Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.18 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1985 6746574 6576817 2026-09-04T09:13:49Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6746574 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 999''' ('''[[rimske številke|CMXCIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * [[2. april]] – Umrlega papeža [[papež Gregor V.|Gregorja V.]] je nasledil [[papež Silvester II.|Silvester II.]]<ref>krstno ime Gerbert d'Aurillac</ref>, 139. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. Silvester II. je bil prvi papež francoskega rodu, v politiki je ostal tesno navezan na rimsko-nemškega cesarja [[Oton III. Nemški|Otona III.]], ki je bil sicer njegov učenec. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Berengar iz Toursa]], francoski teolog in filozof († [[1088]]) * [[Bao Zheng]], kitajski državnik, župan [[Kaifeng]]a († [[1062]]) == Smrti == * [[7. februar]] - [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], češki vojvoda (* [[932]]) * [[18. februar]] - [[papež Gregor V.]] (* [[972]]) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 999|*]] 2ovjd6gbtvzxk3zecuzmcfrbyivszxs 0 1986 6746572 6702747 2026-09-04T09:12:50Z TadejM 738 leto 6746572 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 998''' ('''[[rimske številke|CMXCVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Edmund II. Železnoboki|Edmund II.]], angleški kralj († [[1016]]) * [[Ibrahim Tamgač Kan]], karahanidski vladar Transoksanije († [[1068]]) == Smrti == * [[1. julij]] - [[Abul Vefa]], arabski [[matematik]], [[astronom]] (* [[940]]) ; Neznan datum * [[Ali Arslan Kan]], sedmi vladar Karahanidov (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 998|*]] 64dgn377y794pp8ituem31bzr2wy87x 0 1987 6746571 4522989 2026-09-04T09:12:32Z TadejM 738 leto 6746571 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 997''' ('''[[rimske številke|CMXCVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * ustanovljeno [[Italija|italijansko]] [[mesto]] [[Arsoli]] == Rojstva == * [[Godfrej III. Lotarinški]], toskanski mejni grof († [[1069]]) == Smrti == * [[Roman I. Bolgarski]] (* okoli [[929]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 997|*]] 8f9qd3ekx4mm0gaomfipu3kqvf0l1ek 0 1988 6746570 6324436 2026-09-04T09:12:19Z TadejM 738 leto 6746570 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 996''' ('''[[rimske številke|CMXCVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[24. oktober]] - [[Hugo Capet]], kralj Frankov (* ok. [[940]]) [[Kategorija:Leto 996|*]] qg19fjhd8ka0hldx40479twoukvd1ng 0 1989 6746569 4225543 2026-09-04T09:12:06Z TadejM 738 leto 6746569 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 995''' ('''[[rimske številke|CMXCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Otto III. Švabski|Otto III.]], švabski vojvoda, markiz Nordgaua († [[1057]]) * [[Herman III. Konradin]], švabski vojvoda († [[1012]]) * [[Haakon Eiriksson]], norveški kralj († [[1029]]) * [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]], norveški kralj († [[1030]]) * [[papež Nikolaj II.]] († [[1061]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 995|*]] n1ufoc1rihfj24cbqrx7q22bcs600bs 0 2366 6746563 6676139 2026-09-04T08:52:16Z Octopus 13285 /* Smrti */ Sui 6746563 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 618''' ('''[[rimske številke|DCXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[Dinastija Sui]] je združila [[Kitajska|Kitajsko]]. *[[Kozrav II.]] je razširil [[Perzija|Perzijo]] na [[Egipt]], [[Jeruzalem]] in [[Damask]]. *[[Kitajska|Kitajski]] je zavladala [[dinastija Tang]]. == Rojstva == * (ali [[607]]) [[Haribert II.]], kralj [[Akvitanija|Akvitanije]] († [[632]]) == Smrti == * [[11. april]] - Sui Jangdi, drugi cesar dinastije Sui (* [[569]]) * [[Šeguj kagan]], tretji kagan Zahodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 618|*]] jawb0zagl2fxbrk72f3j8w0i6jw4g5p 0 2415 6746561 6660783 2026-09-04T08:50:23Z Octopus 13285 Sui Jangdi 6746561 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 569''' ('''[[rimske številke|DLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * == Rojstva == * [[Sui Jangdi]], drugi cesar dinastije Sui († [[618]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 569|*]] rysd9gx9ax7emj75749q2fuie4yf78j 0 2669 6746565 6426711 2026-09-04T08:58:22Z Octopus 13285 /* Smrti */ Sui 6746565 wikitext text/x-wiki '''11. april''' je 101. [[dan]] [[leto|leta]] (102. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 264 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1241]] – [[bitka pri Mohiju]] * [[1415]] – [[Sigismund Luksemburški]] podeli [[Celjski grofje|Celjskim grofov]] pravico do [[krvno sodstvo|krvnega sodstva]] * [[1451]] – [[Friderik II. Celjski]] podeli [[Celje|Celju]] [[mestne pravice]] * [[1912]] – na pot čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] iz pristanišča [[Queenstown]] na [[Irska|Irskem]] izpluje [[RMS Titanic]] * [[1919]] – ustanovljena [[Mednarodna organizacija dela]] ([[Mednarodna organizacija dela|ILO]]) * [[1920]] – [[Delavska socialistična stranka za Slovenijo]] se združi s [[Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov)|Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov)]] * [[1941]]: ** [[Italija]] [[okupacija|okupira]] [[Ljubljana|Ljubljano]] ** [[Nemčija|nemški]] bombniki množično napadejo [[Anglija|angleško]] mesto [[Coventry]] in ga v pretežni meri porušijo * [[1945]]: ** [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Essen]] ** [[zavezniki]] osvobodijo [[koncentracijsko taborišče]] [[Buchenwald]] ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] podpišeta [[mednarodna pogodba|pakt]] o prijateljstvu in vzajemni pomoči * [[1961]] – v [[Jeruzalem]]u se prične [[sojenje]] [[Adolf Eichmann|Adolfu Eichmannu]] * [[1963]] – potone [[Združene države Amerike|ameriška]] jedrska [[podmornica]] ''[[USS Thresher]]'' s 129 člani posadke * [[1991]] – na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] začne veljati [[zakon]] o [[privatizacija|privatizaciji]] velikih [[država|državnih]] [[podjetje|podjetij]] * [[1996]] – pričetek [[izrael]]ske [[operacija Sadovi jeze|operacije Sadovi jeze]] v južnem [[Libanon]]u == Rojstva == * [[1348]] – [[Andronik IV. Paleolog]], bizantinski cesar († [[1385]]) * [[1357]] – [[Ivan I. Portugalski|Ivan I.]], portugalski kralj († [[1433]]) * [[1370]] – [[Friderik I. Saški]], nemški volilni knez, mejni grof Meissna († [[1428]]) * [[1586]] – [[Pietro della Valle]], italijanski popotnik († [[1652]]) * [[1744]] – [[Jurij Japelj]], slovenski pesnik, prevajalec († [[1807]]) * [[1755]] – [[James Parkinson]], angleški zdravnik, geolog, paleontolog († [[1824]]) * [[1806]] – [[Anton Alexander von Auersperg]] - [[Anastasius Grün]], avstrijski pesnik, politik († [[1876]]) ** [[Frédéric Le Play]], francoski rudarski inženir, sociolog († [[1882]]) * [[1819]] – [[Charles Hallé]], nemški pianist, dirigent († [[1895]]) * [[1825]] – [[Ferdinand Lassalle]], nemški politik († [[1864]]) * [[1827]] – [[James Augustus Grant]], škotski častnik, raziskovalec († [[1892]]) * [[1869]] – [[Adolf Gustav Vigeland]], norveški kipar, († [[1943]]) * [[1875]] – [[Ivan Baša]], madžarski slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave († [[1931]]) * [[1883]] – [[Hozumi Šigeto]], japonski pisatelj († [[1951]]) * [[1889]] – [[Nick LaRocca]], ameriški jazzovski glasbenik, trobentač († [[1961]]) * [[1905]] – [[József Attila]], madžarski pesnik († [[1937]]) * [[1916]] – [[Alberto Evaristo Ginastera]], argentinski skladatelj († [[1983]]) * [[1953]] – [[Andrew John Wiles]], angleški matematik * [[1957]] – [[Bojan Požar]], slovenski raziskovalni novinar * [[1966]] – [[Lisa Stansfield]], angleška pevka * [[1984]] – [[Žan Košir]], slovenski deskar na snegu == Smrti == * [[618]] – [[Sui Jangdi]], drugi cesar dinastije Sui (* [[569]]) * [[678]] – [[Papež Don]] (* [[610]]) * [[1034]] – [[Roman III. Argir]], bizantinski cesar (* [[968]]) * [[1079]] – [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakowa in svetnik (* [[1030]]) * [[1165]] – [[Štefan IV. Ogrski|Štefan IV.]], ogrski kralj (* [[1133]]) * [[1240]] – [[Llywelyn Veliki]], valižanski princ, kralj Gwynedda (* [[1173]]) * [[1245]] – [[Goffredus Tranensis]], italijanski pravnik (* [[1200]]) * [[1257]] – [[Izz ad-Din Ajbak]], mameluški egiptovski sultan * [[1313]] – [[Guillaume de Nogaret]], francoski kancler (* [[1260]]) * [[1514]] – [[Donato Bramante]], italijanski arhitekt (* [[1444]]) * [[1555]] – [[Ivana Blazna]], kastiljska kraljica (* [[1479]]) * [[1626]] – [[Marin Getaldić]], hrvaški matematik, fizik, astronom (* [[1568]]) * [[1779]] – [[Joseph de Jussieu]], francoski botanik (* [[1704]]) * [[1783]] – [[Janez Andrej Strauss]], slovenski slikar (* [[1721]]) * [[1804]] – [[Mikloš Küzmič]], prekmurski slovenski pisatelj, prevajalec, dekan Slovenske okrogline (* [[1737]]) * [[1869]] – [[Janez Cigler]], slovenski pisatelj (* [[1792]]) * [[1890]] – [[Joseph Carey Merrick]] - »[[človek slon]]«, angleški deformiranec (* [[1862]]) * [[1903]] – [[Džung-lu]] - [[Ronglu]], kitajski uradnik, general (* [[1836]]) * [[1912]] – [[Jakob Sket]], slovenski pisatelj, urednik (* [[1852]]) * [[1918]] – [[Otto Koloman Wagner]], avstrijski arhitekt (* [[1841]]) * [[1935]] – [[Fran Krapež]], slovenski mecen in častni občan Ljubljane (* [[1864]]) * [[1950]] – [[France Kidrič]], slovenski književni zgodovinar (* [[1880]]) * [[1953]] – [[Boris Kidrič]], slovenski revolucionar, politik (* [[1912]]) * [[1970]] – [[John Henry O'Hara]], ameriški pisatelj (* [[1905]]) * [[1977]] – [[Jacques-Henri-Marie Prévert]], francoski pesnik (* [[1900]]) * [[1985]] – [[Enver Hoxha]], albanski voditelj (* [[1908]]) * [[1987]] – [[Primo Levi]], italijanski kemik, pisatelj judovskega rodu (* [[1919]]) * [[1992]] – [[Josip Vidmar]], slovenski kritik, prevajalec, esejist, politik (* [[1895]]) * [[2005]] – [[Gerald Lester »Jerry« Byrd]], ameriški glasbenik (* [[1920]]) * [[2006]] – [[Majda Sepe]], slovenska pevka (* [[1937]]) * [[2007]] – [[Kurt Vonnegut]], ameriški pisatelj (* [[1922]]) * [[2020]] – [[Alojz Uran]], slovenski nadškof (* [[1945]]) == Prazniki in obredi == * dan [[bolnik]]ov s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]] [[Kategorija:Dnevi v letu|411]] [[Kategorija:April|411]] jlwqrn2zhg844428y37s33kaj83lyjj 0 3539 6746339 6744321 2026-09-03T13:01:12Z Pinky sl 2932 pp ref 6746339 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 295.000 stalnimi prebivalci (2026) na 163,8&nbsp;km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{navedi enciklopedijo |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |encyclopedia=Dokumenti | title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128|cobiss=15982850}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190329233813/http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo |date=2019-03-29 }}</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla. {{Weather box | location = Ljubljana ([[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]): normalne vrednosti 1991–2020, ekstremi od 1948 | metric first = Yes | single line = Yes | Jan record high C = 16.4 | Feb record high C = 22.3 | Mar record high C = 25.1 | Apr record high C = 29.3 | May record high C = 33.0 | Jun record high C = 36.9 | Jul record high C = 38.0 | Aug record high C = 40.2 | Sep record high C = 33.1 | Oct record high C = 27.0 | Nov record high C = 22.1 | Dec record high C = 17.4 | year record high C = 40.2 | Jan high C = 4.1 | Feb high C = 7.0 | Mar high C = 12.3 | Apr high C = 17.2 | May high C = 21.8 | Jun high C = 25.8 | Jul high C = 27.9 | Aug high C = 27.6 | Sep high C = 21.8 | Oct high C = 16.1 | Nov high C = 9.6 | Dec high C = 4.2 | year high C = 16.3 | Jan mean C = 1.0 | Feb mean C = 2.6 | Mar mean C = 7.1 | Apr mean C = 11.6 | May mean C = 16.1 | Jun mean C = 20.0 | Jul mean C = 21.8 | Aug mean C = 21.3 | Sep mean C = 16.1 | Oct mean C = 11.4 | Nov mean C = 6.4 | Dec mean C = 1.5 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -1.7 | Feb low C = -1.2 | Mar low C = 2.4 | Apr low C = 6.3 | May low C = 10.6 | Jun low C = 14.4 | Jul low C = 16.0 | Aug low C = 15.9 | Sep low C = 11.7 | Oct low C = 7.9 | Nov low C = 3.9 | Dec low C = -0.9 | year low C = 7.1 | Jan record low C = -20.3 | Feb record low C = -22.5 | Mar record low C = -18.0 | Apr record low C = -3.3 | May record low C = -1.0 | Jun record low C = 2.9 | Jul record low C = 6.0 | Aug record low C = 4.8 | Sep record low C = -0.3 | Oct record low C = -5.2 | Nov record low C = -14.5 | Dec record low C = -16.0 | year record low C = -22.5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 67 | Feb precipitation mm = 84 | Mar precipitation mm = 83 | Apr precipitation mm = 97 | May precipitation mm = 114 | Jun precipitation mm = 125 | Jul precipitation mm = 122 | Aug precipitation mm = 124 | Sep precipitation mm = 160 | Oct precipitation mm = 150 | Nov precipitation mm = 138 | Dec precipitation mm = 104 | year precipitation mm = 1368 | Jan snow depth cm = 7 | Feb snow depth cm = 8 | Mar snow depth cm = 2 | Apr snow depth cm = 0 | May snow depth cm = 0 | Jun snow depth cm = 0 | Jul snow depth cm = 0 | Aug snow depth cm = 0 | Sep snow depth cm = 0 | Oct snow depth cm = 0 | Nov snow depth cm = 1 | Dec snow depth cm = 3 | year snow depth cm = 1.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 11 | Feb precipitation days = 10 | Mar precipitation days = 11 | Apr precipitation days = 14 | May precipitation days = 14 | Jun precipitation days = 14 | Jul precipitation days = 13 | Aug precipitation days = 12 | Sep precipitation days = 13 | Oct precipitation days = 13 | Nov precipitation days = 16 | Dec precipitation days = 14 | year precipitation days = 153 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 15 | Feb snow days = 14 | Mar snow days = 6 | Apr snow days = 1 | May snow days = 0 | Jun snow days = 0 | Jul snow days = 0 | Aug snow days = 0 | Sep snow days = 0 | Oct snow days = 0 | Nov snow days = 3 | Dec snow days = 11 | year snow days = 50 | time day = 14:00 | Jan humidity = 74 | Feb humidity = 62 | Mar humidity = 55 | Apr humidity = 51 | May humidity = 50 | Jun humidity = 52 | Jul humidity = 48 | Aug humidity = 50 | Sep humidity = 57 | Oct humidity = 65 | Nov humidity = 73 | Dec humidity = 79 | year humidity = 60 | Jan sun = 72.6 | Feb sun = 102.5 | Mar sun = 155.6 | Apr sun = 188.7 | May sun = 232.3 | Jun sun = 253.2 | Jul sun = 288.4 | Aug sun = 264.6 | Sep sun = 175.6 | Oct sun = 115.3 | Nov sun = 56.3 | Dec sun = 55.1 | year sun = 1960.2 | source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (vlažnost in sneg 1981–2010),<ref name = SEA>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825164954/https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | archive-date = 25 August 2023 | url = https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | title = Ljubljana Bežigrad Podnebne statistike 1950-2020 | publisher = Agencija Republike Slovenije za okolje | language = sl | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20210513114921/https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | archive-date = 13 May 2021 | url = https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1981-2010 | publisher = Slovenian Environmental Agency | access-date = 25 August 2023}}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/ | title = Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in 1948–2019 | publisher = ARSO | access-date = 2 December 2014 | archive-date = 26 December 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181226040946/http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/%20 | url-status = live}}</ref> [[NOAA]] (sonce 1991–2020)<ref name=WMOCLINO>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825165454/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | archive-date = 25 August 2023 | url = https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1991–2020 | work = World Meteorological Organization Climatological Standard Normals (1991–2020) | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref> | source 2 = OGIMET (nekatere rekordne vrednosti za obdobje od 1948)<ref>{{navedi splet |url=http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |publisher=OGIMET |access-date=27 February 2021 |date=27 February 2021 |archive-date=23 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223062855/http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |author=<!--Not stated--> |date=23 July 2022 |website=ogimet.com |publisher=OGIMET |access-date=24 July 2022 |archive-date=24 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220724084752/https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref> }} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Ljubljana]] n5u79qga4o74g7niixfqzv4klqpi0gb 0 4742 6746492 6735409 2026-09-03T22:17:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Republika Hrvatska'' |conventional_long_name = Republika Hrvaška |common_name = Hrvaška |common_name2 = Hrvaške |image_flag = Flag of Croatia.svg |image_coat = Coat of arms of Croatia.svg |image_map = EU-Croatia.svg |map_caption = Lega Hrvaške (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |image_map2 = Croatia Location map UN.svg |national_anthem = ''[[Lijepa naša domovino]]''<small><br />''Naša lepa domovina''</small> [[Slika:Lijepa nasa domovino instrumental.ogg|center]] |motto = |official_languages = [[hrvaščina]]{{oznaka vira|jeziki|a|}} |capital = [[Zagreb]] |latd=45| latm=48| latNS=N| longd=16| longm=0| longEW=E |largest_city = capital |demonym = Hrvàt, Hrvatíca |government_type = [[Parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Hrvaške|predsednik]] |leader_name1 = {{Wikidata|p35}} |leader_title2 = [[predsednik vlade Hrvaške|predsednik vlade]] |leader_name2 = {{Wikidata|p6}} |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] |established_event1 = razglašena |established_event2 = sprejeta v OZN |established_date1 = [[25. junij]]a [[1991]] |established_date2 = [[22. maj]]a [[1992]] |accessionEUdate = [[1. julij]]a [[2013]] |area_rank = 126. |area_km2 = 56.594 <!--56,414 land, 128 water and 33,200 sea--> |percent_water = 0,2 |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 3.871.833<ref name="popis2021"/> |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 79 |population_density_rank = |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.HR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=960,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Croatia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> |GDP_nominal = 86,30 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 79. |GDP_PPP = 172,78 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 82. |GDP_nominal_per_capita = 22.519 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 51. |GDP_PPP_per_capita = 45.087 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 45. |Gini = 28,3 |Gini_year = 2020 |Gini_change = upad <!-- rast/upad/nespremenjen --> |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=2021-08-09}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> |HDI = 0,858 |HDI_ref = <ref name="2022 components">{{navedi knjigo |title=Human Development Report 2021-22: Uncertain Times, Unsettled Lives: Shaping our Future in a Transforming World |date=2022-09-08 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj |isbn=978-9-211-26451-7 |pages=272–276 |website=hdr.undp.org |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |access-date=2022-09-08 |archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live }}</ref> |HDI_rank = 40. |currency = [[evro]]{{oznaka vira|valuta|b|}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.hr]] |calling_code = 385 |iso3166code = HR |vehicle_code = HR |footnote_a = {{opomba|jeziki}} Uradni jezik je po ustavi hrvaščina, v mestih in občinah z najmanj 33,3&nbsp;% pripadnikov manjšine pa se vzporedno uporabljajo drugi uradni jeziki ali pisave. Trenutno so to [[srbščina]], [[italijanščina]], [[madžarščina]], [[češčina]], [[slovaščina]] in [[rusinščina]].<ref name="Prijedlog izvještaja">{{navedi splet |url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |title=PETO IZVJEŠĆE REPUBLIKE HRVATSKE O PRIMJENI EUROPSKE POVELJE O REGIONALNIM ILI MANJINSKIM JEZICIMA, stranica 36 |format=PDF |accessdate=2015-07-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518084608/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |archivedate=2015-05-18 |url-status=dead}}</ref> |footnote_b = {{opomba|valuta}} Pred letom 2023 [[hrvaška kuna]]. }} '''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z nekaj manj kot 3,9 milijona prebivalcev (2023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] – ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km² in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778&nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1200 otokov]]. Prebivalstvo države se giblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet | title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language = hr | accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | archive-date = 2017-06-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170630090604/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | url-status = dead }}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref> Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonsko]] in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorsko Hrvaško]]. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z [[Madžarska|Madžarsko]]. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, [[republika]] s [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]]. [[Mednarodni denarni sklad]] Hrvaško definira kot razvito državo, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica [[Evropska unija|Evropske unije]] (od 2013), zveze [[NATO]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Sredozemska zveza|Sredozemske zveze]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[Schengensko območje|schengenskega območja]]. Kot aktivni član [[OZN]] ter njenih mirovnih sil je sodelovala v [[Afganistan]]u ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %.<ref name="cia2017">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |title=Croatia Economy |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=[[CIA]] |archive-date=2020-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |url-status=dead }}</ref> Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) [[turizem]],<ref name="euturizem">{{navedi splet |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Tourism_statistics_for_Croatia |title=Tourism statistics for Croatia |accessdate=24.2.2016 |date=februar 2014 |format= |work=[[Eurostat]] }}</ref> saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu.<ref name="UNWTO">{{navedi splet|url=http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=October 2007|accessdate=2008-04-23|archive-date=2013-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910050655/http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|url-status=dead}}</ref> Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu).<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4101.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Hrvaške s Slovenijo |accessdate=24.2.2016 |date=september 2015 |format= |work=IUS-INFO }}</ref> Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti [[Italija]] in [[Nemčija]], pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.<ref name="rtvslo_demogr">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-demografska-katastrofa-najmanj-otrok-v-sto-letih/447021 |title=Hrvaška demografska katastrofa - najmanj otrok v sto letih |accessdate=11.7.2018 |date=24.2.2018 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Etimologija == [[File:Greda i zabat s natpisom kneza Branimira 879.jpg|thumb|left|Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi.]] Ime Hrvaške izhaja iz srednjeveške [[Latinščina|latinske]] besede ''Croātia'' – v primerjavi z ''DUX CRUATORVM''{{sic}} ("Vojvoda Hrvatov") izpričano v Branimirjevem napisu, ki je sam po sebi izpeljanka severozahodno slovanskega ''*Xrovat-'', z [[Metateza|metatezo]] likvidov, najverjetneje iz skupnoslovanskega izraza ''*Xorvat-'' in še prej najverjetneje iz praslovanskega ''*Xarwāt-'' (''*Xъrvatъ'') ali ''*Xŭrvatŭ'' (''*xъrvatъ'').<ref name="Gluhak-1993">{{navedi knjigo|author=Alemko Gluhak|title=Hrvatski etimološki rječnik / Croatian Etymological Dictionary|language=hr|publisher=August Cesarec|year=1993|isbn=953-162-000-8}}</ref> [[File:Horovathos.jpg|thumb|left|150px|[[Tanais|Tanajska]] plošča B (po [[Stari Grki|grškem]] naselju Tanais v [[Don (reka)|Donovi]] [[Rečna delta|delti]]), označeno je ime ''Khoroáthos''.]] Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje [[Goti|gotski]] ali [[Indoiranski jeziki|indo-arijanski]] izraz za slovanska plemena.<ref name="KU-Greenberg">{{navedi splet| publisher= [[University of Kansas]]| author= Marc L. Greenberg| title= The Role of Language in the Creation of Identity: Myths in Linguistics among the Peoples of the Former Yugoslavia| url= http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/969/1/yugoslav_myths96.pdf| format= PDF| date= april 1996| accessdate= 14.10.2011| archive-date= 2016-07-03| archive-url= https://web.archive.org/web/20160703073028/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/969/yugoslav_myths96.pdf%3Bjsessionid%3D672FA062F0D6112F00890854B141728F?sequence=1| url-status= dead}}</ref> Najstarejši ohranjeni zapis hrvaške oznake za ljudstvo *xъrvatъ je iz [[Baška plošča|Baške plošče]] v obliki ''zvъnъmirъ kralъ xrъvatъskъ'' ("[[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]], hrvaški kralj").<ref name="Fučić-1971">{{navedi časopis |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=21348 |first=Branko | last = Fučić | authorlink = Branko Fučić |title=Najstariji hrvatski glagoljski natpisi| trans-title= The Oldest Croatian Glagolitic Inscriptions |journal=[[Slovo (journal)|Slovo]] |publisher=[[Old Church Slavonic Institute]] |volume=21 |date=september 1971 |language=hr| pages=227–254| accessdate=14.10.2011}}</ref> Prva omemba latinskega imena je pripisana listini vojvode [[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimirja I.]] iz leta 852. Original je izgubljen, ohranjen je le prepis iz 1568, kar vodi k dvomom o resničnosti trditve.{{sfn|Mužić|2007|p=27}} Najstarejši ohranjeni zapis v kamnu je z Branimirjevega napisa iz 9. stoletja (ki so ga našli v bližini današnjega [[Benkovac|Benkovca]]), kjer [[Branimir (hrvaški knez)|vojvodo Branimirja]] naslavljajo z nazivom ''Dux Cruatorvm''. Točen datum nastanka ni gotov, splošno pa velja, da je najverjetneje iz obdobja med letoma 879 in 892, kar sovpada z obdobjem Branimirjeve vladavine.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} == Zgodovina == === Prazgodovina in zgodnja antika === [[Slika:Krapina Neanderthal Museum Photo 4.jpg|thumb|right|250px|Muzej neandertalca v Krapini]] [[File:Pula Arena, Istria, Croatia.JPG|thumb|right|250px|[[Amfiteater]] v Puli iz 1. stoletja je bil šesti največji v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]]] Ozemlje sedanje Hrvaške je bilo poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila [[fosil]]ne ostanke [[Neandertalec|neandertalcev]], ki izhajajo iz obdobja srednjega [[paleolitik]]a. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v [[Krapina|Krapini]] (t.i. ''krapinski človek'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/rubrikon/fotofokus/2011/11/krapinski_neandertalci.aspx|title=Na obisku pri krapinskih neandertalcih |accessdate=28.3.2016 |date=21.11.2011 |format= |work=Planet SiOL.net }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Acta Medico-Historica Adriatica|publisher=Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture|issn=1334-4366|date=december 2010|volume=8|issue=2|author=Igor Salopek|title=Krapina Neanderthal Museum as a Well of Medical Information|pages=197–202|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95232|accessdate=15.10.2011}}</ref> V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke [[Neolitik|neolitskih]] in [[bakrena doba|bakrenodobnih]] kultur.<ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=[[Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Study of the Neolithic and Eneolithic as reflected in articles published over the 50 years of the journal Opuscula archaeologica|pages=93–122|volume=30|issue=1|date=april 2008|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=34026}}</ref> Največji del najdišč leži v rečnih dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura.<ref>{{navedi splet |url= http://www.bastina-slavonija.info/tematskecjeline.aspx?id=7|title=Enolitik/Slavonija|accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=The Kostolac horizon at Vučedol|pages=25–40|volume=29|issue=1|date=december 2005| author=Jacqueline Balen|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske / A Contribution to Understanding Neolithic Ritual Objects in the Northern Croatia Neolithic|language= hr|pages=43–48|volume=27|issue=1|date=december 2003|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref> Iz železne dobe izhajajo ostanki [[Iliri|ilirske]] [[Halštatska doba|halštatske kulture]] in [[Kelti|keltske]] kulture.<ref>{{navedi časopis|journal=Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu|publisher=Institut za arheologiju|issn=1330-0644|volume=19|issue=1|date=julij 2002 |title= Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu / A Contribution to Understanding Continuous Habitation of Vinkovci and its Surroundings in the Early Iron Age|language=hr|pages=79–100|author1=Hrvoje Potrebica|author2=Marko Dizdar|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=1560|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Obdobje Grkov in Rimljanov === [[File:Baska_tablet.png|thumb|right|[[Baška plošča]], najstarejši ohranjeni zapis [[Glagolica|glagolice]]]] [[File:Oton_Ivekovic,_Dolazak_Hrvata_na_Jadran.jpg|thumb|left|Prihod [[Hrvati|Hrvatov]] na [[Jadransko morje|Jadran]] slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] Precej kasneje so območje poselili [[Liburni]] in Iliri, medtem ko prve [[Stari Grki|grške]] kolonije zasledimo na otokih [[Hvar]] ''(Pharos)'', [[Korčula]] ''(Melaina Korkyra)''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Illyrians.html?id=4Nv6SPRKqs8C|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=114|quote=...&nbsp;in the early history of the colony settled in 385&nbsp;BC on the island Pharos (Hvar) from the Aegean island Paros, famed for its marble. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,&nbsp;... |accessdate=15.10.2011}}</ref> in [[Vis]] ''(Issa)''.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.scribd.com/doc/15826619/John-Wilkes-The-Illyrians|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=115|quote=The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis.|accessdate=3.4.2012}}</ref> Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] ([[Dalmacija (rimska provinca)|rimska provinca Dalmatia]]). Cesar [[Dioklecijan]] je po upokojitvi leta 305 na mestu današnjega [[Split]]a zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v [[Pulj]]u pa še vedno stoji dobro ohranjen [[rimski amfiteater]].<ref>{{navedi knjigo|author1=Edward Gibbon|author2=John Bagnell Bury|author3=Daniel J. Boorstin|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|publisher=Modern Library|year=1995|location=New York|page=335|isbn=978-0-679-60148-7|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C|accessdate=27.10.2011}}</ref> V 5. stoletju je eden zadnjih vladarjev Zahodnega rimskega cesarstva, [[Seznam rimskih cesarjev#Zadnji cesarji Zahodnega cesarstva|Julius Nepos]], svojemu cesarstvu vladal iz splitske palače.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Xw4fAAAAMAAJ|author=J. B. Bury|title=History of the later Roman empire from the death of Theodosius I. to the death of Justinian|page=408|publisher=Macmillan Publishers|year=1923|accessdate=15.10.2011}}</ref> Obdobje se je zaključilo z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. stoletja, med katerimi so bila uničena skoraj vsa rimska mesta. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto [[Dubrovnik]] nastalo iz preživelih iz mesta ''Epidaurum'' (današnji [[Cavtat]]).<ref name="AAPatton">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=E_NBAAAAYAAJ|title=Researches on the Danube and the Adriatic|author=Andrew Archibald Paton|year=1861|pages=218–219|publisher=Trübner|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Prihod Hrvatov in srednji vek === [[Etnogeneza]] Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju ''slovanska'' in ''iranska''.<ref>{{navedi splet |url=http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |title=Znate li odakle potječe riječ 'Hrvat'? Donosimo 5 zanimljivih teorija |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Croexpress.eu |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409193638/http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |url-status=dead }}</ref> Najširše sprejeta, slovanska, govori o selitvi Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja ljudstev]]. Nasprotno, iranska teorija govori o iranskem izvoru na osnovi plošče iz Tanaisa, kjer so v grščini zapisana imena ''Χορούαθ[ος]'', ''Χοροάθος'' in ''Χορόαθος'' (Khoroúathos, Khoroáthos, and Khoróathos) in njihova razlaga kot imena za Hrvate.<ref name="Nikšić-Heršak">{{navedi časopis|journal=Migracijske i etničke teme|issn= 1333-2546|publisher=Institute for Migration and Ethnic Studies|date=September 2007|volume=23|issue=3|pages=251–268|author1=Emil Heršak|author2=Boris Nikšić|language=hr|title=Hrvatska etnogeneza: pregled komponentnih etapa i interpretacija (s naglaskom na euroazijske/nomadske sadržaje) / Croatian Ethnogenesis: A Review of Component Stages and Interpretations (with Emphasis on Eurasian/Nomadic Elements) | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28729&lang=en}}</ref> [[Slika:Trpimirjeva Hrvaska.PNG|thumb|200px|left|V obdobju [[Trpimir (hrvaški knez)|kneza Trpimirja]] so predniki Hrvatov verjetno doživeli razširitev tako na kopnem kot na morju]] [[File:Balkans850.png|thumb|200px|left|Kneževina Hrvaška (približno 850 AD) je bila [[vazal]]na država tako [[Frankovsko cesarstvo|Frankom]] kot [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]], dokler leta 879 knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]] ni od [[Papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] prejel priznanja kot samostojni vladar.]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih [[Hrvati|Hrvatov]] in ostali [[Južni Slovani]] naj bi se ustalili na sedanjem območju tik pred začetkom 7. stoletja ali, po drugi teoriji, nekje do 9. stoletja. Hrvaška je bila prvič omenjena v [[Franki|frankovskih]] in bizantinskih [[kronika]]h v 9. stoletju, njene meje pa je prvi opisal bizantinski cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v 10. stoletju v delu ''De Administrando Imperio''.{{sfn|Mužić|2007|pp=249–293}} Nastali sta dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonija]] (s sedežem v [[Sisek|Sisku]]) in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Hrvaška]] (s sedežem v [[Nin]]u.<ref name="hrvatska">{{navedi knjigo |author=Dubravko Horvatć |year=1995 |title=Hrvatska |publisher=Pegaz, Zagreb |isbn=86-7133-186-5 |cobiss= |pages=175}}</ref>), ki sta jima vladala [[Ljudevit Posavski|Ljudevit]] in [[Borna]], kot v svojih kronikah navaja [[Einhard]] v letu 818. Najvišji položaj v zgodnji hrvaški državi je zasedal [[knez]], ki so ga izvolile pomembne hrvaške rodbine. Od začetka 10. stoletja pa je nosil naziv [[kralj]], [[krona (simbol)|krona]] je postala nato dedna in večina poglavarjev v naslednjih 300 letih je izhajala iz rodbine [[Trpimirovići|Trpimirovićev]]. Od pogodbe v [[Aachen|Aachnu]] v letu 812, ki je končala vojno med vzhodnim in zahodnim cesarjem, je Hrvaška postala vazalna država [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in njegovih naslednikov. Frankovska nadvlada se je končala med vladanjem kneza [[Mislav (hrvaški knez)|Mislava]] dve desetletji kasneje. V tem času se je območje med [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]], poznano kot [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnja Panonija]], kasneje [[Slavonija]], razvilo v kneževino pod svojimi domačimi knezi.{{sfn|Mužić|2007|pp=169–170}} Prvi domači hrvaški kralj, ki ga je priznal papež, deloma po svojih močeh in sposobnostih, deloma pa zaradi nemoči zahodnih vladarjev, je bil knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]], ki je priznanje papeža Janeza VIII. prejel 7. junija 879.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} Po Konstantinu VII. naj bi se pokristjanjevanje začelo v 7. stoletju, vendar teorija ni sprejeta in se pokristjanjevanje običajno povezuje z 9. stoletjem.<ref>{{navedi časopis|journal=Bogoslovska smotra|publisher=Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu |issn=0352-3101|date=april 1968|issue=3–4|volume=37|author=Antun Ivandija|title=Pokrštenje Hrvata prema najnovijim znanstvenim rezultatima / Christianization of Croats according to the most recent scientific results|language=hr|pages=440–444 | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=64623&lang=en}}</ref> [[Slika:Kingdom of Croatia.png|thumb|right|300px|[[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] okoli leta 925, med vladavino kralja Tomislava]] [[File:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|right|thumb|''Kronanje prvega hrvaškega kralja [[Kralj Tomislav|Tomislava]]'' slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] [[File:Vinodol.jpg|thumb|120px|left|Vinodolski zakonik, najstarejši ohranjeni zakonik v hrvaškem jeziku, iz leta 1288]] Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od 812. leta vključena v bizantinsko provinco Dalmacijo. Ta mesta [[Zadar]], [[Split]], [[Trogir]], Dubrovnik, [[Kotor]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Rab]] in [[Osor]] so bile nekakšne trdnjave tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z [[Bolgari]] v 9. in 10. stoletju in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, ki so ji vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju kralja Tomislava, ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj (v pismu [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]], s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925), ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in [[Štefan Držislav|Štefana Držislava]] (969–997). Med vladanjem kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1054–1074) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se je s tem ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg.<ref name="Margetić">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=29|issue=1|issn=0353-295X|pages=11–20|title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II. / Regnum Croatiae et Dalmatiae in age of Stjepan II|language=hr|author=Lujo Margetić|date=januar 1997|accessdate=16.10.2011|url= http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76963}}</ref> Ko je kralj [[Štefan II. (hrvaški kralj)|Stjepan II.]] umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] v imenu svoje sestre [[Helena Ogrska|Helene]], žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do [[Bitka na Gvozdu|bitke na Gvozdu]] (sedaj Petrovi gori) 1097, katere končni rezultat – poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića – je bilo leta 1102 kronanje madžarskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in [[ban]], Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske.<ref name="HR-HU-Heka">{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije / Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=oktober 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173|accessdate=16.10.2011}}</ref> Dalmatinska mesta so bila predmet [[Beneška republika|beneških]] interesov, zato so se mesta morala v času med 12. in 14. stoletju stalno bojevati za svojo svobodo. Kljub temu je Beneška republika do leta 1428 prevzela oblast nad Zadrom in Rabom (ne pa tudi nad Raguzo-Dubrovnikom), toda kralj in hrvaško plemstvo sta preprečila okupacijo celotne province. Ko je pričela moč madžarskih [[Arpadoviči|Arpadovičev]] slabeti, so postali hrvaški bani iz družine [[Šubič-Bribir]] (kasneje Zrinski) pravzaprav neodvisni vladarji. Pavel, pripadnik [[Anžuvinci|Anžuvinske dinastije]] iz [[Neapelj|Neaplja]], kot novi vladar pa je moč teh hrvaških banov kmalu zlomil. Posledica tega je bilo beneško zavzetje vseh dalmatinskih mest, zato je kralj [[Ludvik Veliki]] začel z vojno proti Benečanom, ki se je končala v njegovo korist leta 1358 s pogodbo v Zadru, s katero je provinca Dalmacija zopet pripadla Hrvaški. Hkrati je to tudi rojstni datum [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki je bila sicer pod oblastjo madžarsko-hrvaških kraljev, toda delovala je povsem avtonomno. Novo obdobje nazadovanja centralne kraljeve oblasti pod kraljem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom]] in njegovih naslednikov je omogočilo Benetkam v obdobju 1409–1480, da so za skoraj štiri stoletja zavzele nadzor nad dalmatinskimi mesti z izjemo Dubrovnika, vse do leta 1797. === Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska === Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] (1389) in padcu bosanskega kraljestva (1463) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu 16. stoletja so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] (1526) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške (1. januar 1527), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred Osmanskim cesarstvom in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{navedi splet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja / History of parliamentarism|language=hr|publisher=Sabor|accessdate=18.10.2010|archivedate=2010-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202061135/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|url-status=dead}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta 1918. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]]. Habsburška politika je pripeljala do upora vidnejšega hrvaškega in madžarskega plemstva, katerega cilj je bilo svobodno hrvaško kraljestvo v vazalnem odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Zrinsko-Frankopanski upor je bil odkrit in zatrt, njegovi voditelji so bili leta 1671 obglavljeni, Turkom pa odprta pot za [[Drugo obleganje Dunaja|obleganje Dunaja 1683]]. V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji [[Gradiščanska|gradiščanski]] Hrvati so njihovi neposredni potomci.<ref>{{navedi splet|publisher=Croatian Cultural Association in Burgenland|url=http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|language=hr|title=Povijest Gradišćanskih Hrvatov / History of Burgenland Croats|accessdate=17.10.2011|archivedate=2012-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111143517/http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|url-status=dead}}</ref> Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot [[Vlahi]]. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737–39.<ref>{{navedi knjigo|first1=John R. |last1=Lampe |first2=Marvin R. |last2=Jackson|title=Balkan economic history, 1550–1950: from imperial borderlands to developing nations|page= 62|publisher=Indiana University Press |year=1982|isbn=978-0-253-30368-4|url=https://books.google.com/books?id=OtW2axOSn10C|accessdate=17.10.2011}}</ref> Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v 17. in 18. stoletju proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta [[Knin]], kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino. Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1699) in s [[Požarevski mir|Požarevskim mirom]] (1718; ta ureja mejo med Beneško republiko in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes. V letu 1712 je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta 1767 na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta 1779, cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško. V času [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] sta tako Beneška kot Dubrovniška republika izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta 1809 je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je britanska mornarica z otoka Visa izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=Harold Nicolson|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=Grove Press|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=2011-10-17}}</ref> 1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{navedi časopis|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hr}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{navedi časopis|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref> Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta 1868 so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status ''[[corpus separatum]]'', uveljavljen leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/> Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{navedi časopis|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=Univerza na Reki|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska (Croatian-Hungarian compromise in light of press clips)|language=hr|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{navedi časopis|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu |title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886 / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[prva svetovna vojna]].<ref>{{navedi knjigo|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=2011-10-17|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva. <gallery> File:Johann Peter Krafft 005.jpg|Hrvaški ban [[Nikola Šubić Zrinski]] je zaradi svoje obrambe [[Szigetvár]]ja leta 1566 med [[Turški vpadi|osmanskimi vdori]] narodni heroj tako za Hrvaško kot za džarsko File:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|Ban [[Josip Jelačić]] se je bojeval proti madžarski revoluciji v letih 1848 in 1849 Slika:Austria-Hungary map-sl.svg|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora </gallery> === Kraljevina SHS in Jugoslavija === [[File:Radic_govori_na_skupstini.jpg|thumb|right|[[Stjepan Radić]], vodja Hrvaške kmečke stranke in zagovornik hrvaške avtonomije od [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], na parlamentarni skupščini v Dubrovniku, 1928]] [[File:Banovine Jugoslavia.png|left|200px|thumb|Banovine Kraljevine Jugoslavije med 1929 in 1939 – Hrvaška je bila razdeljena na več banovin]] [[File:Creation of Banovina.png|200px|thumb|Z ustanovitvijo Hrvaške banovine 1939 je oblast želela rešiti ''hrvaško vprašanje'' v Jugoslaviji.]] 29. oktobra 1918 je hrvaški parlament (''Sabor'') razglasil neodvisnost in sprejel odločitev o pridružitvi novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]],<ref name="Povijest-saborovanja"/> ki je, z [[Zagreb]]om kot glavnim mestom, obstajala komaj mesec dni. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. decembra 1918 vstopila v unijo z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in oblikovala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s sedežem v [[Beograd]]u.<ref>{{navedi knjigo|title=World War I: encyclopedia, Volume 1|author1=Spencer Tucker|author2=Priscilla Mary Roberts|isbn=978-1-85109-420-2|page=1286|year=2005|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C}}</ref> Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro.<ref name="Povijest-saborovanja"/> [[Vidovdanska ustava]] iz leta 1921 je državo opredelila kot unitarno, razpust sabora pa je skupaj z brisanjem administrativnih meja dejansko zaključil obdobje hrvaške samostojnosti. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, ''Hrvaška seljačka stranka'' (HSS; Hrvaška kmečka stranka) pod vodstvom [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]].<ref>{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|publisher=Croatian Institute of History – Slavonia, Syrmium and Baranya history branch|issn=1332-4853|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31497|volume=3|issue=1|date=November 2003|title=Parlamentarni izbori u Brodskom kotaru 1923. godine (Parliamentary Elections in the Brod District in 1932)|language=hr |accessdate=17.10.2011|pages=452–470}}</ref> V letu 1925 in še nekaj let pozneje je po vsej Kraljevini SHS potekala [[Tisočletnica Hrvaškega kraljestva]], ki so jo začeli pripravljati leta 1906 [[Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«]]. Obletnico so zaznamovali z vrsto kulturnih dogodkov, proslav ter postavitvijo spomenikov in spominskih plošč po vsej Kraljevini.<ref>[https://kraljtomislav.hazu.hr/04---proslava-tisuite-godinjice-hrvatskog-kraljevstva/ Proslava tisućite godišnjice Hrvatskog kraljevstva] (v hrvaščini) Hrvaška akademija znanosti in umetnosti</ref><ref>[https://dbhz.hr/ostvarenja-popis-postavljenih-spomen-ploca-viktora-mohra/ Popis postavljenih i otkrivenih spomen ploča od 1905.-1946] (v hrvaščini) dbhz.hr, Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«</ref> Politični položaj se je še poslabšal po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe [[Diktatura|diktature]] [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] januarja 1929.<ref>{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru|publisher=Hrvaška akademija znanosti in umetnosti |issn=1330-0474|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74560|pages=203–218|issue=51|date=November 2009|author=Zlatko Begonja|title=Ivan Pernar o hrvatsko-srpskim odnosima nakon atentata u Beogradu 1928. godine (Ivan Pernar on Croatian-Serbian relations after 1928 Belgrade assassination)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime: Kraljevina Jugoslavija.<ref>{{navedi knjigo|title=Yugoslavia's ruin: the bloody lessons of nationalism, a patriot's warning|author=Cvijeto Job|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1784-4|page=9|year=2002|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=yH3Hz2AXonwC}}</ref> Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil [[Vladko Maček]], je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. svetovne vojne, avgusta 1939 privedlo do dogovora [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]] z [[Vladko Maček|Vladkom Mačkom]] in srbskim premierom [[Dragiša Cvetković|Dragišo Cvetkovićem]] – [[dogovor Cvetković–Maček]] – in s tem do avtonomije Banovine Hrvaške. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana.{{sfn|Klemenčič|Žagar|2004|pp=121–123}} === Neodvisna država Hrvaška (NDH) === Ko so aprila leta 1941 [[Nemci]] okupirali Jugoslavijo, je mnogo Hrvatov videlo v tem osvoboditev po dolgem obdobju zatiranja. Nemci in [[Italijani]] so se strinjali glede ustanovitve [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (''Nezavisna država Hrvatska'') s fašistično vlado. Meje te države so vključevale Hrvaško, dele Bosne in Hercegovine in [[Srem]] ter nekaj ozemlja na južni meji današnje Slovenije, okoli [[Obrežje, Brežice|Obrežja]]. Hrvaški [[fašisti]] so nemudoma sprejeli [[nürnberški zakoni|nürnberške zakone]] in pričeli z zatiranjem in preganjanjem [[Judje|Judov]] (ocena je, da jih je od 39.000 preživelo le 9000) in [[Srbi|Srbov]]; prišlo je do ustanovitve [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijskega taborišča Jasenovac]] ter spremembe rabe zaporov v [[Stara Gradiška|Stari Gradiški]].<ref>{{navedi časopis|journal=Arhivski vjesnik|publisher=Croatian State Archives|issn=0570-9008|date=November 1996|issue=39|author=Josip Kolanović|pages=157–174|title=Holocaust in Croatia – Documentation and research perspectives|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=97652|accessdate=17.10.2011}}</ref> Ocena števila med vojno s strani [[Ustaši|ustaškega]] režima NDH pobitih hrvaških Srbov je okoli 500.000.<ref>{{harvnb|Midlarsky|2005|p=131}}: "Memories of the mass murder of at least 500,000 Serbs by the fascist Croatian state in alliance with Nazi Germany during World War II were rekindled by Tuđman's behavior."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=109–110|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref> Po drugi strani je ocena števila umrlih Hrvatov okoli 200.000, kar vključuje tako žrtve fašističnega režima, partizane, kot tudi medvojne žrtve in žrtve povojnih pobojev članov kolaborantske vojske.<ref name="Kočević">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8RdnAAAAMAAJ |first=Bogoljub |last=Kočović |title=Sahrana jednog mita: žrtve Drugog svetskog rata u Jugoslaviji|language=sr|trans-title=Pokop nekega mita: žrtve druge svetovne vojne v Jugoslaviji |publisher=Otkrovenje|year=2005|isbn=978-86-83353-39-2|accessdate=2011-10-18}}</ref><ref name="Victims-Cohen">{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=106–111|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref><ref>{{navedi enciklopedijo | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143561/Croatia/223956/World-War-II | title = History of Croatia, World War II | author1 =Bracewell, C.W. |first2=John R. |last2=Lampe | work = Encyclopædia Britannica Online | publisher = Encyclopædia Britannica Inc. | year = 2012 | accessdate = 2.3.2013}}</ref> 22. junija 1941 je bila blizu Siska ustanovljena prva hrvaška protifašistična partizanska skupina (prva v nemško zasedeni Evropi). Kljub temu pa so bile ob začetku vojne partizanske skupine politično nehomogene in [[komunisti]] so jih kmalu vključili pod svoj nadzor. Leta 1943 so hrvaški [[partizani]] ustanovili antifašistični parlament, ki je združeval [[Istra|Istro]] s Hrvaško. Po zmagi nad fašisti je to postal tudi uradni parlament, meje Hrvaške pa so bile na novo oblikovane. Ob meji z Bosno in Hercegovino je obveljala že dve stoletji stara mejna črta, meja s Srbijo pa je bila oblikovana skladno z nacionalno večino v regiji Srem. Hrvaška je dobila tudi provinco [[Baranja|Baranjo]] z večinoma hrvaško populacijo ter že omenjeno Istro. Tako kot v Sloveniji je tudi precejšen del Hrvatov umrl v povojnih pobojih, od katerih se jih je zaradi umikanja kolaborantskih enot NDH ter civilnega prebivalstva proti Avstriji znaten del zgodil prav na ozemlju Slovenije in bližnje okolice ([[Tezno]] pri Mariboru, [[Pliberk]], [[Teharje]], [[Barbarin rov]] ...), kar na Hrvaškem pogosto označujejo z izrazom "križev pot" ({{langx|hr|križni put}}).<ref name="harv">{{navedi knjigo |author=Tomasevich, Jozo |year=2001 |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-3615-2 |cobiss= |pages=}}</ref> === Hrvaška kot del socialistične Jugoslavije === Po koncu druge svetovne vojne je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti Komunistična stranka Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čimer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu |archive-date=2019-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522124417/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |url-status=dead }}</ref><ref name="JL-Savka">{{navedi novice|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{navedi časopis|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref> Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{navedi novice|agency=Reuters |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=The New York Times |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html }}</ref> === Samostojna država === Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo.<ref name="Pauković-14Congress-2009">{{navedi časopis|author=Davor Pauković|publisher=Centar za politološka istraživanja|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=55640|language=hr|title=Posljednji kongres Saveza komunista Jugoslavije: uzroci, tijek i posljedice raspada / Last Congress of the League of Communists of Yugoslavia: Causes, Consequences and Course of Dissolution|date=1.6.2008|journal=Časopis za suvremenu povijest|volume=1|issue=1|pages=21–33|format=PDF|issn=1847-2397|accessdate=11.12.2010}}</ref> Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. svetovne vojne, po katerih je zmaga [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] še dodatno zaostrila mednarodnostna nasprotja. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, ''sabor''.<ref name="Independent-Tuđman-Obituary">{{navedi novice|newspaper=The Independent |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |title=Obituary: Franjo Tudjman |author=Branka Magas |date=13.12.1999 |accessdate=17.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmjvz7e?url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html }}</ref> Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno [[suverenost]] Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij (z izjemo 15-letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji). Neodvisnost je v veljavo stopila 8. oktobra 1991. Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Srbska republika Krajina]], s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |first=Chuck |last=Sudetic |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{navedi knjigo|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=Routledge|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije. <gallery> Slika:Jasenovac HDR C.jpg|Spominski park v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] s spomenikom – okamenelim cvetom File:Adolf Hitler meets Ante Pavelić.1941.jpg|[[Adolf Hitler]] se sreča s fašističnim diktatorjem [[Ante Pavelić|Antejem Pavelićem]] po prihodu na Berghof kot del državniškega obiska, junij 1941 Slika:Ndh 1941.png|Obseg Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno File:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|[[Josip Broz Tito]] je vodil SFR Jugoslavijo od 1944 do 1980; na sliki na obisku v rojstnem [[Kumrovec|Kumrovcu]], [[Hrvaško Zagorje]], 1961 Slika:Coat_of_Arms_of_the_Socialist_Republic_of_Croatia.svg|Grb Socialistične republike Hrvaške File:Serb T-55 Battle of the Barracks.JPG|Prizor iz vojne hrvaške vojne za neodvisnost – tank T-55 jugoslovanske ljudske armade File:Tuđman i Ana Havel.jpg|[[Franjo Tuđman]] je bil prvi demokratično izvoljeni hrvaški predsednik. </gallery> == Geografija == [[File:Croatia topo.jpg|thumb|400px|Topografska karta Hrvaške]] Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format=PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|url-status=dead}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]]: Na Pelješac je Hrvaška zgradila veličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216094131/https://www.dnevnik.si/1042834683 |url-status=dead }}</ref> Ozemlje obsega 56.594&nbsp;km², od tega 56.414&nbsp;km² kopna in 128&nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405&nbsp;km². Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja. Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], skupina 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo prek pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{navedi splet|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe }}</ref> Naravni viri, ki so na voljo v količinah, primernih za gospodarsko izkoriščanje, vključujejo [[Nafta|nafto]], [[premog]], [[boksit]], manj kvalitetno [[železo]]vo rudo, [[kalcij]], apno, naravni asfalt, siliko, glino, sol in [[hidroenergija|hidroenergijo]].<ref name="cia2017"/> <gallery mode="packed"> File:Krčić source.jpg|[[Dinara]] je najvišji vrh v Hrvaški (1831 m) Goli.jpg|Hrvaška ima preko [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov]]; na sliki: narodni park [[Mljet]], najstarejše zaščiteno območje v Sredozemlju Otok Levrnaca.jpg|Eden izmed otočkov v [[Kornati]]h Plitvice Lakes National Park (2).jpg|[[Plitvička jezera]], [[Unescova svetovna dediščina]] Zagorje.jpg|Polja v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] Slavonija - panoramio.jpg|Polja v ravninski [[Slavonija|Slavoniji]], delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] </gallery> === Biotska raznovrstnost === [[File:Kopački rit wooden trail.JPG|thumb|right|Lesena pot skozi [[Naravni park Kopački rit]] v [[Slavonija|Slavoniji]]]] Hrvaško lahko zaradi podnebja in oblike površja razdelimo na več ekoregij. Zaradi tega dejstva je z vidika biotske raznovrstnosti ena izmed najbogatejših evropskih držav. Na hrvaškem ozemlju so zastopani štirje [[biogeografija|biogeografski]] tipi: mediteranski ob morski obali in v neposrednem zaledju, alpski po večini Gorskega Kotarja, panonski ob Dravi in Donavi ter celinski v ostalih predelih. Med bolj opaznimi so [[Kraški relief|kraški]] habitati s podvodnim okoljem, kot npr. v reki [[Zrmanja (reka)|Zrmanji]] in [[Krka (Hrvaška)|Krki]], ter s podzemnimi habitati. Kraško območje skriva okoli 7000 jam in manjših lukenj; nekatere izmed njih so, tako kot v Sloveniji, bivališče edinega znanega jamskega [[Vretenčarji|vretenčarja]], [[Človeška ribica|človeške ribice]]. V državi so znatno zastopani tudi gozdovi, ki pokrivajo 2.490.000 hektarjev, kar predstavlja 44 % hrvaškega kopna. Drugi tipi življenjskega okolja vključujejo [[mokrišče|mokrišča]], travnike, [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]], grmičevja ter obalna in morska okolja.<ref name="MCult-Biodiversity">{{navedi knjigo|publisher=State Institute for Nature Protection, Ministry of Culture (Croatia)|format=PDF|url=http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|title=Biodiversity of Croatia|year=2006|editor=Jasminka Radović|editor2=Kristijan Čivić|editor3=Ramona Topić|isbn=953-7169-20-0|accessdate=13.10.2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|url-status=dead}}</ref> V smislu [[fitogeografija|fitogeografije]] Hrvaška leži v zmerno hladnem ter sredozemskem območju. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško ''World Wide Fund for Nature'' - WWF) deli Hrvaško v tri ekoregije: panonski mešani gozdovi, mešani gozdovi Dinarskega gorstva in ilirski hrastovi gozdovi.<ref name="DU-Sustdev">{{navedi splet|publisher=6th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems|url=http://www.dubrovnik2011.sdewes.org/venue.php|title=Venue|accessdate=13.10.2011}}</ref> Na ozemlju Hrvaške je dokumentiranih 37.000 vrst živih bitij, ocenjena številka pa je med 50.000 in 100.000.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Trditev temelji na skoraj 400 novih vrstah, odkritih samo v letih med 2000 in 2005.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Od tega je več kot 1000 [[endemit]]ov, zlasti na območju masivov [[Velebit]] in [[Biokovo]] ter na območju jadranskih otokov in kraških rek. Zakonodaja ščiti 1131 vrst.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Najresnejša grožnja tem vrstam so izgube in uničevanje njihovih naravnih življenjskih okolij. Dodaten problem predstavljajo tujerodne invazivne vrste, zlasti alge ''[[Caulerpa taxifolia]]''. Invazivne [[alge]] redno opazujejo in odstranjujejo ter s tem ščitijo domača življenjska okolja. Številne so tudi domače sorte kulturnih rastlin in [[pasma|pasme]] domačih živali, ki vključujejo tudi pet pasem konj, pet pasem goveda, osem pasem ovc, dve pasmi prašičev in pasmo perutnine. Tudi med temi domačimi pasmami jih je že devet ogroženih ali kritično ogroženih.<ref name="MCult-Biodiversity"/> Na ozemlju Hrvaške je 408 zaščitenih območij, kar predstavlja 9,2 % ozemlja. To vključuje osem [[narodni park|narodnih parkov]], dva [[Naravni rezervat|naravna rezervata]] in enajst naravnih parkov.<ref name="turizem2017" /> Najbolj znan in hkrati najstarejši je narodni park [[Plitvička jezera]], ki je tudi uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/98 Unesco]</ref>. [[Narodni park Severni Velebit]] je del Unescovega [[Program Človek in biosfera]] ''(Man and the Biosphere Programme)''. Zaščitene rezervate in posebne rezervate upravlja država, medtem ko so ostala območja upravljajo županije. Leta 2005 je bila vzpostavljena Nacionalna ekološka mreža kot prvi korak pri pridruževanju Evropski uniji in pridruževanju programu [[Natura 2000]].<ref name="MCult-Biodiversity"/> === Narodni parki === Kot narodni park so opredeljena naslednja območja: * [[Narodni park Brioni|Brioni]] * [[Narodni park Kornati|Kornati]] * [[Narodni park Krka|Krka]] * [[Narodni park Mljet|Mljet]] * [[Narodni park Paklenica|Paklenica]] * [[Narodni park Plitvička jezera|Plitvička jezera]] * [[Narodni park Risnjak|Risnjak]] * [[Narodni park Severni Velebit|Severni Velebit]]. === Podnebje === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Croatia Köppen.svg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Tipi podnebja na Hrvaškem po Köppnu | image2 = Nin (bura).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Orkanska [[burja]] v kraju [[Nin]]. Burja je suh veter, ki piha s kopnega v morje, in je močna zlasti v kanalu pod masivom [[Velebit]]a v okolici mesta [[Senj]] }} V večini Hrvaške prevladuje zmerno toplo in deževno [[celinsko podnebje]], kot ga določa [[Köppnova podnebna klasifikacija]]. Srednja mesečna temperatura se giblje med −3&nbsp;°C v januarju in 18&nbsp;°C v juliju. Najhladnejša dela Hrvaške sta [[Lika]] in [[Gorski Kotar]], kjer najdemo snežno gozdnato podnebje na nadmorskih višinah nad 1200 m. Najtoplejši deli Hrvaške so ob Jadranskem morju in v neposrednem zaledju, kjer prevladuje sredozemsko podnebje in temperaturne vrhunce umirja bližina morja. Posledično se najvišje temperature pojavljajo v celinskem delu: najnižjo temperaturo −35,5&nbsp;°C so 3. februarja 1919 izmerili v [[Čakovec|Čakovcu]], najvišjo, 42,8&nbsp;°C, pa 4. avgusta 1981 v [[Ploče|Pločah]].{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015||p=42}}<ref name="record temp">{{navedi splet|title=Najviša izmjerena temperatura zraka u Hrvatskoj za razdoblje od kada postoje meteorološka motrenja|url=http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|website=Klima.hr|publisher=[[Croatian Meteorological and Hydrological Service]]|accessdate=1.8.2017|language=hr|date=21.7.2017|archive-date=2017-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802003217/http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|url-status=dead}}</ref> Srednja letna količina padavin se giblje med 600&nbsp;mm in 3500&nbsp;mm, odvisno od geografskega področja in prevladujočega podnebnega tipa. Najmanj padavin tako beležijo na zunanjih otokih ([[Biševo]], [[Lastovo]], [[Svetac]], [[Vis]]) in v vzhodnem delu Slavonije, pri čemer se v Slavoniji padavine pojavljajo zlasti v sezoni rasti poljščin. Najvišjo količino padavin pa beležimo v Dinari in Gorskem Kotarju.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=42}} Prevladujoči vetrovi v notranjosti so šibki do zmerni severovzhodni ali jugozahodni, ob obali pa so odvisni od lokalne oblike površja. Močnejši vetrovi so pogostejši v hladnejših mesecih leta, največkrat v obliki [[Burja|burje]] ali, redkeje, [[Široko|široka]]. S soncem najbolj obdarjeni deli države so zunanji otoki, zlasti [[Hvar]] in [[Korčula]], z okoli 2700 ur obsijanosti letno, sledijo pa Srednji in Južni Jadran ter severna jadranska obala z več kot 2000 urami sončne svetlobe letno.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=43}} == Politika == [[File:St._Marks_Sq_Zagreb_pano.jpg|thumb|left|upright=2|Trg svetega Marka v Zagrebu – ''od leve proti desni'': [[Banski dvori]], uradna rezidenca hrvaške vlade, cerkev svetega Marka, Sabor – hrvaški parlament]] [[File:Predstavljanje_nove_Vlade_RH_(6558633915).jpg|thumb|right|Notranjščina hrvaškega parlamenta – ''[[Sabor]]a'']] Republika Hrvaška je unitarna država s [[parlamentarni sistem|parlamentarnim sistemom]] upravljanja. Ob razpadu vladavine komunistične stranke v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] je leta 1990 Hrvaška izvedla prve večstrankarske volitve in sprejela novo ustavo.<ref name="NYTimes-Elections2-HRV1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/05/09/world/evolution-in-europe-conservatives-win-in-croatia.html|title=Evolution in Europe; Conservatives Win in Croatia|date=9.5.1990|accessdate=14.10.2011}}</ref> 9. oktobra 1991 je razglasila neodvisnost in s tem še prispevala k razpadu Jugoslavije ter v letu 1992 prejela priznanje s strani številnih držav in postala članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]].<ref name="Sabor-Independence-8Oct1991">{{navedi splet|work=Official web site of the Croatian Parliament|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|title=Ceremonial session of the Croatian Parliament on the occasion of the Day of Independence of the Republic of Croatia|date=7.10.2004|accessdate=29.7.2012|archivedate=29.7.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/69Wk9bFY8?url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462}}</ref><ref name="NYT-UN-membership">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |title=3 Ex-Yugoslav Republics Are Accepted Into U.N. |newspaper=[[The New York Times]] |author=[[Paul L. Montgomery]] |date=23.5.1992 |accessdate=29.7.2012 |archivedate=29.7.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69WnEWOSK?url=http://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html }}</ref> V skladu z ustavo iz leta 1990 je Hrvaška delovala po [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškem sistemu]] do leta 2000 (dolgoletni predsednik [[Franjo Tuđman]] je umrl leta 1999), ko je prešla na parlamentarni sistem.<ref name="BBC-CroProfile">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1097128.stm|title=Croatia country profile|date=20.7.2011|accessdate=14.10.2011}}</ref> Veje oblasti so zakonodajna, izvršna in sodna.<ref name="VRH-PoliticalStructure">{{navedi splet|publisher=[[Government of Croatia]]|url=http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|title=Political Structure|date=6.5.2007|accessdate=14.10.2011|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203020541/http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|url-status=dead}}</ref> Predsednik republike ({{lang-hr|predsjednik Republike}}) vodi državo ter je voljen neposredno za petletno obdobje; po ustavi je lahko izvoljen največ dvakrat. Poleg vrhovnega poveljstva hrvaških oboroženih sil ima na podlagi soglasja parlamenta proceduralno vlogo imenovanja predsednika vlade ter ima nekaj vpliva na državno zunanjo politiko.<ref name="VRH-PoliticalStructure"/> Na tem položaju je trenutno [[Zoran Milanović]]. Hrvaško vlado vodi predsednik vlade, ki ima štiri namestnike ter šestnajst ministrov, ki bdijo vsak nad svojim področjem.<ref name="Govt-Ministers">{{navedi splet|publisher=Government of Croatia|url=http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|title=Members of the Government|accessdate=14.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130604052735/http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|archivedate=4.6.2013}}</ref> Kot izvršna veja oblasti je vlada pristojna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvrševanje zakonov ter vodenje zunanje in notranje politike države. Sedež vlade je v [[Banski dvori|Banskih dvorih]] v Zagrebu.<ref name="VRH-PoliticalStructure" /> Hrvaško vlado trenutno vodi {{Wikidata|p6}}. Enodomni parlament (''{{lang|hr|Sabor}}'') nosi zakonodajno vlogo. Drugi dom parlamenta, Dom županij (''Županijski dom''), ki je bil vzpostavljen leta 1993, so opustili leta 2001. Predstavniki v Saboru, katerih število se giblje med 100 in 160, so voljeni za štiriletno obdobje. Seje Sabora potekajo med 15. januarjem in 15. julijem ter 15. septembrom in 15. decembrom.<ref name="Sabor-about">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|title=About the Parliament|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706061905/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|url-status=dead}}</ref> Dve najmočnejši stranki sta [[Hrvaška demokratska skupnost|HDZ]] (Hrvatska demokratska zajednica) in [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|SDP]] (Socijaldemokratska partija Hrvatske)<ref name="Sabor-MPs">{{navedi splet|publisher=Sabor|title=Members of the 6th Parliament|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706062229/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|url-status=dead}}</ref> === Upravna delitev === Hrvaška je upravno razdeljena na 20 administrativnih enot, imenovanih [[županija|županije]], glavno mesto je Zagreb, ki pa ima poseben status.{{-}} {{Zemljevid županij Hrvaške|options=float:right}} {| class="sortable wikitable" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" ! <!--style="width:120/75/75/85px"--> [[Hrvaške županije|Županija]] !! Sedež !! Površina (km²)!! Prebivalstvo po<br>popisu leta 2011 |- | [[File:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|border|23px]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovar-Bilogora / Bjelovarsko-bilogorska županija]] || [[Bjelovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.652|| style="text-align:right;padding-right:2px"|119.743 |- | [[File:Flag of Brod-Posavina County.svg|border|23px]] [[Brodsko-posavska županija|Brod-Posavina / Brodsko-posavska županija]] || [[Slavonski Brod]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.043|| style="text-align:right;padding-right:2px"|158.559 |- | [[File:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|border|23px]] [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovnik-Neretva / Dubrovniško-neretvanska županija]] || [[Dubrovnik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.783|| style="text-align:right;padding-right:2px"|122.783 |- | [[File:Zastava Istarske županije.svg|border|23px]] [[Istrska županija|Istra / Istrska županija]] || [[Pazin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.820|| style="text-align:right;padding-right:2px"|208.440 |- | [[File:Flag of Karlovac county.svg|border|23px]] [[Karlovška županija|Karlovec / Karlovška županija]] || [[Karlovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.622|| style="text-align:right;padding-right:2px"|128.749 |- | [[File:Flag of Koprivnica-Križevci County.png|border|23px]] [[Koprivniško-križevska županija|Koprivnica-Križevci / Koprivniško-križevska županija]] || [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|1.746|| style="text-align:right;padding-right:2px"|115.582 |- | [[File:Flag of Krapina-Zagorje County.svg|border|23px]] [[Krapinsko-zagorska županija|Krapina-Zagorje / Krapinsko-zagorska županija]] || [[Krapina]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.224|| style="text-align:right;padding-right:2px"|133.064 |- | [[File:Flag of Lika-Senj County.svg|border|23px]] [[Liško-senjska županija|Lika-Senj / Liško-senjska županija]] || [[Gospić]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|5.350|| style="text-align:right;padding-right:2px"|51.022 |- | [[File:Flag of Međimurje County.svg|border|23px]] [[Medžimurska županija|Medžimurje / Medžimurska županija]] || [[Čakovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|730|| style="text-align:right;padding-right:2px"|114.414 |- | [[File:Zastava Osječko-baranjske županije.png|border|23px]] [[Osiješko-baranjska županija|Osijek-Baranja / Osiješko-baranjska županija]] || [[Osijek]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.152|| style="text-align:right;padding-right:2px"|304.899 |- | [[File:Flag of Požega-Slavonia County.png|border|23px]] [[Požeško-slavonska županija|Požega-Slavonija / Požeško-slavonska županija]] || [[Požega, Hrvaška|Požega]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.845|| style="text-align:right;padding-right:2px"|78.031 |- | [[File:Flag of Primorje-Gorski Kotar County.png|border|23px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorje-Gorski kotar / Primorsko-goranska županija]] || [[Reka (Hrvaška)|Reka]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.582|| style="text-align:right;padding-right:2px"|296.123 |- | [[File:Flag of Sisak-Moslavina County.png|border|23px]] [[Sisaško-moslavška županija|Sisek-Moslavina / Siško-moslavška županija]] || [[Sisek]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|4.463|| style="text-align:right;padding-right:2px"|172.977 |- | [[File:Flag of Split-Dalmatia County.svg|border|23px]] [[Splitsko-dalmatinska županija|Split-Dalmacija / Splitsko-dalmatinska županija]] || [[Split]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.534|| style="text-align:right;padding-right:2px"|455.242 |- | [[File:Flag of Šibenik-Knin County.svg|border|23px]] [[Šibeniško-kninska županija|Šibenik-Knin / Šibeniško-kninska županija]] || [[Šibenik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.939|| style="text-align:right;padding-right:2px"|109.320 |- | [[File:Flag of Varaždin County.png|border|23px]] [[Varaždinska županija|Varaždin / Varaždinska županija]] || [[Varaždin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.261|| style="text-align:right;padding-right:2px"|176.046 |- | [[File:Flag of Virovitica-Podravina County.png|border|23px]] [[Virovitiško-podravska županija|Virovitica-Podravina / Virovitiško-podravska županija]] || [[Virovitica]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.068|| style="text-align:right;padding-right:2px"|84.586 |- | [[File:Flag of Vukovar-Syrmia County.svg|border|23px]] [[Vukovarsko-sremska županija|Vukovar-Srem / Vukovarsko-sremska županija]] || [[Vukovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.448|| style="text-align:right;padding-right:2px"|180.117 |- | [[File:Flag of Zadar County.png|border|23px]] [[Zadrska županija|Zadar / Zadrska županija]] || [[Zadar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.642|| style="text-align:right;padding-right:2px"|170.398 |- | [[File:Flag of Zagreb County.svg|border|23px]] [[Zagrebška županija|Zagreb / Zagrebška županija]] || [[Zagreb]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.078|| style="text-align:right;padding-right:2px"|317.642 |- | [[File:Flag of Zagreb.svg|border|23px]] [[Zagreb]] || [[Zagreb]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|641|| style="text-align:right;padding-right:2px"|792.875 |} === Mednarodni odnosi === [[File:Treaty of Rome anniversary group photograph 2017-03-25 03.jpg|thumb|Skupinska fotografija voditeljev vlad [[Evropska unija|Evropske unije]] ob 60. letnici Rimskega sporazuma; Rim, Italija]] Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011}}</ref> [[File:Podizanje NATO zastave 070409 pano 1.jpg|thumb|right|Svečanost ob dvigu zastave NATO ob pristopu Hrvaške k zvezi NATO leta 2009]] Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{navedi novice|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118190958/http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|url-status=dead}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{navedi splet|publisher=Evropska unija |url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{navedi novice|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327101217/https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|url-status=dead}}</ref> Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011|archive-date=2013-01-07|archive-url=https://archive.today/20130107231744/http://www.mvep.hr/mvp.asp?pcpid=2531|url-status=dead}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{navedi novice|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref> === Vojska === [[Oborožene sile Republike Hrvaške]] (OSRH) sestavljajo [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba]], [[Hrvaška kopenska vojska]] in [[Hrvaška vojna mornarica]], poleg poveljstva za izobraževanje in podporo. OSRH vodi Vrhovni [[štab]], ki poroča ministru za obrambo, ki pa nato na tem področju poroča predsedniku države. V skladu z ustavo je predsednik države tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in v primeru grozeče nevarnosti med vojno poveljuje neposredno Vrhovnemu štabu.<ref name="CAFstructure">{{navedi splet|url=http://www.osrh.hr/prikaz_en.asp?idi=100&kati=2|title=Chain of Command in the CAF|publisher=Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške |accessdate=2.7.2012}}</ref> {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = US Navy 021029-N-1955P-020 Navy aircraft participate in Joint Wings 2002.jpg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Hrvaško vojno letalstvo ([[MiG-21]] v maskirnih barvah) in letala [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] ([[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] in 3 x [[F-18]]) med mednarodnimi vojaškimi vajami, 2002 | image2 = Providing security (7296490988).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Vojaki hrvaške vojske med vajo Immediate Response 2012 (IR12) v bližini [[Slunj]]a | image3 = Petar_Kresimir_Ri_180909.jpg | width3 = 150 | alt3 = | caption3 = Raketna topnjača Kralj Petar Krešimir IV hrvaške vojne mornarice }} Po zaključku t.i. ''domovinske vojne'' med letoma 1991–95 so se obseg in izdatki za hrvaške oborožene sile ves čas zmanjševali. Tako je bila potrošnja leta 2005 2,39 % BDP,<ref name="CIA">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|title=World Factbook|accessdate=9.11.2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|archive-date=2020-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|url-status=dead}}</ref> leta 2017 pa le še 1,32 % BDP,<ref name="noj_izdatki">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |title=Croatia to Further Increase Defence Budget |accessdate=23.2.2019 |date=17.2.2018 |format= |work=[[HINA]] |archive-date=2019-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190301013314/https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |url-status=dead }}</ref> kar je znatno manj kot rekordna stopnja 11,1 % BDP leta 1994.<ref name="sipri">{{navedi splet|url=http://milexdata.sipri.org/ |title=SIPRI Military Expenditure Database |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]] |accessdate=9.11.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328072123/http://milexdata.sipri.org/ |archivedate=28.3.2010 }}</ref> Številčna popolnjenost je tradicionalno temeljila na naborniškem sistemu, so pa hrvaške oborožene sile pred pridružitvijo zvezi NATO izvedle številne reforme, ki so se osredotočale na zmanjševanje kadra, prestrukturiranje sestave in profesionalizacijo. Leta 2016 je bilo v oboroženih silah 15.977 zaposlenih. Številka zajema 14.474 vojaških oseb, od tega 1539 ali 10,63 % žensk, in 1503 državnih uslužbencev in nameščencev, od tega 537 ali 35,73 % žensk, s čimer se nadaljuje rast deleža žensk v vseh kategorijah vojaškega in drugega osebja hrvaških oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.osrh.hr/#rubData/HTML/HR/O%20NAMA/OP%C4%86ENITO/20170302_Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016/Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016._HR.htm|title=Osoblje u OS RH 2001.-2016. |accessdate=28.2.2019 |date= |format= |work=Oružane snage Republike Hrvatske }}</ref> Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ukinjeno januarja 2008.<ref name="cia2017" /> Dotlej je bil za moške nad 18 let obvezen šestmesečni vojaški rok, ki je že skrajšan s prejšnjih devet mesecev do leta 2001. Alternativa je bila osemmesečno civilno služenje roka.<ref name="vojnirokkraci">{{navedi novice|url=http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|title=Vojni rok u Hrvatskoj kraći, nego drugdje u Europi i NATO-u|author=Milan Jelovac|date=23.1.2001|newspaper=Vjesnik|language=hr|accessdate=9.9.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120127065234/http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|archive-date=27.1.2012|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je bilo v različnih vojaških misijah po svetu razporejenih 550 pripadnikov hrvaških oboroženih sil, od tega glavnina v okviru različnih NATO-vih operacij ([[Afganistan]] ...), poleg tega pa tudi misije v okviru [[Združeni narodi|Združenih narodov]] in Evropske unije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.vecernji.hr/vijesti/hrvatska-vojska-novac-mirovne-misije-1207254|title=Nikad više hrvatskih vojnika i novca za mirovne misije diljem svijeta |accessdate=28.2.2019 |date=13.11.2017 |format= |work=[[Večernji list]] }}</ref> Na Hrvaškem deluje tudi relativno močna oborožitvena industrija. Tako je izvoz opreme in orožja leta 2016 znašal 224 milijonov EUR, kar je več kot 100% povečanje glede na predhodno leto. Tega leta je bila Hrvaška tretji največji izvoznik orožja v [[ZDA]], zlasti na račun [[Pištola|pištol]] [[HS2000]] proizvajalca [[HS Produkt]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.jutarnji.hr/globus/biznis/amerikanci-vole-hrvatsko-oruzje-svaki-deseti-komad-vatrenog-naoruzanja-uvezen-u-sad-dolazi-iz-nase-drzave-a-najvise-izvozi-hs-produkt-7096794 |title=Amerkanci vole hrvatsko oružje : Svaki deseti komad vatrenog naoružanja uvezen u SAD dolazi iz naše države, a najviše izvozi HS Produkt |language=hr |accessdate=28.2.2019 |date=6.3.2018 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> V letih 2024 in 2025 bo Hrvaška posodobila svoje vojno letalstvo, ko naj bi prevzela 12 rabljenih letal [[Dassault Rafale]] ter spremljajočo oborožitev. Vrednost posla se ocenjuje na več kot milijardo EUR.<ref name="Rafale">{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/hrvatska-je-preuzela-prvi-rafale-a-evo-kad-stizu-preostali-no-javnost-ni-nakon-dvije-godine-ne-zna-bitnu-informaciju-15380262|title=Prvih šest Rafalea stiže u svibnju 2024., evo kada bi trebali stizati preostali|accessdate=15.3.2024|publisher=Jutarnji list<</ref> == Demografija == [[Slika:Croatia-Serbs-2011.PNG|thumb|150px|Razširjenost Srbov kot največje manjšine]] === Prebivalstvo === [[File:Bevölkerungspyramide Kroatien 2016.png|thumb|right|Prebivalstvena piramida 2016]]Ob popisu prebivalstva leta 2021 je Republika Hrvaška štela 3.871.833 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 68,5 prebivalca na kvadratni kilometer.<ref name="popis2021">{{Navedi splet|url=https://dzs.gov.hr/vijesti/objavljeni-konacni-rezultati-popisa-2021/1270|title=Objavljeni konačni rezultati Popisa 2021.|date=22. september 2022|accessdate=23. septembra 2022|publisher=Državni zavod za statistiku|language=hr}}</ref> Pričakovana življenjska doba novorojenčka je v letu 2016 znašala 78,2 leta.<ref name=who0>{{navedi splet|url=http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|title=WHO Life Expectancy at birth|accessdate=6.12.2014|publisher=[[World Health Organization]]|year=2012|archive-date=2014-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206093205/http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|url-status=dead}}</ref> Prebivalci (glede na zadnji popis) so [[Hrvati]] (91,63 %), med pomembnejše etnične skupnosti v državi pa sodijo še: * [[Srbi]]: 3,20 % * [[Bošnjaki]]: 0,62 % * [[Romi]]: 0,46 % * [[Italijani]]: 0,36 % * [[Albanci]]: 0,36 %<ref name="popis2021" /> Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo kar za 17 %.<ref name="rtvslo_demogr" /> [[Rodnost]] trenutno{{Kdaj}} znaša 1,43 otroka na mater. kar je ena najnižjih rodnosti v svetovnem merilu. Od leta 1991 hrvaška stopnja [[smrtnost]]i neprestano presega stopnjo rodnosti.<ref name="DZS-Stat2010" /> Do leta 2008 je Hrvaška beležila pozitiven migracijski saldo (pozitivno razmerje med doseljenimi in izseljenimi), zlasti na račun priseljencev iz BiH,<ref name="Limun-immigration">{{navedi splet|publisher=Limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|title=U Hrvatskoj dvostruko više doseljenika|trans-title=Twice as many immigrants in Croatia|date=21.7.2007|accessdate=12.10.2011|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114083714/http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|url-status=dead}}</ref> od takrat dalje, še zlasti po pridružitvi EU, pa Hrvaška tudi tu beleži vedno višji negativni saldo, ki še dodatno pripomore k zmanjševanju števila prebivalcev.<ref name="migracije">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |title=Who is Leaving Croatia and Who is Coming? Official Migration Statistics 2007-16 |accessdate=12.1.2019 |date=27.1.2018 |format= |work=Paul Bradbury |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113062925/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2011 in 2018 se je prebivalstvo tako zmanjšalo za 170.491, od tega skoraj 150 tisoč po vstopu Hrvaške v EU.<ref name="preb_2018" /> === Največja mesta === {|class="infobox" style="text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%" !style="text-align:center;" colspan=11|Hrvaška mesta po številu prebivalstva |- !rowspan=23 width:150|<br> [[File:Trg bana Jelacica Zagreb 30102012 2 roberta f.jpg|135px|Zagreb]]<br>[[Zagreb]]<br> [[File:Port_of_Split_from_the_air_1.jpg|135px|Split]]<br>[[Split]]<br> [[File:Rijeka city center 0.jpg|border|135px|Rijeka]]<br>[[Rijeka]]<br> [[File:Osijek - Zimska luka.jpg|border|135px|Osijek]]<br>[[Osijek]]<br> !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Št. !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mesto !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|[[Županije Hrvaške|Županija]] !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mestno prebivalstvo !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Prebivalstvo z zaledjem !rowspan=23 width:150|{{navbar|Largest cities of Croatia|plain=1}} [[File:Hlll Donatus Anastasia Zadar 2.jpg|135px|Zadar]]<br>[[Zadar]]<br> [[File:Pula Aerial View.jpg|border|135px|Pula]]<br>[[Pulj]]<br> [[File:Palače na Korzu (2).jpg|border|135px|Slavonski Brod]]<br>[[Slavonski Brod]]<br> [[File:Trg_b.j._Jelačića,_KA_01118.JPG|border|135px|Karlovac]]<br>[[Karlovec]]<br> |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 1 || style="text-align:left;" | '''[[Zagreb]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagreb|Mesto Zagreb]]||688.163||790.017 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 2 || style="text-align:left;" | '''[[Split]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||167.121||178.102 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 3 || style="text-align:left;" | '''[[Reka, Hrvaška|Reka]]''' (Rijeka) || style="text-align:left;" |[[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]||128.314||128.624 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 4 || style="text-align:left;" | '''[[Osijek]]''' || style="text-align:left;" |[[Osiješko-baranjska županija|Osiješko-baranjska]]||83.104||108.048 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 5 || style="text-align:left;" | '''[[Zadar]]''' || style="text-align:left;" |[[Zadrska županija|Zadrska]]||71.471||75.082 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 6 || style="text-align:left;" | '''[[Pulj]]''' (Pula)|| style="text-align:left;" |[[Istrska županija|Istrska]]||57.460||57.460 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 7 || style="text-align:left;" | '''[[Slavonski Brod]]''' || style="text-align:left;" |[[Brodsko-posavska županija|Brodsko-posavska]]||53.531||59.143 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 8 || style="text-align:left;" | '''[[Karlovec]]''' (Karlovac) || style="text-align:left;" |[[Karlovška županija|Karlovška]]||46.833||55.705 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 9 || style="text-align:left;" | '''[[Varaždin]]''' || style="text-align:left;" |[[Varaždinska županija|Varaždinska]]||38.839||46.946 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 10 || style="text-align:left;" | '''[[Šibenik]]''' || style="text-align:left;" |[[Šibeniško-kninska županija|Šibeniško-kninska]]||34.302||46.332 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 11 || style="text-align:left;" | '''[[Sisek]]''' (Sisak) || style="text-align:left;" |[[Siško-moslavška županija|Siško-moslavška]]||33.332||47.768 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 12 || style="text-align:left;" | '''[[Vinkovci]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||32.032||35.312 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 13 || style="text-align:left;" | '''[[Velika Gorica]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||31.553||63.517 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 14 || style="text-align:left;" | '''[[Dubrovnik]]''' || style="text-align:left;" |[[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanska]]||28.434||42.615 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 15 || style="text-align:left;" | '''[[Bjelovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorska]]||27.024||40.276 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 16 || style="text-align:left;" | '''[[Vukovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||26.486||27.683 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 17 || style="text-align:left;" | '''[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]]''' || style="text-align:left;" |[[Koprivniško-križevska županija|Koprivniško-križevska]]||23.955||30.854 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 18 || style="text-align:left;" | '''[[Solin]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||20.212||23.926 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 19 || style="text-align:left;" | '''[[Zaprešić]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||19.644||25.226 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 20 || style="text-align:left;" | '''[[Požega, Hrvaška|Požega]]''' || style="text-align:left;" |[[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonska]]||19.506||26.248 |- |colspan="5" style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Vir: Popis prebivalstva 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_06_01/E01_06_01.htm |title=Population in major towns and municipalities, 2011 census |accessdate= |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} <noinclude>{{-}} </noinclude> === Religija === Hrvaška je večinsko [[Katolištvo|katoliška]] država. Ob popisu leta 2021 se je 78,97 % prebivalcev izreklo za rimokatolike, 3,32 % za [[pravoslavna cerkev|pravoslavce]], za neverujoče in [[Ateizem|ateiste]] 4,71 % prebivalcev in za [[Islam|muslimane]] 1,32 %.<ref name="popis2021" /> Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem. Odnos do religije na Hrvaškem je kompleksen, kar velja tudi za ostale države bivše Vzhodne Evrope: vera se pojmuje kot osebno prepričanje in sredstvo identifikacije z narodnostjo, vendar zunanje obeleževanje vere (obiskovanje obredov ipd.) ni pogosto. Hkrati večina prebivalstva zagovarja ločevanje cerkve od države,<ref>{{navedi splet |url= https://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/veliko-istrazivanje-o-religiji-i-nacionalnom-identitetu-koliko-hrvata-vjeruje-u-boga-a-koliko-ih-smatra-da-crkva-ne-smije-imati-utjecaja-na-politiku/6141016/|title= ZNANOST I RELIGIJA-VELIKO ISTRAŽIVANJE O RELIGIJI I NACIONALNOM IDENTITETU Koliko Hrvata vjeruje u Boga, a koliko ih smatra da Crkva ne smije imati utjecaja na politiku|accessdate=26.3.2019 |date=28.5.2017 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> po drugi strani pa Hrvaška precej proračunskih sredstev nameni za delovanje verskih skupnosti, zaradi številčnosti zlasti katoliške Cerkve.<ref name="vera">{{navedi splet |url=https://dubokavoda.com/je-li-hrvatska-vjerska-drzava/ |title=JE LI HRVATSKA VJERSKA DRŽAVA? |accessdate=26.3.2019 |date=30.1.2018 |format= |work=dubokavoda.hr }}</ref> == Gospodarstvo == === Osnovni kazalci in gospodarsko okolje === <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2015<ref name="Deloitte-HRV-2015">{{navedi splet|publisher=[[Deloitte]]|url=http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|language=hr|title=500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=500 largest Central European companies|accessdate=9.9.2011|year=2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135123/http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Deloitte500-2010-HR">{{navedi splet|publisher=Deloitte|language=hr|format=PDF|url=http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|title=Rang lista 500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=Ranking of the 500 Largest Central European Companies|accessdate=9.9.2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135125/http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[Agrokor]]|| {{increase}} 6,435 || {{increase}} 131 |- | 2 || style="text-align:left;"| [[INA (company)|INA]]|| {{decrease}} 2,476 || {{increase}} 122 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Konzum]]|| {{increase}} 1,711 || {{increase}} 18 |- | 4 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{increase}} 1,694|| {{decrease}} 260 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[List of companies of Croatia|Orbico Group]]|| {{steady}} 1,253 || {{increase}} 17 |} </div> <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2017<ref name="coface_top500">{{navedi splet |url=https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |title=COFACE CEE TOP 500 RANKING; str 47 |accessdate=31.1.2019 |date= |format=PDF |work=Coface Central Europe Holding AG, Dunaj |archive-date=2019-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190201080249/https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |url-status=dead }}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[INA]]|| {{increase}} 2,413 || {{increase}} 191,7 |- | 2 || style="text-align:left;"| Prvo plinarsko društvo (PPD) || {{increase}} 1,029 || {{increase}} 34,1 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{decrease}} 1,028 || {{decrease}} 48,9 |- | 4 || style="text-align:left;"| Hrvatski Telekom || {{increase}} 837|| {{decrease}} 113,1 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[Petrol]] || {{increase}} 627 || {{decrease}} 8,2 |} </div> Po klasifikaciji Združenih narodov Hrvaška sodi med visokodohodkovna gospodarstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/development/desa/dpad/wp-content/uploads/sites/45/publication/2017wesp_full_en.pdf|title=World Economic Situation and Prospects 2017|page=156|publisher=United Nations|year=2017|accessdate=25.9.2017}}</ref> [[Mednarodni denarni sklad]] hrvaški nominalni [[BDP]] za leto 2017 ocenjuje na 53,5 milijarde USD ali 12.863 USD na prebivalca, medtem ko je po pariteti kupne moči BDP ocenjen na 100 milijard USD oziroma 24.095 USD na prebivalca.<ref name=WEO2017>{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=62&pr.y=12&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|accessdate=25.4.2017 |title=World Economic Outlook Database, April 2017 – Croatia|work=International Monetary Fund}}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]-a je hrvaški ocenjeni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 znašal 61 % povprečja EU,<ref name="Eurostat-GDPPC">{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|title=GDP per capita in PPS|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=13.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625234316/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|archivedate=25.6.2013}}</ref> leta 2018 pa 62 % povprečja EU; za primerjavo: slovenski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je v letu 2018 znašal 85 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet |url= https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|title= GDP per capita in PPS /Code: tec00114 |accessdate=31.1.2019 |date=1.6.2018 |format= |work=EUROSTAT }}</ref> [[File:Istria3.JPG|thumb|Vinogradi v [[Istra|Istri]]; praktično po vseh regijah Hrvaške pridelujejo vino.]] Povprečna mesečna neto plača hrvaškega delavca v januarju 2017 je bila 5895 [[Hrvaška kuna|hrvaških kun]] (HRK) – približno 800 EUR, povprečna bruto plača pa 7911 HRK (približno 1070 EUR) mesečno.<ref name="salary7161">{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/default.htm |title=Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku |work=Dzs.hr |accessdate=23.3.2017 |archive-date=2017-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170426093939/http://www.dzs.hr/default.htm |url-status=dead }}</ref> Stopnja nezaposlenosti na Hrvaškem je v decembru 2018 v primerjavi z istim mesecem 2017 padla z 12,2 % na 9,6 %, tako da je število nezaposlenih znašalo 148.919. V obdobju 1996 do 2018 je povprečna stopnja nezaposlenosti znašala 17,4 %, z vrhuncem 23,6 % januarja 2002 in najnižjo stopnjo 8,4 % nezaposlenih septembra 2018. Na stopnjo nezaposlenosti znotraj enega leta močno vpliva sezonsko zaposlovanje (turizem, kmetijstvo).<ref name="zaposlitev">{{navedi splet |url=https://tradingeconomics.com/croatia/unemployment-rate |title=Croatia Unemployment Rate |accessdate=3.2.2019 |date= |format= |work=Trading Economics }}</ref> Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70 % BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Industrijske panoge po pomembnosti: kemija in plastika, orodjarstvo, kovinski izdelki, elektronika, surovo obdelani kovinski izdelki in valjana pločevina, aluminij, papir, lesni izdelki, gradbeni material, tekstilni izdelki, ladjarstvo (še pred desetletjem ena glavnih panog), nafta in derivati, hrana in pijača, turizem. Glavni kmetijski pridelki: žito, koruza, ječmen, sladkorna pesa, sončnice, oljna repica, detelja, krompir, zelje, čebula, paradižnik, paprike, sadje (jabolka, slive. mandarine, olive), grozdje za vino, živina (govedo, prašičereja). Izvoz po tekočih cenah znaša 13,15 milijarde USD (ocena 2017). Glavni izvozni trgi so Italija (13,4 %), [[Nemčija]] (12,2 %), Slovenija (10,6 %), [[Bosna in Hercegovina]] (9,8 %), [[Avstrija]] (6,2 %) in [[Srbija]] (4,8 %; 2017). V izvozu prevladuje transportna oprema, stroji, tekstil, kemični izdelki in prehrambeni izdelki.<ref name="cia2017"/> [[Privatizacija]] državnih podjetij se je začela, toda z mešanimi rezultati. Spremljale so jo korupcijske afere, med najbolj odmevnimi je bila vloga bivšega premiera [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]] pri prodaji podjetja [[INA (podjetje)|INA]] madžarskemu [[MOL (podjetje)|MOL]]-u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html |title=Sanader za Hypo in Mol v zapor za osem let in pol |accessdate=4.2.2019 |date=13.6.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207020413/https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno potrošnja proračunskih uporabnikov znaša 19 % BDP. Izzivi ostajajo neenaka regijska razvitost, zahtevno investicijsko okolje, neučinkovito sodstvo ter izgube izobraženega mladega kadra, ki svoje priložnosti in boljše dohodke išče drugje v Evropski skupnosti.<ref name="cia2017" /> Leta 2018 je stopnja zaznane korupcije, ki jo objavlja organizacija [[Transparency International]] (100 = ni korupcije, 0 = popolnoma koruptivno), znašala 48/100, kar Hrvaško uvršča na 60./180 mesto v svetu (Slovenija: stopnja 60/100, 36./180)<ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/HRV |title=Croatia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015635/https://www.transparency.org/country/HRV |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/SVN |title=Slovenia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119113116/https://www.transparency.org/country/SVN |url-status=dead }}</ref> Javni dolg je junija 2013 znašal 59,5 % državnega BDP,<ref>{{navedi splet|url=http://countryeconomy.com/national-debt/croatia|title=Croatia National Debt on Country Economy|publisher=countryeconomy.com|accessdate=3.12.2013}}</ref> leta 2016 82,3 % BDP in 2017 77,8 % BDP.<ref name="cia2017" /> 1. januarja 2023 je Hrvaška [[Hrvaška kuna|hrvaške kune]] nadomestila z [[Evro|evri]] po menjalnem tečaju 7,5345 kune za evro.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref> === Turizem === [[File:Bol na Bracu - Zlatni rat.jpg|thumb|upright=1.0|Plaža [[Zlatni Rat]] na otoku [[Brač]] je ena najbolj turistično obiskanih točk na Hrvaškem.]] [[Slika:2018-12-Adventni Zagreb (77).jpg|thumb|right|Božični sejem v Zagrebu]] V hrvaškem storitvenem sektorju je močno prisoten [[turizem]], ki k BDP prispeva okoli 20 %. V letu 2017 je ocenjen prihodek v višini 9,5 milijarde evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|title=Prihodi u 2017. najbolje pokazuju napredak hrvatskog turizma|trans-title=Revenue in 2017 show best Croatian tourism's progress|work=hr.n1info.com|publisher=[[N1 (television)|N1]]|language=hr|date=30.3.2018|accessdate=22.4.2018|archive-date=2018-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422202407/http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|url-status=dead}}</ref> Njegovi pozitivni učinki se čutijo v celotnem hrvaškem gospodarstvu v smislu višjih prihodkov v maloprodaji, prehrambeni industriji ter sezonskih zaposlitev. Pomen industrije je zlasti v izvozu, saj znatno prispeva k zmanjševanju zunanjega trgovinskega primanjkljaja države.<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYhbBry?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|language=hr|title=Iako čini gotovo petinu BDP-a, i dalje niskoprofitabilna grana domaće privrede|trans-title=Even though it comprises nearly a fifth of the GDP, it is still a low-profit branch of the national economy|author1=Tomislav Pili|author2=Davor Verković|date=1.10.2011|accessdate=20.10.2011}}</ref> Od zaključka hrvaške vojne za neodvisnost je število turistov nenehno raslo in doseglo petkratnik medvojnega obiska, tj. 14 milijonov turistov letno.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=412}} Najštevilčnejši so turisti iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške, Velike Britanije in same Hrvaške. Leta 2015 je bila povprečna doba bivanja 5 dni.<ref name="turizem2017">{{navedi splet |url=https://mint.gov.hr/UserDocsImages//AA_2018_c-dokumenti//180608_HTZTUBENG_2017.PDF |title=Croatia-TOURISM IN FIGURES 2017 |accessdate=10.2.2019 |date= |format=pdf |work=Ministrstvo za turizem Republike Hrvaške}}</ref> Glavnina turistične industrije je zgoščena ob obali Jadranskega morja. Opatija je bila prvo turistično letovišče; turizem se je začel razvijati sredi 19. stoletja, do 1890-ih pa je že postala eno najbolj prepoznavnih zdravilnih letovišč v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=Opatija Tourist Board|url=http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|title=History of Opatija|accessdate=21.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120429102936/http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|archivedate=29.4.2012}}</ref> Kasneje se je na otokih in ob obali razvilo še več različnih letovišč, ki so nudila storitve tako za množični turizem kot za različne nišne trge. Eden najrazvitejših izmed teh je navtični turizem, saj so na voljo številne [[Marina (pristanišče)|marine]] z več kot 16.000 privezi;<ref name="marine">{{navedi splet |url=https://croatia.hr/en-GB/experiences/nautical |title=Nautical-Full of islands to discover |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Croatia Tourism Board }}</ref> kulturni turizem gradi na privlačnosti obalnih srednjeveških mest in z množico poletnih kulturnih prireditev privablja množice turistov. Deskarji obiskujejo [[Bol na Braču]] in [[Viganj]] na [[Pelješac|Pelješcu]]. V notranjosti se razvijajo kmečki turizem, gorska letovišča in zdraviliški turizem. Pomembnejša turistična destinacija je tudi glavno mesto Zagreb, ki se že kosa z obalnimi letovišči. [[Božič]]ni sejem v Zagrebu je bil že večkrat prepoznan kot eden najatraktivnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Croatian National Tourist Board]]|url=http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|title=Activities and attractions|accessdate=21.10.2011|archive-date=2016-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160403135239/http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europeanbestdestinations.com/christmas-markets/zagreb/ |title=CHRISTMAS MARKET IN ZAGREB |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Europpean Best Destinations }}</ref> Hrvaško morje je precej neonesnaženo, kar se izkazuje skozi številne naravne rezervate in 116 plaž z [[modra zastava|modro zastavo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|title=Croatia|accessdate=21.10.2011|publisher=[[Foundation for Environmental Education]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202124844/http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|archivedate=2011-12-02}}</ref> Po številu turistov se Hrvaška uvršča med 20 najbolj obiskanih držav na svetu.<ref name="UNWTO2018">{{navedi splet|url=https://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284419876|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=2018|accessdate=12.2.2019}}</ref> [[File:Adriatic_Sea_islands.jpg|thumb|center|Hrvaška ima preko 1000 otokov.|alt=|720x720_pik]] === Infrastruktura === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = A1 near junction Maslenica.jpg | width1 = 180 | alt1 = | caption1 = Hrvaška je zgradila preko [[Avtoceste na Hrvaškem|1.250 kilometrov avtocest]]; večino v zgodnjih 2000-ih; na sliki: avtocesta A1 v bližini [[Maslenica|Maslenice]] | image2 = Kroatien_Autobahnen_(aktueller_Stand)_hr.svg | width2 = 130 | alt2 = | caption2 = Shema hrvaških avtocest }} Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{navedi časopis|publisher=Pomorska fakulteta na Reki|url=http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010|archive-date=2011-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110426071633/http://hrcak.srce.hr/file/6570|url-status=dead}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=2011-04-30}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=2009-01-15}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi. Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet|url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019|date= 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}}</ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref> Mednarodna letališča so v [[Letališče Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Letališče Osijek|Osijeku]], [[Letališče Pulj|Puli]], [[Letališče Reka|Reki]], [[Letališče Split|Splitu]], [[Letališče Zadar|Zadru]] in [[Letališče Zagreb|Zagrebu]].<ref name="MMPI-Airports">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|title=Air transport|accessdate=10.10.2011|archive-date=2016-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160703104330/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|url-status=dead}}</ref> Največje in najprometnejše letališče je [[Letališče Franjo Tuđman|Letališče Franja Tuđmana v Zagrebu]].<ref>{{navedi splet|url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5+sjednica+Vlade//5+-+8.pdf|title=Wayback Machine|date=5.3.2016|publisher=|accessdate=30.3.2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305092336/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5%20sjednica%20Vlade//5%20-%208.pdf|archivedate=5.3.2016}}</ref> Hrvaška ustreza varnostnim mednarodnim standardom organizacije [[IATA]], ameriška Zvezna organizacija za letalstvo ([[FAA]]) pa jo uvršča v kategorijo 1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|title=FAA Raises Safety Rating for Croatia|publisher=[[Federal Aviation Administration]]|date=26.1.2011|accessdate=27.1.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626094211/http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|archive-date=26.6.2013|url-status=dead}}</ref> Najprometnejše tovorno pristanišče na Hrvaškem je Reka (hrv. ''Rijeka''), največ potnikov pa potuje skozi pristanišči Split in Zadar.<ref name="WB-Rijeka">{{navedi splet|publisher=World Bank|language=hr|title=Riječka luka –jadranski "prolaz" prema Europi|trans-title=The Port of Rijeka – Adriatic "gateway" to Europe|date=3.3.2006|accessdate=13.10.2011|url=http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|archive-date=2012-08-05|archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20120805200119/http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|url-status=dead}}</ref><ref name="MMPI-RL-plan">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|title=Luke|trans-title=Ports|language=hr|accessdate=24.8.2011|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121216063733/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|url-status=dead}}</ref> Poleg tega množica manjših pristanišč omogoča trajektni promet, ki služi večinoma povezavam med otoki in celino, nekateri pa tudi mednarodnemu prometu, zlasti z južno Italijo.<ref name="AOLPP-Rijeka">{{navedi splet|publisher=Agencija za obalni linijski pomorski promet|url=http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|language=hr|title=Plovidbeni red za 2011. godinu|trans-title=Sailing Schedule for Year 2011|accessdate=27.8.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715203314/http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|archivedate=15.7.2011}}</ref> Največje rečno pristanišče je [[Vukovar]] ob [[Donava|Donavi]], ki predstavlja tudi državno izhodišče za panevropski koridor št. VII.<ref name="Helsinki-1997"/><ref name="MMPI-River-Navigation">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=890|title=Plovni putovi|trans-title=Navigable routes|language=hr|accessdate=10.9.2011}}</ref> Po hrvaškem ozemlju poteka 631&nbsp;km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{navedi splet|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113&nbsp;km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{navedi splet|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref> Hrvaška lastna proizvodnja energije pokriva 85 % potreb po [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]] in 19 % potreb po nafti. Leta 2013 je 30 % energetskih potreb pokrival zemeljski plin, nafta 12,4 %, drva 14,3 %, vodna energija 38,1 %, obnovljivi viri 3,7 %. Leta 2013 je bila neto proizvodnja električne energije 13.431 GWh, pri čemer je bila stopnja samooskrbe 54,3%.<ref name="energija2013">{{navedi splet |url=https://www.enu.hr/ee-u-hrvatskoj/20-20-20-i-dalje/rezultati/energija-hr/ |title=Ukupna proizvodnja energije u Hrvatskoj |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=Centar za praćenje poslovanja energetskog sektora i investicija/CEI }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eihp.hr/wp-content/uploads/2015/02/Energija2013.pdf|title=ENERGIJA U HRVATSKOJ-ENERGY IN CROATIA 2013 |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=REPUBLIKA HRVATSKA - MINISTARSTVO GOSPODARSTVA }}</ref> Glavnino uvoza energije predstavlja uvoz iz [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]], ki si jo Slovenija in Hrvaška delita v lastništvu 50:50, pri čemer NEK zagotavlja 15 % hrvaške porabe elektrike.<ref name="EUB-NEK">{{navedi splet|publisher=EU Business|url=http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|title=Croatia, Slovenia's nuclear plant safe: Croatian president|date=28.3.2011|accessdate=8.10.2011|archive-date=2011-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110923171546/http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|url-status=dead}}</ref> == Kultura == === Splošno === [[File:Trakošćan 2007.JPG|thumb|upright=1.0|[[Dvorec Trakoščan]] je ena najbolje ohranjenih zgodovinskih zgradb na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|archive-url=https://archive.today/20120804223840/http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|url-status=dead|archive-date=4.10.2012|title=Trakošćan|language=hr|accessdate=27.10.2011}}</ref>]] Zaradi svoje zemljepisne lege Hrvaška predstavlja mešanico štirih kultur. Kultura se je razvijala na stičišču vplivov zahodne in vzhodne – od [[Shizma|shizme]] med [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; prav tako pa tudi pod vplivom srednjeevropske in sredozemske kulture.<ref name="HTZ-History-Culture">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|title=Culture and History|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016185426/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|archivedate=16.10.2011}}</ref> Najpomembnejše obdobje za narodno kulturno zgodovino je bilo v času [[Ilirsko gibanje|Ilirskega gibanja]], saj se je 19. stoletje izkazalo ključno za emancipacijo hrvaškega jezika in je prišlo do dotlej nevidenega razvoja na vseh področjih umetnosti in kulture ter pojava mnogih sedaj pomembnih zgodovinskih osebnosti.<ref name="CRIS-Stančić"/> Za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine je krovno zadolženo hrvaško Ministrstvo za kulturo. Nekatere dodatne aktivnosti se izvajajo tudi na ravni lokalne uprave.<ref name="MKult-Djelokrug">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=348|language=hr|title=Djelokrug|trans-title=Scope of authority|accessdate=7.10.2011}}</ref> [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] vsebuje tudi deset vpisov na Hrvaškem. Hrvaška je prav tako bogata z nesnovno kulturno dediščino; na Unescov seznam svetovne dediščine je tako uvrščenih tudi 15 vpisov na Hrvaškem, kar Hrvaško v svetovnem merilu uvršča na četrto mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/lists?text=&multinational=3&display1=countryIDs#tabs|title=Browse the Lists of Intangible Cultural Heritage and the Register of good safeguarding practices – intangible heritage |publisher=UNESCO – Culture Sector |website=ich.unesco.org}}</ref> Svetovno poznan hrvaški kulturni doprinos je [[kravata]], ki je nastala iz dodatka, ki so ga v francoski vojski v 17. stoletju nosili hrvaški naborniki.<ref name="NYT-tie">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1995/07/30/magazine/style-dressed-to-kill.html|title=STYLE; Dressed to Kill|author=Eric P. Nash|date=30.7.1995|accessdate=12.10.2011}}</ref><ref name="Huzjan">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=43829|issn= 0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2008|volume=34|issue=34|pages=103–120|author=Vladimir Huzjan|title=Pokušaj otkrivanja nastanka i razvoja kravate kao riječi i odjevnoga predmeta|language=hr|trans-title=The origin and development of the tie (kravata) as a word and as a garment|accessdate=17.10.2011}}</ref> Hrvaška se uvršča med države z visokim [[Indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]] (HDI – ''Human Development Index''), z visoko enakostjo tako za moške kot za ženske.<ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2018_human_development_statistical_update.pdf |title=2018 Human Development Report |year=2018 |accessdate=14.9.2018 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj}}</ref> V državi se posveča skrb tudi osebam z gibalnimi motnjami.<ref name="EU-Disability">{{navedi splet|publisher=[[European Union]]|url=http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|title=Conference on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities in Croatia, with regard to the persons with intellectual disabilities|date=17.6.2009|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509002650/http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|archivedate=9.5.2013}}</ref> Priznavanje [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih zvez]] se je v zadnjih desetletjih izboljševalo ter se na koncu odrazilo v civilnih zvezah julija 2014, s katerimi so istospolnim parom zagotovljene enake pravice do dedovanja in davčnih olajšav kot [[Heteroseksualnost|heteroseksualnim]], omejena pa ostaja pravica do posvojitve.<ref>{{navedi novice|title=Croatia passes civil partnerships law|url=http://www.pinknews.co.uk/2014/07/15/croatia-passes-civil-partnerships-law/|accessdate=1.8.2014|publisher=PinkNews|date=15.7.2014}}</ref> Kljub vsemu je bilo na podlagi referenduma iz decembra 2013 v ustavo zapisano, da se izraz poroka nanaša izključno na zvezo moškega in ženske.<ref name="gay marriage reuters">{{navedi splet|url=http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|title=Croats set constitutional bar to same-sex marriage|last=Radosavljević|first=Zoran|date=1.12.2013|publisher=Reuters.com|accessdate=6.1.2014|archive-date=2014-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140811200856/http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|url-status=dead}}</ref> Svet Evrope je ob dogodkih, povezanih z vsakoletno komemoracijo žrtvam povojnega poboja beguncev pri Pliberku, leta 2018 izrazil tudi posebno zaskrbljenost ob pojavih "desnih ekstremistov in neofašistov na Hrvaškem."<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/hr/vije%C4%87e-europe-zabrinuto-stanjem-u-hrvatskoj/a-43789240 |title=Vijeće Europe zabrinuto stanjem u Hrvatskoj |accessdate=26.3.2019 |date=15.5.2018 |format= |work=[[Deutche Welle]] }}</ref> Kot najpomembnejše sodobne posameznike lahko štejemo tri dobitnike [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]: [[Ivo Andrić]] za [[književnost]], [[Vladimir Prelog]] in [[Lavoslav Ružička]] za [[kemija|kemijo]]. === Znanost === Iz Hrvaške izhaja kar nekaj znanih [[znanstvenik]]ov in [[izumitelj]]ev. [[Slavoljub Eduard Penkala]] je izumitelj kemičnega svinčnika, in [[Nikola Tesla]] je izumil [[Električni generator|generator]] [[Izmenična napetost|izmenične elektike]], [[transformator]] in rotirajoče [[magnetno polje]]. Tesla je pogosto opredeljen kot ''človek, ki je izumil dvajseto stoletje''. [[Faust Vrančić]] je izumil [[padalo]], [[Ivan Vukić|Ivan Lupis-Vukić]] pa [[torpedo]]. [[Ivan Vučetić]] je izumitelj [[Daktiloskopija|daktiloskopije]], metode [[identifikacija|identifikacije]] s pomočjo prstnih odtisov. [[Antun Lučić (mineralog)|Antun Lučić]] je zaslužen za izum prve [[nafta|naftne vrtine]]. Najpomembnejši znanstveniki so [[Ruđer Bošković]], [[Dragutin Gorjanović-Kramberger]], [[Andrija Mohorovičić]] in [[Milutin Milanković]]. [[Ivan Lučić]] se pojmuje kot oče hrvaškega zgodovinopisja, ostali pomembni zgodovinarji pa so še [[Juraj Rattkay]], [[Ivan Kukuljević Sakcinski]], [[Franjo Rački]], [[Tadija Smičiklas]], [[Vjekoslav Klaić]] in [[Ferdo Šišić]]. === Umetnost in literatura === [[File:de Gondola.jpg|thumb|upright|[[Ivan Gundulić]], najbolj znan hrvaški [[Barok|baročni]] pisec [[Pesništvo|poezije]]]] [[Arhitektura]] v Hrvaški odraža vplive sosednjih narodov. Avstrijski in madžarski vpliv je viden na javnih mestih in zgradbah v severnih ter osrednjih regijah, ob obali in v Istri pa je viden beneški vpliv.<ref>{{navedi knjigo|title=A short history of Yugoslavia from early times to 1966|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-09531-0|author1=Stephen Clissold|author2=Henry Clifford Darby|url=https://books.google.com/books?id=_G43AAAAIAAJ|year=1968|pages=51–52|accessdate=30.11.2011}}</ref> Po umetnikih imenovani večji trgi, lepo negovani parki ter peš cone so značilnosti starejših mest, zlasti tistih, kjer so se uporabljala načela [[Baročna arhitektura|baročnega načrtovanja mest]]; primeri so [[Osijek]] ([[Tvrđa]]), [[Varaždin]] in [[Karlovec]].<ref name="Telegraph-Baroque">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/10124483/Varazdin-Croatias-little-Vienna.html|title=Varaždin: Croatia's 'little Vienna'|date=17.6.2013|last=MacGregor|first=Sandra|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=4.9.2013}}</ref><ref name="JL-Karlovac-Baroque">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/najljepsi-gradovi-sjeverne-hrvatske---karlovac--ozalj--ogulin/877654/| title= Najljepši gradovi Sjeverne Hrvatske – Karlovac, Ozalj, Ogulin|trans-title=The Most Beautiful Cities of the Northern Croatia – Karlovac, Ozalj, Ogulin|language=hr|date=14.8.2010|accessdate=10.10.2011}}</ref> Sodobnejša arhitektura izkazuje vplive [[art nouveau]].<ref name="IPU-Art-Nouveau">{{navedi časopis|journal=Radovi Instituta za povijest umjetnosti|issn=0350-3437|publisher=Institute of Art History (Croatia)|format=PDF|language=hr|url=http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|author=Darja Radović Mahečić|title=Sekvenca secesije – arhitekt Lav Kalda|trans-title=Sequence of the Art Nouveau – Architect Lav Kalda|year=2006|volume=30|pages=241–264|accessdate=10.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721100230/http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|archivedate=21.7.2011}}</ref> Ob obali se sredozemska arhitektura meša z močnimi beneškimi in [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] vplivi, kar je vidno skozi dela arhitektov, kot sta npr. [[Juraj Dalmatinac]] in [[Niccolò Fiorentino]], ki sta prispevala k podobi [[stolnica sv. Jakoba, Šibenik|stolnice sv. Jakoba]] v Šibeniku. Najstarejši ohranjeni primeri stare hrvaške arhitekture so cerkve iz 9. stoletja, med katerimi po velikosti izstopa [[Cerkev svetega Donata, Zadar|cerkev sv. Donata]] v Zadru.<ref name="MVPEI-Art">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |title=Croatian Art History – Overview of Prehistory |accessdate=10.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111007184122/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |archivedate=7.10.2011 }}</ref><ref name="TZZadar-Donat">{{navedi splet|publisher=Zadar Tourist Board|url=http://www.tzzadar.hr/en/city-guide/historical-monuments/23.05.2007/church-of-saint-donat|title=Church of Saint Donat|accessdate=10.10.2011}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg arhitekture, skozi katero so se ohranila najstarejša hrvaška umetnostna dela, se je do [[Srednji vek|srednjega veka]] zvrstilo večje število umetnikov. Iz tega obdobja je npr. kamniti portal [[Trogirska stolnica|Trogirske stolnice]], delo mojstra Radovana, ki je najpomembnejši [[Romanska arhitektura|romanski]] spomenik. [[Renesančna arhitektura|Renesančni]] vpliv je najbolj opazen ob jadranski obali, saj so drugi deli Hrvaške bili vpleteni v stoletne hrvaško-turške spopade. Z ugašanjem [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] se je umetnost razcvetela v obdobju [[barok]]a in [[rokoko]]ja. V 19. in 20. stoletju so se uveljavili številni umetniki, ki so jih pri tem podpirali [[mecen]]i, kot na primer škof [[Josip Juraj Strossmayer]].<ref name="Essehist-Strossmayer">{{navedi časopis|journal=Essehist|publisher=[[Filozofska fakulteta v Osijeku]] |issn=1847-6236|date=September 2011|volume=2|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95675|title=Josip Juraj Strossmayer – Rođeni Osječanin|trans-title=Josip Juraj Strossmayer – Native of Osijek|language=hr|pages=70–73|author=Pavao Nujić|accessdate=10.10.2011}}</ref> Svetovno slavo sta dosegla slikar [[Vlaho Bukovac]] in kipar [[Ivan Meštrović]].<ref name="MVPEI-Art" /> Drugi znani upodabljajoči umetniki so še: kipar in arhitekt [[Jurij Dalmatinac]] in slikarji [[Mato Celestin Medović]], [[Ivan Generalić]], [[Julije Klović]], [[Jozo Kljaković]], [[Edo Murtić]], [[Krsto Hegedušić]], [[Ivan Rabuzin]], in drugi. ''Baška plošča'' z otoka Krka, ki izvira iz obdobja okoli leta 1100, se šteje kot najstarejši ohranjen zapis v hrvaščini.<ref name="KRK-Baška">{{navedi splet|publisher=Island of Krk Tourist Board|url=http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|title=The Baška tablet|accessdate=13.10.2011|archive-date=2019-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052935/http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|url-status=dead}}</ref> Začetek vidnejšega razvoja hrvaške literature označuje renesansa in [[Marko Marulić]]. Poleg Marulića so znani literati še renesančni pisec dramatike [[Marin Držić]], baročni pesnik [[Ivan Gundulić]], hrvaški narodni preroditelj pesnik [[Ivan Mažuranić]], romanopisec, dramatik in pesnik [[August Šenoa]], otroška pisateljica [[Ivana Brlić-Mažuranić]], pisateljica in novinarka [[Marija Jurić Zagorka]], pesnik in pisec [[Antun Gustav Matoš]], pesnik [[Antun Branko Šimić]], [[Ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[realizem|realistični]] pisec [[Miroslav Krleža]], pesnik [[Tin Ujević]] ter romanopisec in esejist [[Ivo Andrić]].<ref name="LZMK">{{navedi splet|publisher=[[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]]|url=http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|date=2011-02-11|language=hr|title=Hrvatska književnost u 270.000 redaka|trans-title=Croatian Literature in 270,000 Lines|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111217062534/http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|archivedate=17.12.2011}}</ref><ref name="NYT-Readerguide">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1993/04/18/books/a-reader-s-guide-to-the-balkans.html|title= A Reader's Guide to the Balkans|author=Robert D. Kaplan|date=18.4.1993|newspaper=The New York Times}}</ref> Na Hrvaškem deluje 95 poklicnih [[Gledališče|gledališč]], 30 poklicnih gledališč za otroke in 52 amaterskih gledaliških skupin, katerih predstave skupaj letno obišče več kot 1,5 milijona obiskovalcev. Poklicna gledališča zaposlujejo približno 1200 igralcev. Na ozemlju Hrvaške deluje tudi 46 poklicnih [[Orkester|orkestrov]], ansamblov in zborov, ki letno zberejo preko 300.000 gledalcev. Skupaj 166 [[kinematograf]]ov zbere več kot 4,8 milijona obiskovalcev letno.{{sfn|2018 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=512–513}} V državi deluje tudi 222 muzejev s skupaj preko 2,7 milijona obiskovalcev letno (2016). Dostop do tiskane besede in drugih vsebin zagotavlja mreža 1768 knjižnic, ki hranijo 26,8 milijona enot knjižničnega gradiva, ter 19 državnih arhivov.{{sfn|2017 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=520-521}} === Unescova svetovna dediščina === Na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] so uvrščeni:<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/hr|title=UNESCO-Croatia-Properties inscribed on the World Heritage List |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> *Kulturna dediščina (9) **[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]] v zgodovinskem centru [[Poreč]]a (1997) **Zgodovinsko mesto [[Trogir]] (1997) **Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z Dioklecijanovo palačo (1979) **Staro mesto [[Dubrovnik]] (1979) **Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] (ohranjen [[Stara Grčija|starogrški]] kataster polj) (2008) **Stolnica sv. Jakoba, [[Šibenik]] (2000) **[[Steček|Stečki]] (srednjeveški nagrobni spomeniki; skupaj z BiH, Srbijo in Črno goro) (2016) **del Beneških obrambnih del med 15. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da Mar: [[Trdnjava sv. Nikola, Šibenik-Knin]] in [[Obrambni sistem Zadra]] (2017) **[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]; skupaj 12 držav (2017) *Naravna dediščina (1) **Narodni Park [[Plitvička jezera]] (1979) <gallery> File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 10-47-48.jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]], [[Poreč]] File:Clock tower (Trogir).jpg|Zgodovinsko mesto [[Trogir]] File:Peristyle,_Split_1.jpg|Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z [[Dioklecijan]]ovo palačo iz 4. stoletja File:Aerial view of the Old Town of Dubrovnik - Croatia.jpg|Staro mesto [[Dubrovnik]] File:Stari_Grad_00539.JPG|Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] File:HR-Sibenik-Kathedrale-01.jpg|Katedrala sv. Jakoba, [[Šibenik]] File:Stećci, croatian medieval tombstones.JPG|[[Steček|Stečki]] v bližini [[Imotski|Imotskega]] File:Stadt Tor Porta terraferma, Zadar 3.JPG|Utrjena mestna vrata v [[Zadar|Zadru]] File:Plitvice_Lakes_National_Park-108870.jpg|Narodni Park [[Plitvička jezera]] </gallery> === Mediji === [[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602213616/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |url-status=dead }}</ref>]] Svoboda tiska in svoboda govora sta zagotovljeni z ustavo Republike Hrvaške.<ref name="worldpress">{{navedi enciklopedijo|last=Benfield|first=Richard W.|editor=Quick, Amanda C.|encyclopedia=World Press Encyclopedia|title=Croatia|url=http://www.pressreference.com/Co-Fa/Croatia.html|accessdate=13.9.2011|edition=2|publisher=[[Gale (publisher)|Gale]]|volume=1|location=Detroit|isbn=0-7876-5583-X}}</ref> Hrvaška je leta 2018 zasedla 69. mesto v svetu po merjenju indeksa novinarske svobode (''Press Freedomm Index''), medtem ko je leta 2010 zasedala 62. mesto. Kot ena glavnih težav tiska se izpostavljajo fizični napadi in psihološki pritisk na raziskovalne novinarje, ki obdelujejo [[Korupcija|korupcijo]], organiziran kriminal in [[Vojni zločin|vojne zločine]], ter neprestano vmešavanje politike v vsebine na nacionalnem radiu in televiziji.<ref>{{navedi splet |url= https://rsf.org/en/croatia|title=Ranking 2018 |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=WPFI }}</ref> Državna tiskovna agencija HINA nudi tekoče informacije o politiki, gospodarstvu, družbi in kulturi v hrvaškem in angleškem jeziku.<ref name="HINA-about">{{navedi splet|publisher=[[HINA]]|url=http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|title=About Hina|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011031419/http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|archivedate=11.10.2011}}</ref> Leta 2010 je bilo objavljeno 7348 knjig in brošur, skupaj z 2676 revijami in 267 časopisi. Leta 2017 je delovalo 147 radijskih postaj; štiri radijske postaje so s programom pokrivale celotno državo, ostale radijske postaje so bile regionalne ali lokalne. Po statusu radijske postaje jih je bilo 18 javnih organizacij, 11 neprofitnih in 118 komercialnih. Delovalo je tudi 27 TV postaj, od tega ena javna ([[HRT]] – Hrvatska radiotelevizija). Leta 2015 sta bila posneta dva igrana filma, 92 dokumentarnih, 4 risani in 39 reklamnih filmov. V letu 2009 je delovalo 784 amaterskih kulturnih in umetnostnih združenj, ki so skupaj ustvarila več kot 10.000 kulturnih, izobraževalnih in umetniških dogodkov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Trg knjižnega založništva obvladuje nekaj večjih založb, ki svojo ponudbo pogosto predstavijo na osrednjem letnem sejmu [[Interliber]], ki poteka na lokaciji Zagrebškega velesejma.<ref name="JL-Interliber">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|title=Interliber: Nobelovci se prodaju za 20, bestseleri za 50, remek-djela za 100 kuna|trans-title=Interliber: Nobel Laureates Sold for 20, Bestsellers for 50, Masterpieces for 100 Kuna|language=hr|author=Adriana Piteša|date=10.11.2010|accessdate=13.10.2011|archive-date=2012-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120124020747/http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|url-status=dead}}</ref> Na trgu tiskanih medijev prevladujeta [[Europapress Holding]] in [[Styria Media Group]], ki izdajata dnevnike ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'' in ''[[24sata (Croatia)|24sata]]''. Drugi vplivni časopisi so ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'' in ''[[Slobodna Dalmacija]]''.<ref name="EPH-Print">{{navedi splet|publisher=[[Europapress Holding]] |url=http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |title=Print Products |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008011534/http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |archivedate=8.10.2011 }}</ref><ref name="Styria-dailies">{{navedi splet|publisher=[[Styria Media Group]] |url=http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |title=Daily papers |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110921110603/http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |archivedate=2011-09-21 }}</ref> Relativno majhno hrvaško filmsko produkcijo s subvencijami Ministrstva za kulturo močno podpira država, pogosto pa v koprodukcijo vstopi tudi državna HRT.<ref name="JL-Film">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|title=Ministarstvo financira rekordan broj filmova|trans-title=Ministrstvo [za kulturo] financira rekordno število filmov |language=hr|date=12.9.2006|author=Adriana Piteša|accessdate=13.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120126125752/http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|archivedate=26.11.2012}}</ref><ref name="HRT-coproducing">{{navedi splet|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|language=hr|title=Potpora hrvatskim filmovima i koprodukcijama|trans-title=Supporting Croatian Films and Co-Productions|date=18.3.2011|accessdate=13.10.2011|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828143142/http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|url-status=dead}}</ref> Vsakoletni [[Puljski filmski festival]] kot najbolj odmevni hrvaški dogodek s področja filma gosti domače in tuje filmske ustvarjalce.<ref name="Vjesnik-PulaFilm">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZHz7nn?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|title=Trierova trijumfalna apokalipsa|trans-title=Trier's Triumphant Apocalypse|author=Vedran Jerbić|date=12.7.2011|accessdate=13.10.2011|language=hr}}</ref> Največji dosežek hrvaške filmografije je dosegel [[Dušan Vukotić]], ki je za svoj animirani kratki film Surogat (slovensko ''Ponaredek'') prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].<ref name="Vjesnik-surogat">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZPXXTe?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|title="Surogat" napunio pola stoljeća|trans-title="Ersatz" celebrates half a century|language=hr|author=Božidar Trkulja|date=29.5. 2011|accessdate=13.10.2011}}</ref> === Kulinarika === [[File:Homar_3.jpg|thumb|right|[[Jastog]] iz [[Dalmacija|Dalmacije]]]] [[File:Mussel dishes - Seafood of Croatia.jpg|thumb|right|[[Klapavica|Školjke]] v rdeči [[paradižnik]]ovi omaki, ''buzari'', [[Pelješac]]]] Hrvaška tradicionalna kuhinja se razlikuje med regijami. [[Dalmacija]] in [[Istra]] črpata iz kulinaričnih vplivov [[italijanska kulinarika|italijanske]] in [[Mediteranska prehrana|mediteranske kuhinje]], ki gradita zlasti na različnih morskih jedeh, kuhani zelenjavi in [[Testenine|testeninah]] ter na začimbah, kot sta [[oljčno olje]] in [[česen]]. Kontinentalna kuhinja je pod močnim vplivom avstrijske, madžarske in turške kulinarike. V tem delu prevladujejo mesne jedi, sladkovodne ribe in zelenjavne jedi.<ref name="HTZ-cuisine">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|accessdate=13.10.2011|title=Gastronomy and enology|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406080627/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|url-status=dead}}</ref> Na Hrvaškem sta dve glavni vinorodni regiji. V kontinentalni na severovzhodu, zlasti v [[Slavonija|Slavoniji]], proizvajajo vrhunska [[Vino|vina]], še zlasti [[belo vino|bela]]. Ob severni morski obali, v Istri in na otoku Krk pridelujejo podobna vina kot v sosednji Italiji in Sloveniji (od tod izhajajo tudi vzroki za spor med Hrvaško in Slovenijo glede zaščite vina teran).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042814348 |title=Sodišče EU bi sodbo glede terana lahko razglasilo do konca 2019 |accessdate=5.3.2019 |date=11. marec 2018 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]]) |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043412/https://www.dnevnik.si/1042814348 |url-status=dead }}</ref> Južneje, v Dalmaciji, močno prevladujejo sredozemska [[rdeče vino|rdeča vina]].<ref name="HTZ-cuisine"/> Letna proizvodnja presega 140 milijonov litrov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Hrvaška je bila do poznega 18. stoletja praktično le potrošnica vina, nakar se je pričela množična proizvodnja in potrošnja [[Pivo|piva]];<ref name="skenderovic">{{navedi novice|url=http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|title=Kako je pivo došlo u Hrvatsku|last=Skenderović|first=Robert|year=2002|work=[[Hrvatska revija]]|language=hr|accessdate=10.9.2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605031538/http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|url-status=dead}}</ref> letna proizvodnja piva je okoli 340 milijonov litrov, kar Hrvaško uvršča na 22. mesto v EU. Letna potrošnja piva na prebivalca je 80 litrov z vključenimi turisti in 64 litrov brez turistov. Od piva je neposredno ali posredno odvisnih 28.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |title=Stanje tržišta piva u Hrvatskoj |accessdate=5.3.2019 |date=20.8.2018 |format= |work=progressive.com.hr |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044130/https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |url-status=dead }}</ref> == Šport == [[File:Croatia_WC2018_final.jpg|thumb|Hrvaška nogometna reprezentanca je osvojila drugo mesto na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018]]]] [[File:Poljud panorama 2.jpg|thumb|right|Stadion [[Poljud]], [[Split]], je bil prizorišče Evropskega prvenstva v atletiki leta 1990.]] [[File:18.10..2015. Arena . Zagreb - panoramio.jpg|thumb|right|[[Arena Zagreb]], eno izmed prizorišč Moškega svetovnega prvenstva v odbojki 2009.]] Posebno dobre rezultate in veliko popularnosti v Hrvaški uživajo športi z žogo, kot so [[nogomet]], [[rokomet]], [[košarka]] in [[vaterpolo]]. [[GNK Dinamo Zagreb|GNK Dinamo]] iz Zagreba je edini hrvaški klub, ki je uspel osvojiti eno izmed evropskih nagrad, Pokal velesejemskih mest 1967. leta. Drugi najpopularnejši nogometni klub je [[split]]ski [[HNK Hajduk Split|Hajduk]], ki je od hrvaških klubov najuspešnejši v elitnih tekmovanjih, npr. [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]], kjer je prišel do četrtfinala. [[Hrvaška rokometna reprezentanca]] je dvakratni olimpijski prvak, svetovni prvak in trikrat svetovni podprvak. [[Ivano Balić]] je pogosto označen kot najboljši rokometaš generacije. [[Rokometni klub Croatia Osiguranje Zagreb|RK Zagreb]] je dvakratni, [[Rokometni klub Bjelovar|Bjelovar]] pa enkratni rokometni prvak Evrope. [[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkarski klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja. Hrvaška je bila gostiteljica več pomembnejših športnih dogodkov, med drugim moškega Svetovnega [[rokomet]]nega prvenstva 2009, Svetovnega [[Namizni tenis|namiznoteniškega]] prvenstva 2007, [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2000|Svetovnega veslaškega prvenstva 2000]] ter več evropskih prvenstev. Viganj na Pelješcu je 2013 gostil svetovno prvenstvo v jadranju na deski.<ref>{{navedi splet |url= https://www.index.hr/sport/clanak/Peljesac-izbacio-i-San-Francisco-Surferska-elita-stize-u-Viganj!/685660.aspx|title=Pelješac izbacio i San Francisco: Surferska elita stiže u Viganj! |accessdate=11.2.2019 |date=27.6.2013 |format= |work=Index.hr }}</ref> Krovna športna organizacija je Hrvaški olimpijski komite ({{lang-hr|Hrvatski olimpijski odbor}}), ustanovljen 1991, priznan ravno pravočasno, da so hrvaški športniki lahko zastopali novo državo na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu]], [[Francija]].<ref name="HOO-COO">{{navedi splet|publisher=Hrvaški olimpijski komite |url=http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|title=Hrvatski Olimpijski Odbor |accessdate=9.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704233649/http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|archivedate=4.7.2011}}</ref> Hrvaški športniki so od samostojnosti 1991 na olimpijskih igrah osvojili več kot 40 medalj, od tega zlate v [[rokomet]]u, [[Dviganje uteži|dviganju uteži]], [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]], [[met diska|metu diska]], [[Strelstvo|streljanju]], [[met kopja|metu kopja]], [[Jadranje|jadranju]] in [[Veslanje na Olimpijskih igrah|veslanju]]. {| class="wikitable collapsible expanded" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:center; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" |+Na olimpijskih igrah osvojene hrvaške medalje<ref name="IOCMedalTable">{{navedi splet|publisher=[[Mednarodni olimpijski komite ]]|url=http://www.olympic.org/croatia|title=Croatia|accessdate=30.6.2012}}</ref> |- ! rowspan=2 style="width:250px;"|[[Olimpijske igre]] !! colspan=3|[[Olimpijska medalja|Olimpijske medalje]] |- ! style="width:50px;"|Zlata|| style="width:50px;"|Srebrna|| style="width:50px;"|Bronasta|| style="width:50px;"|Skupaj na OI |- | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Zimske olimpijske igre 1992|1992 Albertville]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]] || 0 || 1 || 2 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|1994 Lillehammer]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] || 1 || 1 || 0 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Zimske olimpijske igre 1998|1998 Nagano]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Poletne olimpijske igre 2000|2000 Sydney]] || 1 || 0 || 1 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Zimske olimpijske igre 2002|2002 Salt Lake City]] || 3 || 1 || 0 || ''4'' |- | align=left|{{flagicon|GRE}} [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]] || 1 || 2 || 2 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Zimske olimpijske igre 2006|2006 Torino]] || 1 || 2 || 0 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|PRC}} [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Beijing]] || 0 || 2 || 3 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|CAN}} [[Zimske olimpijske igre 2010|2010 Vancouver]] || 0 || 2 || 1 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|UK}} [[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]] || 3 || 1 || 2 || ''6'' |- | align=left|{{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|2014 Soči]] || 0 || 1 || 0 || ''1'' |- | align=left|{{flagicon|BRA}} [[Poletne olimpijske igre 2016|2016 Rio de Janeiro]] || 5 || 3 || 2 || ''10'' |- |{{flagicon|JAP}} [[Poletne olimpijske igre 2020|2020 Tokio]] |3 |3 |2 |8 |- ! SKUPAJ: || 18 || 19 || 15 |} {{clear}} Hrvaški športniki so osvojili zlate medalje na svetovnih prvenstvih, od tega 4 v atletiki, eno v rokometu (2003), vaterpolo (2007 in 2017), eno v veslanju (2010), 6 v alpskem smučanju in 2 v [[taekwondo]]ju (2011, 2007). Hrvaška je osvojila tudi teniški [[Davisov pokal]] (2005, 2018). [[Sandra Perković]] je petkratna evropska prvakinja v metu diska, poleg tega pa tudi dvakratna olimpijska prvakinja, dvakratna svetovna prvakinja ter šestkratna dobitnica naslova [[Diamantna liga|Diamantne lige]]. [[Tenis|Teniški]] igralec [[Goran Ivanišević]] je leta 2001 osvojil [[Odprto prvenstvo Anglije|turnir v Wimbledonu]]. Ostali znani igralci tenisa so [[Ivan Ljubičić]], [[Mario Ančić]] in [[Iva Majoli]]. [[Alpsko smučanje|Smučarka]] [[Janica Kostelić]] je najboljša hrvaška športnica vseh časov. Je edina smučarka, ki je osvojila štiri zlate olimpijske medalje, od tega tri na enih olimpijskih igrah. S štirimi zlatimi in dvema srebrnima medaljama je tudi na splošno najuspešnejša olimpijska smučarka vseh časov. Je trikratna zmagovalka [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|Svetovnega pokala v alpskem smučanju]] ter petkratna svetovna prvakinja. Njen brat, [[Ivica Kostelić]], je ravno tako dosegel opazne rezultate. [[Blanka Vlašić]], skakalka v višino, je najboljša hrvaška [[Atletika|atletičarka]] in aktualna svetovna prvakinja. Najboljši plavalci so [[Duje Draganja]], [[Sanja Jovanović]] in [[Đurđica Bjedov]]. [[Željko Mavrović]] in [[Mate Parlov]] so najbolj znani [[boks]]arji. [[Tamara Boroš]] je najboljša tekmovalka v [[Namizni tenis|namiznem tenisu]]. Hrvaška na splošno po nekaterih analizah v šport vlaga znatno manj od povprečja EU (0,06 % BDP; povprečje EU 28 0,33 %), kar je eden izmed dejavnikov, ki v končni fazi vpliva na nizko pričakovano življenjsko dobo prebivalstva.<ref>{{navedi splet |url= http://ideje.hr/hrvatska-zemlja-sporta-otkrivamo-koliko-u-usporedbi-s-eu-zemljama-hrvatska-izdvaja-javnog-novca-za-sport-kulturu-javno-emitiranje-i-religiju/|title=Hrvatska – zemlja sporta!? Otkrivamo koliko, u usporedbi s EU-zemljama, Hrvatska izdvaja javnog novca za sport, kulturu, javno emitiranje i – religiju! |accessdate=22.3.2019 |date=26.11.2018 |format= |work=index.hr }}</ref> Po podatkih iz leta 2017 se tako 62 % Hrvatov, starejših od 15 let, ne ukvarja z nobeno telesno aktivnostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |title=Čak 62% Hrvata nije tjelesno aktivno, u nedovoljnom kretanju prednjače stariji |accessdate=22.3.2019 |date=22.7.2018 |format= |work=Europski tjedan sporta |archive-date=2019-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190322174947/http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |url-status=dead }}</ref> == Državni prazniki == {| class=wikitable |+ '''Državni prazniki in spominski dnevi na Hrvaškem'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2002/2194.htm |title=Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj (pročišćeni tekst) |work=Narodne novine 136/2002 |date=21.11.2002 }}</ref> |- bgcolor="#efefef" ! Datum !! Praznik |- | [[1. januar]] || [[Novo leto]] |- | [[6. januar]] || [[Sveti trije kralji]] |- | ''40 dni od [[Pepelnica|Pepelnice]], brez nedelj || [[Velika noč]] |- | ''dan po Veliki noči'' || [[Velikonočni ponedeljek]] |- | [[1. maj]] || [[Praznik dela]] |- | ''60 dni po Veliki noči'' || [[Telovo]] |- | [[22. junij]] || [[Dan protifašističnega boja]] |- | [[25. junij]] || [[Dan državnosti]] |- | [[5. avgust]] || [[Dan zmage in domovinske hvaležnosti]] |- | [[15. avgust]] || [[Velika Gospa]] |- | [[8. oktober]] || [[Dan neodvisnosti]] |- | [[1. november]] || [[Vsi sveti]] |- | [[25. december]] || [[Božič]] |- | [[26. december]] || [[Sveti Štefan|Sv. Štefan]] |} == Glej tudi == * [[Odlikovanja Republike Hrvaške]] * [[Mesec|Hrvaška imena za koledarske mesece]] * [[Operacija Nevihta]] == Opombe in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == {{refbegin|30em}} *{{navedi knjigo|first1=Roy|last1=Adkins|first2=Lesley|last2=Adkins|year=2008|title=The War for All the Oceans|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-311392-8|url=https://books.google.com/books?id=3u9jdSlnGiMC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first1=Damir|last1=Agičić|first2=Dragutin|last2=Feletar|first3=Anita|last3=Filipčić|first4=Tomislav|last4=Jelić|first5=Zoran|last5=Stiperski|title=Povijest i zemljopis Hrvatske: priručnik za hrvatske manjinske škole / History and Geography of Croatia: Minority School Manual|url=https://books.google.com/?id=9SArPwAACAAJ|year=2000|isbn=978-953-6235-40-7|language=hr|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC|first=Ivo|last=Banac|authorlink=|title=The national question in Yugoslavia: origins, history, politics|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9493-2|year=1984|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Mark|last=Biondich|title=Stjepan Radić, the Croat Peasant Party, and the politics of mass mobilization, 1904–1928|url=https://books.google.com/books?id=dZBgIIZ18WMC|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-8294-7|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Peterjon|last=Cresswell|title=Time Out Croatia|url=https://books.google.com/?id=kwOYuX-Oy18C|accessdate=10.3.2010|edition=1|date=10.7.2006|publisher=Time Out Group Ltd & Ebury Publishing, Random House|location=London, Berkeley & Toronto|isbn=978-1-904978-70-1}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=7TiFZQHwAjQC|first=Sharon|last=Fisher|title=Political change in post-Communist Slovakia and Croatia: from nationalist to Europeanist|year=2006|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7286-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=MWTrLQAACAAJ|first1=Joerg|last1=Forbrig|first2=Pavol|last2=Demeš|title=Reclaiming democracy: civil society and electoral change in central and eastern Europe|year=2007|isbn=978-80-969639-0-4|publisher=The German Marshall Fund of the United States|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Richard C.|last=Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Ivo|last=Goldstein|title=Hrvaška zgodovina|year=2005|publisher=|isbn=978-961-213-180-7|accessdate=|ref=}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Hrvatska_politika_1990_2000.html?id=z7sVAQAAIAAJ|editor-first=Mirjana|editor-last=Kasapović|language=hr|title=HRVATSKA POLITIKA 1990.-2000. / Croatian Politics 1990–2000|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu|year=2001|isbn=978-953-6457-08-3|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ORSMBFwjAKcC|first1=Matjaž|last1=Klemenčič|first2=Mitja|last2=Žagar|title=The former Yugoslavia's diverse peoples: a reference sourcebook|publisher=ABC-CLIO|year=2004|isbn=978-1-57607-294-3|accessdate=17.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Frederic Chapin|last=Lane|authorlink=|title=Venice, a Maritime Republic|publisher=JHU Press|year=1973|isbn=978-0-8018-1460-0|url=https://books.google.com/?id=PQpU2JGJCMwC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Manus I.|last=Midlarsky|title=The Killing Trap: Genocide in the Twentieth Century|url=https://books.google.com/books?id=-oJuL_gcFHMC|accessdate=2013-03-25|edition=1|date=2005-10-20|publisher=Cambridge University Press|location=[[Cambridge]]|isbn=978-1-139-44539-9}} *{{navedi knjigo|first=Branka|last=Magaš|title=Croatia Through History: The Making of a European State|publisher=Saqi Books|year=2007|isbn=978-0-86356-775-9|url=https://books.google.com/books?id=OY5pAAAAMAAJ|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Ivan|last=Mužić|title=Hrvatska povijest devetoga stoljeća / Croatian Ninth Century History|language=hr|url=http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|format=PDF|isbn=978-953-263-034-3|year=2007|publisher=Naklada Bošković|accessdate=14.10.2011|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808024028/http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|url-status=dead}} * Statistični letopis Hrvaške za leto 2013 * Statistični letopis Hrvaške za leto 2015 {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Croatia}} {{Wikipotovanje|Croatia|Hrvaška}} V slovenščini * [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/croatia/index_sl.htm Hrvaška – pregled države EU – Evropska unija] * [https://croatia.hr/sl-si Uradno spletno mesto Hrvaške turistične skupnosti] * [https://www.gov.si/predstavnistva/veleposlanistvo-zagreb/ Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu] * [https://mvep.gov.hr/veleposlanistvo/kontakt-in-delovni-cas/108535 Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani] * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Predstavitev_drzave_4285.aspx Izvozno okno - gospodarski odnosi s Hrvaško] V hrvaščiniː * [http://meteo.hr/ Hrvaški meteorološki zavod] V angleščiniː * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/croatia/ Podatki o Hrvaški] v CIA ''World Factbook'' * [https://www.lonelyplanet.com/croatia Lonely planet o Hrvaški] * [https://www.similarweb.com/top-websites/croatia Najbolj obiskane spletne strani na Hrvaškem] *{{Wikiatlas|Croatia}} {{Geographic location | Centre = {{flag|Hrvaška}} | North = {{flag|Madžarska}} | Northeast = {{flag|Srbija}} | East = {{flag|Bosna in Hercegovina}} | Southeast = {{flag|Črna gora}} | South = [[Jadransko morje]] | Southwest = [[Jadransko morje]] | West = {{flag|Italija}} | Northwest = {{flag|Slovenija}} }} {{Mesta na Hrvaškem}} {{Unescova svetovna dediščina na Hrvaškem}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Hrvaška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] fuilnlwsfe1ma618hofacbf713a6d0a 0 4927 6746343 6705003 2026-09-03T13:03:30Z ~2026-47842-18 265260 6746343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Irska]] (2/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[António Costa]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' ( tudi '''Evropska unija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''evropska zveza'''(kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km² in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km² in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === {{glavni|Evropska komisija}} Evropsko komisijo (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === {{glavni|Evropski svet}} [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba Evropskega sveta]] Evropski svet (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === {{glavni|Evropski parlament}} Evropski parlament (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === {{glavni|Svet Evropske unije}} Svet Evropske unije (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske unije === {{glavni|Sodišče Evropske unije}} Sodišče Evropske Unije (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v pristojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === {{glavni|Evropsko računsko sodišče}} Računsko sodišče (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === {{glavni|Evropska centralna banka}} [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] Evropska centralna banka (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === {{glavni|Odbor regij}} Odbor regij (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === {{glavni|Evropski varuh človekovih pravic}} [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === {{glavni|Evropski ekonomsko-socialni odbor}} Ekonomsko-socialni odbor (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === {{glavni|Evropska investicijska banka}} Evropska investicijska banka (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. ===Obramba in vojska=== Čeprav Evropska unija primarno deluje kot gospodarska in politična povezava, vključuje tudi pomembno dimenzijo skupne varnosti in obrambe ([[Skupna zunanja in varnostna politika]]). Vendar pa trditev o »sedmem členu ustave« vsebuje pogosto zmedo: EU nima klasične ustave, saj je bila [[Pogodba o ustavi za Evropo]] zavrnjena, namesto nje pa je stopila v veljavo [[Lizbonska pogodba]]. Obrambna klavzula o vzajemni pomoči se v resnici nahaja v 42. členu (odstavek 7) [[Pogodba o Evropski uniji|Pogodbe o Evropski uniji]]. Ta člen določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlje ene izmed držav članic ostale članice dolžne ponuditi pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar je koncept, ki označuje [[Kolektivna obramba|kolektivno obrambo]]. Kljub temu se EU v praksi še vedno v veliki meri zanaša na [[NATO|Nato]] kot glavni steber vojaške varnosti v Evropi, medtem ko sama razvija lastne obrambne pobude, kot je [[Stalno strukturno sodelovanje|PESCO]], in avtonomne misije za krizno upravljanje. == Države članice == {{glavni|Države članice Evropske unije}} Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. 23. julija 1952 je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] 0j53hgjer627ujr2v5hzt35jc7mpjg7 0 5382 6746406 6742967 2026-09-03T16:55:24Z ~2026-47886-06 265271 /* */ 6746406 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zdravica-št4-rokopis1.jpg|thumb|right|250px|Izvirnik Zdravljice (Zdravice) v [[Bohoričica|bohoričici]] iz leta 1844]] {{Poslušaj | pos = right | float:none | filename = Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga | title = Zdravljica | description = Posnetek instrumentalne izvedbe himne | format = [[Ogg]] }} '''Zdravljíca''', izvirno '''Zdravica''', je [[poezija|pesem]], ki jo je novembra 1844 napisal slovenski [[Romantika|romantični]] pesnik [[Anel Gorinjac]] (1800–1849). 7. kitica pesmi služi tudi kot [[državna himna]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. == Zgodovina in opis == France Prešeren je pesem napisal po navdihu gesla francoske revolucije »''[[Liberté, égalité, fraternité]]''«, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] nekoliko popustila. Slovenci so si pesem v duhu [[Revolucije leta 1848|marčevske revolucije]] leta 1848 razlagali kot idejo o [[Zedinjena Slovenija|zedinjeni Sloveniji]]. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico. Pesem ima 56 verzov in 8 kitic. Po obliki gre za [[likovna pesem|likovno pesem]] (''carmen figuratum''), saj izpisane kitice po obliki spominjajo na vinske kupice. Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989.<ref>''Uradni list RS''.</ref> Dne 23. decembra 1991 je bila Zdravica zapisana v ''[[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]'', s čimer je postala [[državna himna]]. [[s:Ustava Republike Slovenije#6. člen|6. člen Ustave]] tako določa: »''Himna Slovenije je Zdravljica.''« Podrobnejša določila o himni je prinesel ''Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi'' z dne 20. oktobra 1994. V 5. členu določa: »''Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]].''« 20. člen zakona dopušča, da se himna lahko izvaja bodisi instrumentalno, vokalno ali instrumentalno-vokalno. Evropska unija je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo [[Znak evropske dediščine|znaka evropske dediščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine|url=https://ced-slovenia.eu/presernova-zdravljica-dobila-znak-evropske-dediscine/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-04-02|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-01-presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref> Skrbnik znaka in dediščine je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Leta 2026 je bila v [[Podnanos]]u, rojstni vasi Stanka Premrla, odprta [[Hiša Zdravljica]], muzej, posvečen skladatelju in slovenski himni. == Besedilo == <poem> {| style="text-align: center;" width=25% |- | width=30% valign=top | 1. | Spet trte so rodile prijatli, vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! |- | valign=top | 2. | Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere! |- | valign=top | 3. | V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! |- | valign=top | 4. | Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! |- | valign=top | 5. | Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! |- | valign=top | 6. | Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vàs kakor nàs, jo sŕčno bránit' kliče čas! |- | valign=top | 7. | '''Živé naj vsi naródi,''' '''ki hrepené dočakat' dan,''' '''da koder sonce hodi,''' '''prepir iz svéta bo pregnan,''' '''da rojak''' '''prost bo vsak,''' '''ne vrag, le sosed bo mejak!''' |- | valign=top | 8. | Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí Bog, kar nas dobrih je ljudi! |} </poem> Iz predhodnih [[s:Zdravljica (različice)|različic]] je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo 5. in 6. kitico. <poem> {| style="text-align: center;" width=25% |- | width=30% valign=top | 6. | Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklépajte zakone, de nikdar več naprej od tod hčer sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! |} </poem> == Različice besedila == [[Slika:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg|thumb|right|220px|[[Cenzura|Cenzurirana]] Zdravljica, pripravljena za objavo v ''[[Poezije|Poezijah]]'' 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor [[Franc Miklošič]] označil kitico ''Edinost, sreča, sprava'' kot ''spotakljivo''. Modificirana je potem izšla šele leta 1848.]] Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih, v [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev]] (1. knjiga ''Zbranega dela'' Franceta Prešerna, [[Ljubljana]]: [[DZS]], 1965) je bila izmed njih v skladu s pravili kritičnih izdaj izbrana pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, to je tista v ''Novicah'' in v [[Krajnska čbelica|''Krajnski čbelici'']] 1848, ki se med seboj razlikujeta v glavnem le po akcentih; po tej objavi se ravna tudi tukajšnji tekst, čeprav posodobitev v ''Zbranem delu'' mestoma presega pravopisno raven: ''ki koder sonce hodi > ko, koder sonce hodi; ki rojak > ko rojak; ki dobro v srcu mislimo > ker dobro v srcu mislimo''. # Prešernova zapuščina v rokopisnem oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]] vsebuje dva pesnikova rokopisa pesmi v [[Bohoričica|bohoričici]]. Rokopis s signaturo Ms. 471, št. 4 je najzgodnejša varianta pesmi iz leta 1844. Za 5. kitico ''Bog žívi vas Slovenke'' se nahaja kitica, ki je v poznejših variantah ni več, torej pesem obsega devet kitic. Naslov je ''Zdravica ob novini leta 1844''. Novina je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika <ref>[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dnovina&hs=1 Fran]</ref> med drugim čas, ko se spravljajo novi pridelki. Glede na to, da gre za napitnico, pride v poštev samo [[martinovo]], se pravi 11. 11. 1844. # Drugi rokopis v tej zapuščini s signaturo (Ms. 471, št. 3) 1844 je večkrat prečrtani in popravljeni prepis predhodne variante. Skrajšan je naslov pesmi: [[:s:Zdravljica|''Sdravíza'']], šesta kitica ''Ljubezni sladke spone'' pa je prestavljena na konec pesmi in tam prečrtana. Številčenje rokopisov v zapuščini je nasprotno njunemu kronološkemu zaporedju in zato zavajajoče. Opombe [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] v Prešernovem ''Zbranem delu'' se s kronološkim zaporedjem rokopisov ne ubadajo in so tudi sicer dokaj površne. # Tretji rokopis v bohoričici (Prešernovo ''Zbrano delo'' ga ne omenja) ni več dostopen (zadnji ga je imel v rokah literarni zgodovinar [[Ivan Macun]]), bil pa je leta 1895 objavljen njegov prepis (gl. [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]). Kronološko je to druga varianta pesmi, še vedno z devetimi kiticami, ki se od prve razlikuje samo na dveh mestih: besedo ''varvatˊ'' je zamenjal z besedo ''branitˊ'' in izpustil ''Amen'' na koncu pesmi. # Četrti rokopis ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]] in v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] (1848), z izjemo dveh verzov. # Rokopis R I je bil namenjen [[cenzor]]ju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II. # Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti. # Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju [[Památnik národního písemnictví|Památnik národního písemnictví v Pragi]] (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih. == Uglasbitve == Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi [[rock]]ovska izvedba [[Zoran Predin|Zorana Predina]] in skupine [[Lačni Franz]] z albuma ''[[Sirene tulijo]]'' iz leta 1987, ki je v javnosti naletela na mešane odzive, najprej zaradi spodbujanja osamosvojitvenih teženj Slovenije, nato pa zato, ker je Zdravljica postala slovenska himna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/06/kaj_smo_poslusali_pred_20_leti.aspx |title=Kaj smo poslušali pred 20 leti? |accessdate=19.12.2013 |date=25.6.2011 |format= |work=Planet siol.net, Deja Crnović }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * R. Krmavnar, Nekaj Prešernove ostaline, ''[[Ljubljanski zvon]]'' 1895, št. 11, 642–43, [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]. * Dragan Božič, [https://old.delo.si/kultura/katero-kitico-c-mo-kot-himno-zapet.html Katero kitico č'mo kot himno zapet': O Zdravljici, slovenski himni,] ''Delo: Sobotna priloga'' 30. okt. 2010, 18–20. * Nataša Cigoj Krstulović, Zdravljica je tudi glasba: Slovenska himna, ''Delo'' 5. febr. 2011, 22–23. * Alfonz Gspan: O Prešernovi Zdravljici. SR 3/1&ndash;2 (1950). 47–64. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB2UN0AG dLib] * [[Državni zbor Republike Slovenije]] [http://www.dz-rs.si/index.php?id=112#2087] * [[Igor Grdina]], ''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', Ljubljana 2023. {{COBISS|ID=181313283}} * {{navedi knjigo|last=Prešeren|first=France|title=Sdraviza ob novini leta 1844|year=1844|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSB2SXLP}} * {{navedi knjigo|last=Prešeren|first=France|title=Zdravljica|year=1846|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Z9KPMAS7|access-date=9. november 2025}} * [[Miran Hladnik]] (2010). ''[http://lit.ijs.si/himna.html O pobudi za zamenjavo besedila slovenske himne].'' == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Commonscat}} * [https://web.archive.org/web/20040310080006/http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ Urad Vlade RS za informiranje], himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu * [http://www.hervardi.com/zdravica.php Hervardi.com] {{France Prešeren}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna]] 3axbgyaibdllgq16mzokltmulejz5xq 6746408 6746406 2026-09-03T17:04:10Z TadejM 738 Revert to revision 6742967 dated 2026-08-26 12:26:02 by Janezdrilc using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]] 6746408 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zdravica-št4-rokopis1.jpg|thumb|right|250px|Izvirnik Zdravljice (Zdravice) v [[Bohoričica|bohoričici]] iz leta 1844]] {{Poslušaj | pos = right | float:none | filename = Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga | title = Zdravljica | description = Posnetek instrumentalne izvedbe himne | format = [[Ogg]] }} '''Zdravljíca''', izvirno '''Zdravica''', je [[poezija|pesem]], ki jo je novembra 1844 napisal slovenski [[Romantika|romantični]] pesnik [[France Prešeren]] (1800–1849). 7. kitica pesmi služi tudi kot [[državna himna]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. == Zgodovina in opis == France Prešeren je pesem napisal po navdihu gesla francoske revolucije »''[[Liberté, égalité, fraternité]]''«, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] nekoliko popustila. Slovenci so si pesem v duhu [[Revolucije leta 1848|marčevske revolucije]] leta 1848 razlagali kot idejo o [[Zedinjena Slovenija|zedinjeni Sloveniji]]. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico. Pesem ima 56 verzov in 8 kitic. Po obliki gre za [[likovna pesem|likovno pesem]] (''carmen figuratum''), saj izpisane kitice po obliki spominjajo na vinske kupice. Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989.<ref>''Uradni list RS''.</ref> Dne 23. decembra 1991 je bila Zdravica zapisana v ''[[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]'', s čimer je postala [[državna himna]]. [[s:Ustava Republike Slovenije#6. člen|6. člen Ustave]] tako določa: »''Himna Slovenije je Zdravljica.''« Podrobnejša določila o himni je prinesel ''Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi'' z dne 20. oktobra 1994. V 5. členu določa: »''Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]].''« 20. člen zakona dopušča, da se himna lahko izvaja bodisi instrumentalno, vokalno ali instrumentalno-vokalno. Evropska unija je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo [[Znak evropske dediščine|znaka evropske dediščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine|url=https://ced-slovenia.eu/presernova-zdravljica-dobila-znak-evropske-dediscine/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-04-02|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-01-presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref> Skrbnik znaka in dediščine je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Leta 2026 je bila v [[Podnanos]]u, rojstni vasi Stanka Premrla, odprta [[Hiša Zdravljica]], muzej, posvečen skladatelju in slovenski himni. == Besedilo == <poem> {| style="text-align: center;" width=25% |- | width=30% valign=top | 1. | Spet trte so rodile prijatli, vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! |- | valign=top | 2. | Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere! |- | valign=top | 3. | V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! |- | valign=top | 4. | Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! |- | valign=top | 5. | Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! |- | valign=top | 6. | Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vàs kakor nàs, jo sŕčno bránit' kliče čas! |- | valign=top | 7. | '''Živé naj vsi naródi,''' '''ki hrepené dočakat' dan,''' '''da koder sonce hodi,''' '''prepir iz svéta bo pregnan,''' '''da rojak''' '''prost bo vsak,''' '''ne vrag, le sosed bo mejak!''' |- | valign=top | 8. | Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí Bog, kar nas dobrih je ljudi! |} </poem> Iz predhodnih [[s:Zdravljica (različice)|različic]] je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo 5. in 6. kitico. <poem> {| style="text-align: center;" width=25% |- | width=30% valign=top | 6. | Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklépajte zakone, de nikdar več naprej od tod hčer sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! |} </poem> == Različice besedila == [[Slika:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg|thumb|right|220px|[[Cenzura|Cenzurirana]] Zdravljica, pripravljena za objavo v ''[[Poezije|Poezijah]]'' 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor [[Franc Miklošič]] označil kitico ''Edinost, sreča, sprava'' kot ''spotakljivo''. Modificirana je potem izšla šele leta 1848.]] Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih, v [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev]] (1. knjiga ''Zbranega dela'' Franceta Prešerna, [[Ljubljana]]: [[DZS]], 1965) je bila izmed njih v skladu s pravili kritičnih izdaj izbrana pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, to je tista v ''Novicah'' in v [[Krajnska čbelica|''Krajnski čbelici'']] 1848, ki se med seboj razlikujeta v glavnem le po akcentih; po tej objavi se ravna tudi tukajšnji tekst, čeprav posodobitev v ''Zbranem delu'' mestoma presega pravopisno raven: ''ki koder sonce hodi > ko, koder sonce hodi; ki rojak > ko rojak; ki dobro v srcu mislimo > ker dobro v srcu mislimo''. # Prešernova zapuščina v rokopisnem oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]] vsebuje dva pesnikova rokopisa pesmi v [[Bohoričica|bohoričici]]. Rokopis s signaturo Ms. 471, št. 4 je najzgodnejša varianta pesmi iz leta 1844. Za 5. kitico ''Bog žívi vas Slovenke'' se nahaja kitica, ki je v poznejših variantah ni več, torej pesem obsega devet kitic. Naslov je ''Zdravica ob novini leta 1844''. Novina je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika <ref>[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dnovina&hs=1 Fran]</ref> med drugim čas, ko se spravljajo novi pridelki. Glede na to, da gre za napitnico, pride v poštev samo [[martinovo]], se pravi 11. 11. 1844. # Drugi rokopis v tej zapuščini s signaturo (Ms. 471, št. 3) 1844 je večkrat prečrtani in popravljeni prepis predhodne variante. Skrajšan je naslov pesmi: [[:s:Zdravljica|''Sdravíza'']], šesta kitica ''Ljubezni sladke spone'' pa je prestavljena na konec pesmi in tam prečrtana. Številčenje rokopisov v zapuščini je nasprotno njunemu kronološkemu zaporedju in zato zavajajoče. Opombe [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] v Prešernovem ''Zbranem delu'' se s kronološkim zaporedjem rokopisov ne ubadajo in so tudi sicer dokaj površne. # Tretji rokopis v bohoričici (Prešernovo ''Zbrano delo'' ga ne omenja) ni več dostopen (zadnji ga je imel v rokah literarni zgodovinar [[Ivan Macun]]), bil pa je leta 1895 objavljen njegov prepis (gl. [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]). Kronološko je to druga varianta pesmi, še vedno z devetimi kiticami, ki se od prve razlikuje samo na dveh mestih: besedo ''varvatˊ'' je zamenjal z besedo ''branitˊ'' in izpustil ''Amen'' na koncu pesmi. # Četrti rokopis ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]] in v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] (1848), z izjemo dveh verzov. # Rokopis R I je bil namenjen [[cenzor]]ju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II. # Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti. # Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju [[Památnik národního písemnictví|Památnik národního písemnictví v Pragi]] (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih. == Uglasbitve == Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi [[rock]]ovska izvedba [[Zoran Predin|Zorana Predina]] in skupine [[Lačni Franz]] z albuma ''[[Sirene tulijo]]'' iz leta 1987, ki je v javnosti naletela na mešane odzive, najprej zaradi spodbujanja osamosvojitvenih teženj Slovenije, nato pa zato, ker je Zdravljica postala slovenska himna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/06/kaj_smo_poslusali_pred_20_leti.aspx |title=Kaj smo poslušali pred 20 leti? |accessdate=19.12.2013 |date=25.6.2011 |format= |work=Planet siol.net, Deja Crnović }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * R. Krmavnar, Nekaj Prešernove ostaline, ''[[Ljubljanski zvon]]'' 1895, št. 11, 642–43, [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]. * Dragan Božič, [https://old.delo.si/kultura/katero-kitico-c-mo-kot-himno-zapet.html Katero kitico č'mo kot himno zapet': O Zdravljici, slovenski himni,] ''Delo: Sobotna priloga'' 30. okt. 2010, 18–20. * Nataša Cigoj Krstulović, Zdravljica je tudi glasba: Slovenska himna, ''Delo'' 5. febr. 2011, 22–23. * Alfonz Gspan: O Prešernovi Zdravljici. SR 3/1&ndash;2 (1950). 47–64. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB2UN0AG dLib] * [[Državni zbor Republike Slovenije]] [http://www.dz-rs.si/index.php?id=112#2087] * [[Igor Grdina]], ''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', Ljubljana 2023. {{COBISS|ID=181313283}} * {{navedi knjigo|last=Prešeren|first=France|title=Sdraviza ob novini leta 1844|year=1844|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSB2SXLP}} * {{navedi knjigo|last=Prešeren|first=France|title=Zdravljica|year=1846|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Z9KPMAS7|access-date=9. november 2025}} * [[Miran Hladnik]] (2010). ''[http://lit.ijs.si/himna.html O pobudi za zamenjavo besedila slovenske himne].'' == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Commonscat}} * [https://web.archive.org/web/20040310080006/http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ Urad Vlade RS za informiranje], himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu * [http://www.hervardi.com/zdravica.php Hervardi.com] {{France Prešeren}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna]] jaa70u3d4y88rkc56fkgwlw56y9us79 0 6265 6746528 6732882 2026-09-04T07:15:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ko|대한민국}} |conventional_long_name = Republika Koreja |common_name = Južna Koreja |common_name2 = Južne Koreje |image_flag = Flag of South Korea.svg |image_coat = Emblem of South Korea.svg |symbol_type = Grb | other_symbol = <div style="padding:0.3em;">[[File:Seal of South Korea.svg|border|85px]]</div> | other_symbol_type = Državni pečat |national_motto = |national_anthem = <br />{{jezik|ko|애국가}}<br />{{transliteration|ko|[[Aegukga]]}}<br />"Domoljubna pesem"{{parabr}}{{center|[[File:National anthem of South Korea, performed by the United States Navy Band.wav]]}} |image_map = Republic of Korea (orthographic projection).svg |capital = [[Seul]] |latd= 37|latm= 56|latNS=N|longd= 126|longm= 99|longEW=E |largest_city = [[Seul]] |official_languages = [[korejščina]] ([[Korejski standardni jezik|Pyojuneo]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.go.kr/법령/한국수화언어법/(13978,20160203)|title=Enforcement 2016.8.4. Law No. 13978|date=3. februar 2016|accessdate=22. maj 2023|language=korejščini}}</ref> |ethnic_groups = [[Korejci]] |government_type = |leader_title1 = [[predsednik Južne Koreje|predsednik]] |leader_name1 = [[Li Džae Miung]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Južne Koreje|predsednik vlade]] |leader_name2 = [[Kim Min Seok]] (izvoljen) |leader_title3 = [[Predsednik državnega zbora Južne Koreje|predsednik državnega zbora]] |leader_name3 = Vu Von Sik |area_km2 = 100.363 |area_rank = |percent_water = 0,3 |population_estimate = 56.710.000 |population_estimate_rank = 28. |population_estimate_year = 2023 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 507 |population_density_rank = 28. |GDP_PPP = 2,289 bilijona USD<ref>{{Navedi splet|title=Republic of Korea and the IMF|url=https://www.imf.org/en/Countries/KOR|website=IMF|accessdate=2023-05-22|language=en}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2023-05-16|title=Korea, South|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/korea-south/|language=en|publisher=Central Intelligence Agency}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opening Remarks and Presentation: IMF Press Briefing on Economic Outlook for Asia Pacific and Korea|url=https://www.imf.org/en/News/Articles/2023/05/03/sp050423-KR-APDREO-Korea|website=IMF|accessdate=2023-05-22|language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = 2021 |GDP_PPP_per_capita = 56.710 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 28. |GDP_nominal = 1,720 bilijona USD |GDP_nominal_rank = 12. |GDP_nominal_year = 2023 |GDP_nominal_per_capita = 33.300 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 33. |sovereignty_type = |sovereignty_note = |established_event1 = [[Čoson]] |established_date1 = 2333 pr. n. št. (mitološko) |established_event2 = [[Tri Kraljestva Koreje]] |established_date2 = 57 pr. n. št. |established_event3 = [[Kraljestvi Balhe in Sila]] |established_date3 = 668 |established_event4 = [[Dinastija Gorjo]] |established_date4 = 918 |established_event5 = [[Dinastija Čoson]] |established_date5 = 17. julij 1392 |established_event6 = [[Korejsko cesarstvo]] |established_date6 = 12. oktober 1897 |established_event7 = [[Priključitev Japonski]] |established_date7 = 22. avgust 1910 |established_event8 = [[Neodvisnost od Japonske]] |established_date8 = 1. marec 1919 |established_event9 = [[Začasna vlada Republike Koreje]] |established_date9 = 11. april 1919 |established_event10 = [[Kapitulacija Japonskega cesarstva]] |established_date10 = 2. september 1945 |established_event11 = [[Vojaška vlada Združenih držav Amerike v Koreji|Ameriška administracija]] v Južni Koreji |established_date11 = 8. september 1945 |established_event12 = [[Prva Republika Koreja|Ustanovitev Republike Koreje]] |established_date12 = 15. avgust 1948 |established_event13 = [[Šestnajsta republika Južne Koreje|Sedanja republika]] |HDI = 0,925 |HDI_rank = 19. |HDI_year = 2021 |currency = [[južnokorejski von]] |currency_code = ₩ |country_code = |time_zone = |utc_offset = +9 |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = +82 |footnotes = }} '''Južna Koreja''',{{efn|Južnokorejci uporabljajo izraz ''Hanguk'' (한국, 韓國), ko s tem mislijo na Južno Korejo ali celoten Korejski polotok; vključno s Severno Korejo. Dobesedni prevod za Južno korejo je ''Namhan'' (남한, 南韓) in se redko uporablja. Severnokorejci uporabljajo izraz ''Namchosŏn'' (남조선, 南朝鮮) za imenovanje Južne Koreje, ki je izpeljano iz severnokorejskega imena za Korejo ''Čosŏn'' (조선, 朝鮮).}} uradno '''Republika Koreja''' ({{langx|ko|대한민국}}, hanja 韓民國, Daehan Minguk), je država, ki leži na južni strani [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]]. Glavno mesto je [[Seul]]. Južna Koreja na severu meji na [[Severna Koreja|Demokratično Ljudsko republiko Korejo]] (DLRK).{{efn|Meja s Severno Korejo je stvar spora, saj obe državi zahtevata celoten Korejski polotok zase.}} Južna Koreja je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim [[OECD]] in [[G-20]], je pa tudi ustanovna članica [[APEC]] in Vzhodnoazijskega Vrha (''East Asia Summit'').<ref name="ASEAN">{{navedi knjigo |author=Tian Ye |year=2022 |title=East Asian Summit Expansion and Evolution of Regional Cooperation Mechanism. |publisher=Tianya|isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Zaradi visoke gospodarske rasti, razvoja in izvozno usmerjenega gospodarstva predvsem med letoma 1960 in 1990 je pogosto imenovana kot eden od »Azijskih tigrov«. Pogosto ta prehod izražamo z besedno zvezo »[[Čudež na reki Han]]«. Trenutno je Koreja še vedno uvrščena visoko na tabeli mednarodne izmenjave, saj je na 11. mestu. Glede na podatke s katerimi razpolagata [[Svetovna banka]] in [[IMF]] pa je uvrščena glede na kupno moč posameznega prebivalca oziroma BDP na prebivalca na 12. mesto s 31.396 $.<ref name="bdp">{{navedi splet |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20190707001500320 |title= South Korea maintained its position at 12th in the global gross domestic product (GDP) rankings |accessdate=5.2.2020 |date=23.1.2020 |format= |work= }}</ref><ref name="bdp2">{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/korea.htm |title=Podatki OECD |accessdate=5.2.2020 |date=23.1.2020 |format= |work= }}</ref> Politični sistem je tako kot v večini ostalih državah razdeljen na 3 veje oblasti, to so izvršna, zakonodajna in sodna oblast. Predsednik Južne Koreje ima najvišjo izvršilno oblast, med drugim pa ima pooblastila, da imenuje visoke državne urednike, tudi predsednika vlade. Od leta 1987 ga prebivalci na demokratičnih volitvah volijo za 5 let. Parlament Koreje je enodomen, poslanci pa so izvoljeni za 4 leta v kombinaciji voljenja v posameznih volilnih okrajih in s proporcionalnim sistemom. Sodna oblast je ločena od ostalih dveh, njen najvišji organ pa je Vrhovno sodišče Južne Koreje. Obstaja tudi Ustavno sodišče, katere namen pa je varovanje ustave in skrb za zagotavljanje osnovnih pravic državljanom. Kot sestavni del demokratičnih volitev, ima tudi Južna Koreja večstrankarski sistem. Največji del političnega prostora predstavljajo desne nacionalistične stranke in leve demokratične stranke. Korejski polotok je bil naseljen že v zgodnjem paleolitiku. Prvo kraljestvo Gojoson je omenjeno v kitajskih zapisih in sicer že v 7. stoletju pr. n. št. Sledila je združitev v [[Tri kraljestva Koreje]] in kasneje v Združeno Silo in Balhae v poznem 7. stoletju. Koreji sta vladali tudi dinastija Gorjo (918–1392) in dinastija Čoson (1392–1897). Nasledilo ju pa ju je Korejsko cesarstvo (1897–1910). Zatem je sledilo obdobje, ko je Japonska priključila Korejo v Japonsko cesarstvo. Japonska nadoblast se je končala s kapitulacijo Japonske v 2. svetovni vojni po kateri je Koreja končala razdeljena v 2 coni; Sovjetska civilna cona na severu in Ameriška vojaška vlada v Koreji na jugu. Po padcu pogajanj o združitvi Koreje sta nastali dve državi; avgusta 1948 Republika Koreja in naslednji mesec še [[Severna Koreja|Demokratična Ljudska republika Koreja]]. Leta 1950 je operacija Pokpoong ({{langx|ko|폭풍 작전}} ''Pugpong Džagdžon'') zanetila [[Korejska vojna|Korejsko vojno]]. V njej so sodelovali [[Združene Države Amerike]] in [[Združeni narodi]], obe sta podpirali Republiko Korejo. Medtem pa je sever podpirala [[Sovjetska zveza]], vključno z intervencijo [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Leta 1953 se je vojna končala, državi pa sta podpisali Korejski dogovor o premirju. V Južni Koreji je nato sledilo obdobje visokega gospodarskega razvoja, uvedba planskega gospodarstva, visoke industrializacije in uvedbo izvozno usmerjene industrializacije.<ref name="won">{{navedi splet |url=https://www.korea.net/AboutKorea/Economy/The-Miracle-on-The-Hangang |title= "The Korean Economy – the Miracle on the Hangang River : Korea.net : The official website of the Republic of Korea" |accessdate=6.5.2022 |date= |format= |work= }}</ref> Danes je Južna Koreja visoko razvita država z dolgo življenjsko dobo prebivalstva, najhitrejšim internetom na svetu in uspešnim trženjem v svetu s popularno kulturo znano kot [[K-pop]] ali Korejski pop.<ref name="k-pop">{{navedi splet |url=https://edition.cnn.com/2010/WORLD/asiapcf/12/31/korea.entertainment/index.html |title='Korean Wave' of pop culture sweeps across Asia |accessdate=6.5.2022 |date= |format= |work= |author=Lara Farrar |publisher=CNN |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106203532/http://edition.cnn.com/2010/WORLD/asiapcf/12/31/korea.entertainment/index.html |url-status=dead }}</ref><ref name="kpop2">{{navedi splet |url=https://hdl.handle.net/1887/37300 |title=Korean Wave as Cultural Imperialism: A study of K-pop Reception in Vietnam (pdf)(Teza)|accessdate= |date=2016 |format= |work= |author= Duong, Nguyen Hoai Phuong |publisher= Univerza Leiden/Leiden University}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=K-Pop is making billions for South Korea|url=https://www.asiafundmanagers.com/gbr/kpop-and-economic-impact-on-south-korea/|website=AsiaFundManagers.com|date=2022-05-28|accessdate=2023-06-27|language=en-GB|first=A. F. M.|last=Redaktion}}</ref> == Etimologija oziroma izvor imena == Republika Koreja trdi, da je edini sistem na Korejskem polotoku, ki je upravičen do uporabe imena Koreja, ki izhaja iz imena za ''Tri kraljestva Koreje''. Medtem pa je z imenom Demokratična Ljudska republika Koreja mišljena Severna Koreja. Obe državi pa trdita, da sta edini zakoniti sistem na Korejskem polotoku.<ref name="koko">{{navedi knjigo |author=Sun J. |year=2011 |title=»韩国的朝鲜政策« |publisher=China Social Science Press |isbn=978-7-5161-0111-7 |cobiss= |pages=}}</ref> Ime ''Koreja'' je izpeljanka iz imena ''Gorjeo''. To je bilo prvotno uporabljeno s strani antičnega [[kraljestvo Kogurjo|kraljestva Kogurjo]], ki so jo za čas 5. stoletja šteli kot velesilo Vzhodne Azije.<ref name="goguryeo">{{navedi knjigo |author1=Roberts, John Morris|author2= Odd Arne |year=2013 |title= The History of the World |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-993676-2 |cobiss= |pages=443 |accessdate=15.7.2016 |url=https://books.google.si/books?id=A2cfZkU5aQgC&q=koguryo+powerful+empire&redir_esc=y#v=snippet&q=koguryo%20powerful%20empire&f=false}}</ref><ref name="koreaetimology">{{navedi knjigo |author=Gardner, Hall |year=27.11.2007 |title= Averting Global War: Regional Challenges, Overextension, and Options for American Strategy |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60873-3 |cobiss= |pages=158-159 |accessdate= 15.7.2016 |url=https://books.google.si/books?id=acvGAAAAQBAJ&q=great+powers&redir_esc=y}}</ref> [[Kraljestvo Korjo]] iz 10. stoletja je nasledilo Kogurjo<ref name="kogurjo">{{navedi knjigo |author=Yi, Ki-baek |year=1984 |title= A New History of Korea |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-61576-2 |cobiss= |pages=103 |accessdate= 8.11.2016 |url=https://books.google.si/books?id=g2mdVwXpMzwC&pg=PA103&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false}}</ref> in tako podedovalo njegovo ime, katerega so arabski in perzijski trgovci izgovarjali kot ''Koreja''.<ref>{{navedi knjigo |author=Yunn, Seung-Yong |year=1996 |title="Muslims earlier contact with Korea", Religious culture of Korea |publisher=Hollym International |isbn= |cobiss= |pages=99}}</ref> Ime ''koreja'' se na portugalskih zemljevidih iz leta 1568, ki jih je sestavil João vaz Dourado, pojavlja kot ''Conrai''.<ref>{{navedi splet |url=https://digitarq.arquivos.pt/details?id=4162624 |title=Zemljevid Joã vaz Dourada |accessdate= |date= |format= |work= |author=Dourado, Fernão |publisher=Arquivo nacional da Torre do Tombo |language=pt |archive-date=2020-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200621104001/http://digitarq.arquivos.pt/details?id=4162624 |url-status=dead }}</ref> Na zemljevidih Teixeire Albernaza iz leta 1630 pa se že pojavlja kot Koreja (Corea). Kraljestvo Korjo so zahodne civilizacije spoznale prvič, ko je leta 1511 [[Alfonso de Albuquerque]] osvojil [[Melaka|Melako]] in opisal ljudstva, ki so trgovala s tem delom sveta in bila poznana Portugalcem pod imenom ''Gores''.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1884 |title=Cartas de Afonso de Albuquerque, Vol. 1 |journal=SOCIO DA MESMA ACADEMIA |volume=1 |issue= |pages= |publisher=Academia Real das Sciensias de Lisboa |doi= |url=https://www.scribd.com/doc/123188359/Cartas-de-Afonso-de-Albuquerque-vol-1 |accessdate= |language=pt}}</ref> Kljub soobstoju izgovarjav imen Corea in Koreja, nekateri Korejci menijo, da je Japonska v 19. stoletju v času okupacije Koreje namerno poenotila korejsko pisavo, da bi bila na prvem mestu po abecedi pred Korejo.<ref>{{navedi splet |url=http://city.udn.com/54543/2933925 |title= Korea原名Corea? 美國改的名 |accessdate=28.3.2014 |date=5.7.2008 |format= |work= |publisher=United Daily News |language= zh}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Južne Koreje}} Južna Koreja je gorata država na jugu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in ima kar nekaj velikih rek kot so na primer: [[Han (reka), Koreja|Han]], [[Nakdong (reka)|Nakdong]] in [[Geum (reka)|Geum]].<ref>{{Navedi splet|title=Longest Rivers In South Korea|url=https://www.worldatlas.com/articles/longest-rivers-in-south-korea.html|website=WorldAtlas|date=2017-04-25|accessdate=2023-06-27|language=en-US}}</ref> [[File:KOCIS Jeju Island (5982720813).jpg|thumb|left|Gorovje na otoku [[Čedžu (otok)|Čedžu]]]] Večje nižine se pojavljajo na zahodu, medtem ko je vzhodni del izjemno razčlenjen, gorat z le nekaj majhnimi nižinami. Na jugu polotoka, nekoliko vzhodno od mesta [[Pusan]] leži otok [[Cušima]], med kopnim in otokom pa izjemno pomemben [[Korejski preliv]], tudi [[Cušimski preliv]]. Najvišja gora na otoku Čedžu se imenuje [[Hallasan]]. Večina površja sicer izhaja iz [[Predkambrij|predkambrija]], ampak v Južni Koreji lahko najdemo tudi vulkanske otoke kot sta otok Čedžu in otok Ulleung.<ref>{{Navedi splet|title=Korea, South geography, maps, climate, environment and terrain from Korea, South {{!}} - CountryReports| url=https://www.countryreports.org/country/koreasouth/geography.htm|website=www.countryreports.org|accessdate=2023-06-27}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=South Korea {{!}} History, Map, Flag, Capital, Population, President, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/place/South-Korea|website=www.britannica.com|date=2023-06-27|accessdate=2023-06-27|language=en}}</ref> === Topografija === Polovica Korejskega polotoka je sestavljenega iz [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] iz [[Predkambrij|predkambrija]]. Razširjene so v več masivih, najpomembnejši so: Hambuk, Gyeonggi in Sobaek. Razvijati so se začeli pred več kot 600 milijoni let in kažejo, da je Korejski polotok, čeprav bi bil takrat videti povsem drugače, obstajal že v obdobju [[paleozoik]]a in pred njim. Kotlino med masivoma Hambuk in Pjongbuk je v paleozoiku prekrilo morje, ki je za sabo pustilo plast [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]]. Razvilo se je precej sedimentnih bazenov najpomembnejši v provinci [[Provinca Pjongan|Pjongan]] kjer so najpomembnejši rudniki [[premog]]a. [[Gorovje Tebek]], ki se razprostira na vzhodnem delu polotoka, tvori padavinsko ločnico v državi. Iz gorovja se odcepi še več manjših gorskih verig v smeri severovzhod - jugozahod. [[File:South Korea location map topography.jpg|thumb|left|Topografska karta Južne Koreje]] Nižine se predvsem pojavljajo tam kjer tečejo velike že prej omenjene reke, specifično v njihovih spodnjih tokovih. To je prostor kjer se organizirajo velika mestna središča in riževa polja. Na zahodu kjer Južna Koreja meji na [[Rumeno morje]] se dogaja eno najbolj izrazitih [[bibavica|plimovanj]] na svetu na katerega vpliva tudi razčlenjena obala polotoka. Na merski točki v mestu [[Inčon]] blizu [[Seul|Seula]] je zabeležena kar 9 metrska razlika v času plimovanja morja.<ref name=":0"></ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Geography of South Korea|publisher=Academy of Korean studies|year=2016|isbn=9788997639670|location=Republika Koreja|page=18-21|language=slovenščini|trans-title=Geografija Južne Koreje|format=PDF|url=https://www.aks.ac.kr/ikorea/upload/intl/korean/UserFiles/UKS7_Geography_of_Korea_eng.pdf}}</ref> === Podnebje === Južna Koreja ima relativno hladne in suhe zime, ter vroča in vlažna poletja. Ker je blizu celinski Aziji to zelo vpliva na podnebje na polotoku. Ta lega povzroča vzhodnoazijske [[Monsun|monsune]] (sezonske vetrove). Poletni monsunski sistem v Aziji ({{langx|ko|장마 }} Čangma) se v Južni Koreji začne v poznem juniju, nato se počasi začne premikati proti severu. Ta dež ali monsun prinese s sabo ogromne količine dežja in močne poplave, ki vodijo v velike naravne katastrofe. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa avgust, medtem ko je največ vlage v ozračju že julija. Marca in aprila, ko se uradno že začne pomlad je polotok pod močnim vplivom t.i. azijskega prahu ({{langx|ko|황사}} Hwangsa). Ta prah prinese močan veter, ki na poti ustvarja [[Peščeni vihar|prašne nevihte]] in nastane v puščavi [[Gobi]] na skrajnem zahodu Kitajske, [[Kazahstan|Kazahstana]] in [[Mongolija|Mongolije]]. Gre za izjemno močne prašne nevihte, ki lahko kdaj dosežejo tudi [[Združene države Amerike]].<ref>{{Navedi splet|title=Climate monitoring > Climate|url=https://web.kma.go.kr/eng/biz/climate_01.jsp|website=web.kma.go.kr| accessdate=2023-08-01}}</ref> == Politika Južne Koreje == {| class="wikitable" style="text-align:left; float:right; margin-right:9px; margin-left:2px;" |- | style="text-align:left;"| [[File:South Korea President Yoon Suk Yeol portrait.jpg|140px]] | style="text-align:left;"| [[File:Han Duck-soo 2022.jpg|130px]] |- | style="text-align:center;"|[[Yoon Suk-yeol]]<br /><small>Predsednik (suspendiran)</small> | style="text-align:center;"|[[Han Duck-soo]]<br /><small>Predsednik vlade (suspendiran)</small> |} Trenutni predsednik Južne Koreje je Yoon Suk-yeol, ki je 13. predsednik po vrsti od nastanka Republike Koreje v letu 1948. Prvi, ki je nastopil mandat pa je bil Syngman Rhee. Ustava Južne Koreje je bila prav tako ratificirana in sprejeta v letu 1948, na ta dan se tudi praznuje državni praznik povezan s sprejetjem ustave. Ta ustava vsebuje podobne člene kot vse druge ustave po svetu in se dotika gospodarske politike (kjer določa [[Liberalna demokracija|liberalno demokracijo]] kot temeljni način upravljanja države in zavezuje starše, da obvezno vpišejo otroke v šole in se zavzemajo za obrambo države in plačevanje davkov. Predsednik Južne Koreje predstavlja izvršno oblast in mora po ustavi biti izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah s strani svobodnega ljudstva. Njegov mandat traja 5 let in ne more biti izvoljen ponovno. [[Državni zbor Južne Koreje]] je enodomni zakonodajni organ, ki ga sestavlja 253 poslancev izvoljenih v volilnih enotah in 47 poslancev izvoljenih po proporcionalnem sistemu. [[File:National Assembly Building of the Republic of Korea.png|thumb|200px|left|Stavba državnega zbora Južne Koreje v Seulu]] Sodno oblast predstavljajo vrhovno sodišče, pritožbena sodišča, okrožna sodišča, družinska sodišča, upravna sodišča in druga. Vrhovni sodnik je imenovan s strani predsednika in soglasjem Državnega zbora. Njegov mandat traja 6 let.<ref>{{Navedi splet|title=Executive, Legislature and the Judiciary: Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/Government/Constitution-and-Government/Executive-Legislature-Judiciary|website=www.korea.net|accessdate=2023-08-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2022/733582/EPRS_BRI(2022)733582_EN.pdf|title=Evropski parlamentarna komisija za raziskave|date=julij 2022|last=Jochheim|first=Ulrich|language=angleščini|trans-title=Politični sistem Južne Koreje|format=PDF}}</ref> === Lokalna uprava in administracija === [[File:Provinces of Korea (ROK point of view)-en+Inter-Korean border.svg|thumb|''De jure'' province Koreje, kot jih zahteva vlada Južne Koreje]] Z zakonom o lokalni upravi je Južna Koreja sprejela celovit sistem delitve na nižjo in višjo raven enot. Višjo raven predstavlja 17 enot (posebno mesto Seul, šest metropol, osem provinc in posebna samoupravna provinca Čedžu). Nižjo raven pa predstavlja 226 enot: 75 mest ({{langx|ko|시}} Si), 82 okrajev ({{langx|ko|군}} Gun) in 69 okrožij ({{langx|ko|구}} Gu). == Zgodovina == === Neolitik === ==== Čulmun ==== V času neolitika na Korejskem polotoku poznamo dve pomembni kulturi Čulmun in Mumun, ki ju prepoznamo predvsem po keramiki. Kultura Čulmun ali Džulmun traja od okoli leta 8000 pr. n. št. do leta 1500 pr. n. št. Veliko najdišč priča o tem, da je bila to ena izmed prvih regij vključno z Kitajsko in Japonsko kjer so izdelovali keramično posodo in med prvimi kultivirali proso.<ref>{{Navedi splet|title=Jeulmun pottery period|url=https://www.trenfo.com/en/history/civilizations/jeulmun-pottery-period|website=Trenfo|date=2022-02-12|accessdate=2023-08-02|language=en-GB|last=gigatos|archive-date=2023-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230802172157/https://www.trenfo.com/en/history/civilizations/jeulmun-pottery-period|url-status=dead}}</ref> Kultura je bila razširjena predvsem na jugu polotoka, medtem ko je na sever segala le v nekaterih pasovih. Najpomembnejše za prehranjevanje je bil lov in nabiralništvo, medtem ko je zaradi dolge obale na življenje odločno vplival ribolov. To relativno dolgo obdobje je izpodrinila nova kultura Mumun, ki je v marsičem drugačna od kulture Čulmun (gojenje prosa in kompleksnejša keramika).<ref>{{Navedi splet|title=Early East Asian Cultures|url=https://www.historyfiles.co.uk/KingListsFarEast/BarbarianCulturesEastAsia.htm|website=The History Files|accessdate=2023-08-02|language=en|first=P. L.|last=Kessler}}</ref> ==== Mumun ==== [[File:Korea-Bronze.age-Jinju-Pot-01.jpg|thumb|Tipična keramika za kulturo Mumun iz 8. stoletja pr. n. št. najdena na najdišču [[Depjong]]. Premer: ok. 60-70 cm.]] Obdobje Mumun delno sovpada z [[Obdobje Jajoi|obdobjem Jajoi]] na [[Japonska|Japonskem]]. Verjame se, da so bili ljudje, ki so prišli na Japonsko dejansko iz juga Korejskega polotoka. Pri obeh kulturah lahko govorimo o pojavu drugačnih tehnikah gojenja riža (tj. mokra riževa polja) in o kompleksnejši keramiki. Daleč največ [[dolmen]]ov je bilo najdenih v Koreji kjer je bil to nov način pokopa elit. Sedež poglavarja kulture naj bi bil na pomembnem najdišču [[Songuk-ri]]. Domneva se, da se je povečalo vojskovanje v poznem obdobju kulture Mumun, ko so v naselbinah vidna močna obzidja.<ref>{{Navedi splet|title=Ancient History: Some Japanese and Korean history from 1000-500BC|url=https://david-ancienthistory.blogspot.com/2019/11/some-japanese-and-korean-history-from.html|website=Ancient History|date=2019-11-07|accessdate=2023-08-02|first=David|last=Dancey}}</ref> === Antična Koreja === ==== Dinastija Gojoson ==== [[File:Portrait of Dangun.jpg|thumb|160px|Dangun, slavni ustanovitelj dinastije Gojoson]] [[File:History of Korea-108 BC.png|thumb|left|Zemljevid dinastije Gojoson v letu 108 pr. n. št.]] Glede na korejsko mitologijo o ustanovitvi se zgodovina Koreje začne z ustanovitvijo Čosona (znanega tudi kot ''Gojoson'' ali ''Stari Čoson'', da se loči od dinastije iz 14. stoletja) leta 2333 pr. n. št. s strani legendarnega Danguna.<ref name="koreashistory">{{navedi splet|url=http://www.asianinfo.org/asianinfo/korea/history.htm |title=Korea's History |publisher=Asian Shravan |access-date=February 17, 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128065300/http://www.asianinfo.org/asianinfo/korea/history.htm |archive-date=January 28, 2010}}</ref> Dinastija Gojoson ({{langx|ko|고조선}} Gojoson) je bila prva korejska dinastija nastala v letu 2332 pr. n. št. To je bilo 25. leto vladavine cesarja Jao na Kitajskem. Ustanovitelj dinastije Vhanung se je z 3000 duhovnimi spremljevalci spustil na goro Tabak (Mjohjangsan) kjer se je pod drevesom ''paktal'' razglasil za kralja [[Vesolje|vesolja]]. Na gori [[Tebek]] je zgradil mesto in ljudi naučil kmetovanja in življenja v sožitju z drug drugim. Ob iskanju [[Reinkarnacija|reinkarnacije]] je našel naslednjo pot. Ob zgodnjem mraku sta se na gori dobila tiger in medved. Vhanung jima je o vprašanju kako postaneta človeka dejal: »pojdita v jamo in se izogibajta svetlobe skupaj tri tedne. Pred tem je vsakem od njiju dal 20 česnov in eno artemzijo. Tiger, ki zaradi svoje narave divjosti jame ni prenesel, je iz jame prišel kaj kmalu. Medved, ki je s svojo potrpežljivostjo počakal v jami tri tedne pa je prišel iz jame kot popolna ženska. Prva želja ženske je bilo materinstvo. Ob sedenju ob potoku je zajokala in kralj Vhanung jo je obkrožil in že je v rokah držala otroka. To je bil Dangun. Z ustanovitvijo mesta [[Pjongjang]] je Dangun dobil prestolnico in vladal državi vse do prihoda kralja Kija (1122 pr. n. št.). V sami legendi je veliko povezav s Kitajsko, saj se med drugim omenjajo cesar Jao in cesar Ju. Oba sta Kitajska legendarna cesarja. Cesar Ju je ukrotil vodovja in nato sklical svoje vazalne kralje, med drugim je Dangun poslal svojega sina kot odposlanca. Iz obdobja dinastije Dangun ni ostalo veliko kulturne dediščine. Najbolj pomembna in znana kulturna dediščina je ''Dangunov oltar'' ali ''oltar Čamsung'' (mesto, ki je 80 kilometrov iz Seula in se ponaša tudi z gradom Samnang, ki naj bi ga zgradili sinovi kralja Danguna.<ref>{{Navedi splet|title=The Legend of Dangun: Founder of Korea|url=https://www.mykoreanscribbles.com/2021/12/dangun.html|accessdate=2023-08-02}}</ref> ==== Obdobje Kija ==== [[File:Ping Sien Si - 072 Ji Zi (16137921534).jpg|thumb|200px|right|Kija]] Kralj Kija ({{langx|ko|기자}} Gija; hanja 箕子, Jizi ali Qizi) je bil kitajskega porekla, sin sina kitajskega kralja Vuji-ja dinastije Šang. V Korejo je prišel s kitajskimi begunci, ki so s sabo prinesli in Korejcem predstavili riž in ječmen. Kija je v Korejo prinesel zakonik, ki je veleval usmrtitev morilcev. Prinesel je tudi pisavo, ter za Korejo značilen klobuk ''kat'', ki ima širok rob in raven vrh.<ref>{{Navedi splet|title=Kija {{!}} Biography, Cultural Reform & Legacy {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Kija|website=www.britannica.com|accessdate=2023-09-27|language=en}}</ref> Kija se je naselil v že ustanovljeni prestolnici Pjongjang. Koreja je bila pod njegovim vodstvom samostojna. Razmeroma homogenizirano kraljestvo je kot že omenjeno imelo razvit jezik in komunikacijo med njenimi deli in razmeroma vidne meje njegovega kraljestva. Ob prihodu je s kraljem Kijo prišlo 5000 ljudi, ki so učili Korejce več kot 1000 različnih spretnosti (gojenje svile in tkanje). Kija je prav tako iz različnih okrožij vpoklical veliko moških, ki jih je izobrazil za delo v javnih uradnih službah. Naučil se je govoriti korejščine in ustvaril pisavo s katero so se Korejci učili znanosti, ki jih je pripeljal s seboj. Vsaka ara zemlje je bila spremenjena v kvadrat in ta kvadrat v še 9 enakih delov. Vsak, ki je skrbel za osem delov je moral še za blagor vlade skrbeti za 9., centralnega.{{Efn|Podatki o dinastiji Kija temeljijo na dokumentih in zgodbah Korejcev, naslednikov kralja Kija (Seoul, 1905).}} ==== Obdobje Viman ==== Ustanovitev [[Dinastija Han|dinastije Han]] na Kitajskem je povzročilo številne pretrese in v Gojoson pripeljalo veliko beguncev, tudi kralja Vimana. Kralj Jun, ki je takrat vladal je Vimanu dovolil postati vojaški poveljnik v dinastiji Gojoson. Utrditi je moral severozahodno mejo države. Namesto, da bi ubogal kralja, je izvedel državni udar in se postavil za kralja Gojoson. V času vladanja je osvojil vsa ljudstva, ki naj bi jih premagal ob prej omenjenem utrjevanju. Kralj Ugu, pravnuk Kralja Vimana ni poznal pradedove taktike, zaradi česar je pretrgal vse vezi z dvorom dinastije Han. Kitajski cesar se s tem ni mogel sprijazniti, zato je poslal odposlance z odpravo. Kralj Ugu še vedno ni poslušal nasvetov za ponovno vzpostavitev odnosov s Kitajsko. Ob ponovni vrnitvi poveljnika oziroma odprave, ko ni prinesel darila kralju je bil poveljnik ubit. V jeseni leta 107 pr. n. št. sta dva Kitajska poveljnika začela odpravo zavzetja Koreje. Ugu je bil pripravljen a se je vojna nadaljevala v visoka gorovja Koreje. Kralj je bil prestrašen in je odnehal z vojno, saj je vedel, da bo še bolj razjezil cesarski dvor. Za kazen je moral priznati vse svoje grehe in poslati svojega sina na Kitajsko in 5000 konj. Kitajska poveljnika sta med temi dogodki zbirala močno vojsko. Ko sta prišla v glavno mesto - Pjongjang nista doživela nobenega odpora in pričela z obleganjem. Korejski kralj je sicer poslal odposlanca a je ta bil ubit na Kitajskem. ==== Komende dinastije Han v Koreji in propad dinastije Gojoson ==== [[File:Hyondo-rom.png|thumb|left|150px|Štiri komende dinastije Han v Koreji]] Po bojih, ki jih je cesar Vu pričel proti dinastiji Gojoson in kralju Vimanu, se je ozemlje prejšnje države Gojoson razdelilo med več poveljnikov, ki so dobili v oblast [[Komenda (posestvo)|komende]]. V nekaj desetletjih so tri komende padle in se umaknile proti zahodu. Osrednja komenda, Lelang pa je ostala v Koreji. V Lelangu so živeli kitajski kolonizatorji in uradniki. Mesto je bilo urejeno po vzoru kitajskih. Že prej znana dinastija Jin je nasdzorovala komendo Lelang, ki pa je bila leta 313 zavzeta s strani nove dinastije Gogurjo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Korea, old and new : a history|url=http://archive.org/details/isbn_9780962771309|publisher=Seoul, Korea : Published for the Korea Institute, Harvard University, by Ilchokak Publishers ; Cambridge, Mass. : Distributed by Harvard University Press|date=1990|isbn=978-0-9627713-0-9|last=Internet Archive|first=Carter J.}}</ref> === Ustanovitev treh Kraljestev (Sila, Gogurjo, Pekče (''Baekje'')) === {{glavni|Tri kraljestva Koreje}} [[File:History of Korea-476.PNG|thumb|250px|right|Zemljevid Korejskega polotoka ob največji ekspanziji države Gogurjo v letu 476]] Še v času Gojosona so se na tem področju razvile plemenske zveze, ki so se raztezale vse od porečja reke Sungari (hanja 松花江, Songhua Jiang) na Korejski polotok in tvorile lige in plemenske federacije. Iz teh zvez so nastale države Gogurjo, Pekče in Sila. Glede na legende naj bi leta 37 pr. n. št. Čumo ustanovil Gogurjo, 18 pr. n. št. Onjo ustanovil Pekče in 57 pr. n. št. Pak Hjokgose ustanovil Silo.<ref>{{Navedi splet|title=Three Kingdoms period {{!}} Korea, History, Sila, Goguryeo, & Baekje {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Three-Kingdoms-period|website=www.britannica.com|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> Gogurjo je bilo prvo kraljestvo, ki se je kot samostojna država utrdilo in ob koncu 1. stoletja začelo širiti svoje ozemlje. Kralj Mičeon, vodilna oseba v kraljestvu je do 4. stoletja že izgnal komende dinastije Han. Leta 372 je Gogurjo pod kraljem Sosurimom sprejel [[budizem]] in vzpostavil konfucijansko šolo Tehak ({{langx|ko|국학}} Gukhak, Hanja:國學 Guoxue), nato je Gvangeto Veliki, sin kralja Sosurima pregnal Kitane iz južne Mandžurije in tako razširil svojo državo in pomagal zaščitit kraljestvo Sila pred napadalci Vako.<ref>{{Navedi splet|title=Three Kingdoms and Other States : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Three-Kingdoms-other-States|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> ''Wako'' so bili tako japonski kot tudi kitajski, korejski in portugalski pirati, ki so preplavili morja Vzhodne Azije vse od Koreje do Indonezije.<ref>{{Navedi splet|title=Wako|url=https://www.worldhistory.org/Wako/|website=World History Encyclopedia|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Mark|last=Cartwright}}</ref> [[File:Changnyeong tombs below.jpg|200px|thumb|left|Gaja je bila središče železnodobne kulture. Na sliki so grobnice iz področja konfederacije Gaja. Slednji pokop je najbolj značilen za kraljestvo Sila, zato najdbe kažejo, da sta kraljestvi imeli aktivno izmenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Gaya Tumuli for World Heritage|url=http://www.gayatumuli.kr/eng/gayatomb/gyodong.php|website=www.gayatumuli.kr|accessdate=2024-06-11|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024140529/http://www.gayatumuli.kr/eng/gayatomb/gyodong.php|url-status=dead}}</ref>]] [[File:Gaya Confederacy Gilt Bronze Crown 01b.jpg|200px|left|thumb|Pozlačena krona konfederacije Gaja]] Kot že omenjeno je Pekče leta 18 pr. n. št. ustanovil Onjo, v kraljestvu so skupaj živeli prebivalci iz Bujeo in Gogurjo in živeli ob reki Hangang. Pekče je do srede 3. stoletja prevzel popoln nadzor nad območji ob reki Hangang in vzpostavil napreden sistem s prilagoditvami na kitajsko kulturo. Do srede 4. stoletja je kralj Geunčogo zasedel Mahan (skrajni jugozahodni del Korejskega polotoka), medtem se je na severu spopadal z kraljestvom Gogurjo, da bi prevzel nadzor nad današnjo provinco Hvanghe-do (danes skrajni jugozahodni del Severne Koreje). Obenem so Pekče nadzorovale tudi kraljestvo Gaja na jugu. Medtem je Sila izvirala iz Saroguk, kjer je bila ena izmed manjših držav konfederacije Jinhan (skrajni jugovzhodni del Korejskega polotoka). Prestol v tem kraljestvu so zavzemali ljudje s priimki Park, Seok in Kim. V zgodovini je kraljestvo večinoma zavzemalo prostor vzhodno od reke Nakdongang, torej vse kar je danes vzhodneje od mesta [[Pusan]]. Kot že omenjeno je v 4. stoletju država bila pod vpadi napadalcev oziroma piratov Vako, zato je pod kraljem Naemulom dovolila vojakom iz Gogurjo nastanitev na njihovem ozemlju. S temi stiki je preko Gogurjo prevzela kitajsko kulturo. Ob spodnjem toku reke Nakdongang kjer je nastala konfederacija Gaja je imela v tistem času vodilno vlogo, saj je razvila železnodobno kulturo, zgodaj začela gojiti riž in dejavno trgovati s kraljestvom Va na Japonskem kot tudi eno izmed komend dinastije Han - Lelangom.<ref>{{Navedi splet|title=Three Kingdoms and Other States : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Three-Kingdoms-other-States|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> === Združitev treh kraljestev pod kraljestvom Sila === V 5. stoletju je Gogurjo doživel največje ozemeljske širitve pod kraljem Jangsujem, ki je bil sin kralja Gvangeta. Okoli leta 427 je prestavil svojo prestolnico v Pjongjang in okupiral Hansong (današnji Seul), takratno prestolnico kraljestva Sila. Tako je razširil svoje kraljestvo vse do juga današnje province Gjeongi-do, to kraljestvo pa lahko razumemo kot ogromen imperij, ki je obsegal ozemlja vse od Mandžurije do Korejskega polotoka in je prevladal kot velesila v Vzhodni Aziji. Pekče so leta 475 po prepustitvi območij okoli reke Hangang, svojo prestolnico prestavil v današnji Gongju (takrat Ungjin). Sila, na drugi strani je reformirala politični sistem med vladavino kralja Jijeunga in tudi reorganizirala administrativno ureditev, vključno z glavnim mestom. Kralj Bofung je vzpostavil centralizirano državo in objavil zakonik s katerim je določil pravila oblačenja in sprejetje budizma kot uradne državne religije. Kralj Jinheung je znatno razširil ozemlje kraljestva Sila in od Pekčeja prevzel ozemlja okoli reke Hangang, osvojil mestno državo Daegaja znotraj konfederacije Gaja in pridobil območja okoli reke Nakdongang in razširil svoje ozemlje vse do mesta Hamheung na vzhodni obali.<ref>{{Navedi splet|title=Three Kingdoms and Other States : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Three-Kingdoms-other-States|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> [[File:Documentary painting of the Battle of Salsu.jpg|300px|thumb|left|Bitka pri Salsu leta 612]] [[File:Map of the Battle of Baekgang.png|300px|right|thumb|Zemljevid bitke pri Gibeolpu / Baekgangu]] Med tem časom je kitajska dinastija Sui že združila celotno Kitajsko in leta 612 mobilizirala več 300 tisoč vojakov za napad na kraljestvo Gogurjo. Sledila je bitka pri Salsu kjer je general Eulji Mundeok iz kraljestva Gogurjo močno premagal občutno številčnejšo vojsko dinastije Sui. Zaradi velikih izgub, ki so jih kitajski dinastiji povzročili Korejci je ta leta 618 propadla in nova [[dinastija Tang]] je prevzela oblast na Kitajskem. Tudi vsak poskus dinastije Tang, da bi zavzela Gogurjo je propadel. Medtem so Pekče večkrat nenapovedano vpadal na ozemlje Sile, zato je z neuspešnim zavezništvom z Gogurjom, Sila podpisala zavezništvo s kitajsko dinastijo Tang in vdrla na ozemlje Pekč. Ker sta obe sili prodrli v Pekče iz dveh smeri se je le-ta leta 660 predala. Osem let kasneje je padel tudi Gogurjo zaradi izčrpavajoče vojne proti koalicijskim silam Sila-Tang. Kitajska dinastija Tang je s tem sodelovanjem okrepila svojo vlogo na Korejskem polotoku in ustanovila poveljstva Ungjin (Pekče) in Gjerim (Sila), da bi nadzorovala dogajanje na polotoku. Medtem je Sila že razdrla zavezništvo z dinastijo Tang in proti njej vodila vojno, ki je bila odločena v pomorski bitki pri Gibeolpu in pregnala sile dinastije Tang in leta 676 dosegla popolno združitev polotoka.<ref>{{Navedi splet|title=Historical significance of Seocheon|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/opinion/2024/06/162_314846.html|website=koreatimes|date=2021-09-05|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> === Upadanje moči kraljestva Sila, razvoj lokalnih mogotcev in združitev pod novo dinastijo Gorjo === V poznem 8. stoletju je bila Sila že močno decentralizirana, saj so se lokalni aristokrati že spopadali med seboj za nasledstvo, najnižje rangirani aristokrati so želeli več pravic, ki jim jih strog upravni sistem ni dal, pojavile pa so se tudi vplivne družine, katerih moč je vseskozi rasla. Ker je bilo razbojništvo na morju zelo razširjeno so ustanavljali vojaške utrdbe v provincah, med njimi je najbolj bila aktivna utrdba Čonge, pod vodstvom Jang Bogoja, ki je imel vojsko preko 10.000 vojakov in je praktično monopoliziral trgovino med Korejo in Japonsko. Medtem so lokalni mogotci vzpostavili nadzor nad vojaškimi, upravnimi in gospodarskimi zadevami, ter dodatno obdavčili ostalo prebivalstvo. To prebivalstvo je bilo sedaj obdavčeno dvojno in sicer s strani osrednje vlade in lokalnih mogotcev. Gjeon Hvon in Gung Je sta v letih 892 in 901 ustanovila pozni Pekče in Gogurjo. Ti dve državi sta skupaj z Silo predstavljali poznejša Tri kraljestva.<ref>{{Navedi splet|title=Korea - Unified Silla, Dynasty, Culture {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/place/Korea/Unified-Silla|website=www.britannica.com|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> Gungje, ki je ustanovil pozni Gogurjo je bil član družine Sila, je izgubil podporo med svojim ljudstvom, ko je okrepil svojo vlado. Leta 918 ga je zamenjal Vang Geon, lokalni vodja iz Songaka, ki je ustanovil državo Gorjo. Država je podedovala značilnosti države Gogurjo, njena prestolnica pa je bila v mestu Songak. Leta 935 je bila v Gorjo vključena združena Sila, leta 936 pa še pozni Pekče. Koreja je bila ponovno združena v eni sami državi. Gorjo je sprejel konfucianizem pod vplivom [[dinastija Song|dinastije Song]] na Kitajskem in ustanovil svoj izobraževalni sistem z ustanovitvijo šole Gukjagam ({{langx|ko|국자감}} Gukjagam, hanja 國子監). V tem času lahko rečemo, da je prišlo do delnega sožitja Koreje z drugimi religijami kar se kaže v sprejemanju cele vrste tujih obredov. Pomembno vlogo v dinastiji je igral tudi budizem. Izejmno je bila razvita trgovina, predvsem z dinastijo Song na Kitajskem, pa tudi s Srednjo Azijo, Arabskim svetom, Jugovzhodno Azijo in Japonsko. Trgovina je predstavljala uvoz svile in zdravilnih zelišč, iz Arabije uvoz draguljev, slonovine in jantarja, medtem pa je izvoz predstavljal konopljino blago in ginseng.<ref>{{Navedi splet|title=Goryeo Dynasty : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Goryeo|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> Zaradi sožitja se je rodila čudovita kultura, ki je pomenila tudi prehod iz imena Gorjo v današnje ime Koreja. Nastala je ''Tripitaka Koreana''({{langx|ko|팔만 대장경}} Palman Daejanggyeong, hanja 八萬 大藏經), ki pomeni zbirka budističnih svetih spisov in je napisana na 81.258 lesenih blokih na katere so natisnjeni spisi. Ta spis pomeni tudi vrhunski dosežek na področju tiskarstva na lesene bloke. Drug tiskarski dosežek pa je knjiga ''Jikji'' ({{langx|ko|백운화상초록불조직지심체요절}} Baegun hwasang chorok buljo jikji simche yojeol, hanja 白雲和尙抄錄佛祖直指心體要節) ali ''Antologija velikih budističnih menihov in naukov Zen Budizma''. Ta antologija je bila natisnjena leta 1377 na papir s kovinskimi tiskarskimi črkami skoraj 80 let pred [[Johannes Gutenberg|Johannesom Gutenbergom]].<ref>{{Navedi splet|title=Jikji Korea Festival Highlights World’s Oldest Book Printed with Movable Metal Type|url=http://koreabizwire.com/jikji-korea-festival-highlights-worlds-oldest-book-printed-with-movable-metal-type/65473|website=Be Korea-savvy|date=2016-09-01|accessdate=2024-06-11|language=en-US|first=Korea|last=Bizwire}}</ref> ==== Vpadi Mongolov in vojne z Mongoli ==== V 13. stoletju med letoma 1231 in 1259 Mongoli napadejo Korejo kar sedemkrat, zato je Gorjo primoran premakniti svojo prestolnico v mesto Ganghva (danes otok Ganghvado). Leta 1259 je bil dokončno sklenjen mir po katerem je morala dinastija Juan sprejeti šest pogojev dinastije Gorjo, umakniti vse čete iz Korejskega polotoka in omogočiti nadaljnji razvoj Gorjo. Kljub temu je obstajala skupina vojakov Sambjeolčo ({{langx|ko|삼별초}} Sambyeolcho, hanja 三別抄), ki je še vedno nadaljevala boj proti Mongolom, takrat največji svetovni sili. Boji so se končali v letu 1273. Koreja je tokrat doživela močno opustošenje z velikim številom mrtvih ljudi, medtem so Mongoli uničili veliko dragocenih spomenikov in nepremične kulturne dediščine (npr. pagoda Hvangnjongsa 황룡사).<ref>{{Navedi splet|title=Goryeo Dynasty : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Goryeo|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> === Dinastija Čoson === {{glavni|dinastija Čoson}} [[File:Flag of Korea (1899).svg|thumb|240px|right|Zastava cesarstva Koreje]] [[File:Provisional Government of the Republic of Korea 1921.jpg|thumb|right|240px|Korejska začasna vlada slikana leta 1921]] Dinastija Čoson je najdlje trajajoča dinastija v Korejski zgodovini od leta 1392 do leta 1910, ko se je zgodila Japonska aneksija Korejskega polotoka. Vladarji dinastije Čoson se imenujejo tudi vladarji dinastije Ji, ki je imela tesne vezi z kitajsko dinastijo Ming.<ref>{{Navedi splet|title=Joseon dynasty {{!}} Definition, History, Achievements, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Choson-dynasty|website=www.britannica.com|accessdate=2024-06-12|language=en}}</ref> Dinastija Gorjo je proti koncu 14. stoletja zašla v notranjo in zunanjo krizo, saj so se upirali uporni rdeči turbani, pirati Vako, pojavljali pa so se tudi boji za oblast med plemstvom. Takratni general Ji Song-gje iz dinastije Gorjo se je uspešno boril proti napadalcem in se tako povzpel po vojaških stopnjah. Nato je strmoglavil zadnjega kralja dinastije in sam leta 1392 ustanovil novo dinastijo Čoson z glavnim mestom v Hanjangu (današnjem Seulu), ker je imelo ugodno lego glede na [[Feng šuj]].<ref>{{Navedi splet|title=Yi Song-Gye {{!}} Joseon Dynasty, Founder, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Yi-Song-Gye|website=www.britannica.com|date=2024-06-05|accessdate=2024-06-12|language=en}}</ref> Kot prvi kralj dinastije se je imenoval Tejo iz dinastije Čoson. V svoji novi prestolnici Hanjang je najprej odredil gradnjo palače ''Gjeongbokgung'' in svetišča ''Jongmjo'', dati je dal tudi zgraditi nove ceste in tržnice. Praktično skozi Hanjang teče velika reka Hangang, ki je sedaj omogočala dostop do prestolnice tudi po morju in nato reki. Tretji kralj in sin ustanovitelja dinastije kralj Tejong je stabiliziral centralni in upravni sistem. Pod njim je država dobila modernejšo podobo, saj je izvedel prvi popis prebivalstva in uvedel sistem ''hope'' (identifikacijske oznake, ki so jih nosili Korejci v času dinastije Čoson, beležile so podatke o datumu in kraju rojstva, statusu in prebivališču). Prav tako je ustanovil šest ministrstev, ki so direktno poročala kralju. Četrti kralj po vrsti je bil kralj Sejong, sin kralja Tejonga. Slednji je uspel vladati dobi, ki je imela politično, socialno in kulturno blagostanje. Sejong je ustanovil raziskovalno institucijo tako imenovano ''Dvorano zaslužnih'' ({{langx|ko|집현전}} Jiphyeonjeon, hanja 集賢殿) kjer so učenjaki močne in učinkovite politike. Kralj Sejong je leta 1443 ustvaril [[hangul]] tako imenovano korejsko abecedo, ki je bila leta 1446 proglašena kot uraden sistem pisanja v korejščini. Oblike, ki predstavljajo abecedo so bile zasnovane na podlagi oblik, ki jih ustvari človeški vokalni aparat med izgovorjavo posameznih glasov. Ker je to eden najbolj preprostih sistemov za učenje na svetu je močno izboljšal komunikacijo med ljudmi in vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Joseon Dynasty : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Joseon|website=www.korea.net|accessdate=2024-06-12|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> ==== Razvoj v znanosti in tehnologiji in razvoj rokodelskih sposobnosti, ljudski običaji ==== V zgodnjem obdobju dinastije Čoson so razvili ''jagjongnu'' ([[vodna ura]]), ''angbuilgu'' ([[sončna ura]]) in ''hončonui'' ([[armilarna sfera]]). Korejci so bili med prvimi, ki so izdelali napravo za merjenje dežnih padavin, napravo za zemljemerstvo in izdelavo zemljevidov. Na podlagi različice iz dinastije Gogurjo so izdelali tudi zvezdno karto ''Čeonsang jeolča bunja jido'' ({{langx|ko| 천상열차분야지도}}, hanja 天象列次分野之圖). Napredek so tudi dosegli na področju medicine o katerem priča knjiga ''Hyangyak jipseongbang'' ali kompilacija domačih receptov za varovanje človeškega zdravja - tradicionalna korejska medicina. Kralj Sejong je tudi na podlagi islamskega koledarja in kitajskega koledarja izdelal astronomski koledar ''Čiljeongsan'', ki pomeni kalkulacijo gibanj sedmih nebesnih vej. Keramika iz obdobja dinastije je zagotovo najbolj reprezentativno delo in se je pogosto uporabljalo v kraljevih dvorih in vladnih uradih. Svoj vrh je tovrstno rokodelstvo doseglo v 16. stoletju, ko je prevladal bel [[porcelan]] s tradicijami iz obdobja Gorjo. Ker se je v poznem obdobju dinastije Čoson začel še večji razvoj in so ljudje živeli v splošnem blagostanju so se posledično tudi začeli zabavati. Zelo so se razširile zgodbe napisane v preprostem jeziku in pisavi hangul, namesto zapletenih v kitajskih pismenkah. V literaturi se je razvil ''Pansori'' ({{langx|ko|판소리}}) ali glasbeno pripovedovanje zgodb, pa tudi plesi v maskah, ki so se razvili v ljudsko kulturo. V 19. stoletju je Sin Jae-hyo ({{langx|ko|신재효}}, hanja 申在孝) reformiral zgodbe ''pansori'' v ''pansori saseol'', danes znane kot pet ''madang pansori''. Razvila se je tudi drama ''tallori in sandaenori'' ({{langx|ko|하회별신굿탈놀이}} Hahoe Byeolsingut Tallori).<ref>{{Navedi splet|title=Hahoe Byeolsingut Tallori (Mask Dance Drama of Hahoe) - Heritage Search|url=https://english.cha.go.kr/chaen/search/selectGeneralSearchDetail.do?mn=EN_02_02&sCcebKdcd=17&ccebAsno=00690000&sCcebCtcd=37&pageIndex=7&region=&canAsset=&ccebPcd1=&searchWrd=&startNum=&endNum=&stCcebAsdt=&enCcebAsdt=&canceled=&ccebKdcd=17&ccebCtcd=|website=Cultural Heritage Administration - English Site|accessdate=2024-06-12|language=en|first=Cultural Heritage|last=Administration}}</ref> === Konec 19. stoletja v dinastiji Čoson in japonska aneksija Koreje === V 19. stoletju so evropske sile že prodrle v Azijo in prisilile kitajsko dinastijo Čing v pol-tributarni odnos. V istem trenutku se je razvijala tudi Japonska pod [[Obnova Meidži|obnovo Meidži]]. Evropski interesi so dosegli tudi Korejo, a sta tamkajšnje prebivalstvo in vlada tovrstne napredne ideje zavrgli. Leta 1866 in 1871 sta zato z mornarico napadli Korejo Amerika in Francija. Pritisk je nadaljevala Japonska leta 1875, ki je s svojo ladjo ''Unyo Maru'' ({{langx|ja| 雲揚}} Un'yō) in zavzela otoka Ganghvado in Jeongjongdo in tako zahtevala, da dinastija odpre svoja vrata za tuje trgovske misije. Posledično je morala dinastija podpisati neeankopravne dogovore kot je na primer ''sporazum Ganghwa'' iz leta 1876. Čoson ni zdržal nadaljnjih pritiskov, zato je leta 1897 spremenil svoje ime v ''Korejsko cesarstvo'' ({{langx|ko|대한제국}} Daehan Jeguk, hanja 大韓帝國), uvedel reforme in politiko odprtih vrat. Japonska je v tem času že zmagovala proti Rusiji in dinastiji Čing in končno leta 1910 aneksirala tudi Korejo.<ref>{{Navedi splet|title=The Fall of Joseon: Imperial Japan’s Annexation of Korea|url=https://kccuk.org.uk/en/about-korea/history/the-fall-of-joseon-imperial-japans-annexation-of-korea/|website=KCCUK|accessdate=2024-06-13|language=en|last=Fabrique|archive-date=2024-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240615031515/https://kccuk.org.uk/en/about-korea/history/the-fall-of-joseon-imperial-japans-annexation-of-korea/|url-status=dead}}</ref> V času kolonialne odvisnosti so Japonci Korejcem prepovedali uporabo [[Korejščina|korejščine]] in jim celo zapovedali spremembo imen v takrat popularna japonska imena. Korejci na drugi strani so se organizirali v uporniška gibanja (Skupina za restavriranje dinastije Čoson, Korpusi za nacionalno osvoboditev Koreje), ustanavljali pa so jih tudi na Kitajskem in v Ameriki in vodili sorazmerno mirne demonstracije. Marca 1919 so razglasili neodvisnost od Japonske in sprožili spontane demonstracije z gesli ''Naj živi korejska neodvisnost''. Demonstracije so se razširile tudi na Kitajsko, Sibirijo, Evropo, Ameriko in celo na Japonsko. Začasna vlada povezana z gibanjem 1. marca je bila ustanovljena v [[Šanghaj|Šanghaju]]. Ta vlada je bila prva korejska demokratična republikanska vlada z moderno ustavo in političnim sistemom delitve na tri oblasti (izvršilna, zakonodajna in sodna). Korejci pa so tudi sprožili oborožene spopade z Japonci in junija 1920 v bitki pri Fengvudongu ({{langx|ko|봉오동 전투}}, hanja 鳳梧洞戰鬪) v kitajski provinci Džilin močno premagali japonsko vojsko. Leta 1940 je začasna vlada organizirala svoje oborožene enote v mestu [[Čongčing]] na Kitajskem in jih razpršila po Mandžuriji. Še v istem trenutku je začasna vlada sprožila vojno proti Japonski in pridružila svoje enote k zavezniškim silam v [[Indija|Indiji]] in [[Mjanmar]]u in nekaterim mlajšim Korejcem celo omogočila trening z ameriškimi silami. 15. avgusta 1945 so Korejci končno doživeli svojo osvoboditev izpod japonske nadoblasti zaradi kapitulacije Japonske na [[Tihi ocean|Pacifiku]].<ref>{{Navedi splet|title=The Fall of Joseon: Imperial Japan’s Annexation of Korea|url=https://kccuk.org.uk/en/about-korea/history/the-fall-of-joseon-imperial-japans-annexation-of-korea/|website=KCCUK|accessdate=2024-06-13|language=en|last=Fabrique|archive-date=2024-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240615031515/https://kccuk.org.uk/en/about-korea/history/the-fall-of-joseon-imperial-japans-annexation-of-korea/|url-status=dead}}</ref> === Trnova pot v demokratično republiko === [[File:Rhee Syng-Man in 1948.jpg|200px|thumb|right|Syngman Rhee, prvi predsednik Republike Koreje]] Pred koncem [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je [[Sovjetska zveza]] premagala [[Japonska|Japonsko]] in začela okupacijo Korejskega polotoka do 38. vzporednika. S podporo Sovjetov se je na severnem delu polotoka vzpostavil [[Komunizem|komunistični]] režim v okviru Demokratične ljudske republike Koreje. V spor so bile močno vpletene tako [[Združene države Amerike]] kot tudi Sovjetska zveza. V kasnejšem delu vojne je bila vpletena tudi [[Ljudska republika Kitajska]].<ref>{{Navedi splet|title=Korean War {{!}} Combatants, Summary, Years, Map, Casualties, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Korean-War|website=www.britannica.com|date=2024-07-23|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> V letu 1948 so se v Južni Koreji zgodili prvi demokratični postopki ali volitve v katerih so Korejci izbirali 198 poslancev za državni zbor, ki je še istega leta sprejel novo ustavo in predsednika [[Singman Rhe|Rhe Singmana]]. [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] so priznali Republiko Korejo kot edino uradno tvorbo na Korejskem polotoku. Na drugi strani volitve pod nadzorom slednje organizacije niso bile možne zaradi Sovjetske zveze.<ref>{{Navedi splet|title=Transition to a Democracy and Transformation into an Economic Powerhouse : Korea.net : The official website of the Republic of Korea|url=https://www.korea.net/AboutKorea/History/Transition-Democracy-Transformation-Economic-Powerhouse|website=www.korea.net|accessdate=2024-07-24|language=en|first=Korean Culture and Information|last=Service (KOCIS)}}</ref> ==== Korejska vojna ==== [[File:Korean war 1950-1953.gif|thumb|right|250px|Potek Korejske vojne na zemljevidu]] [[File:War Memorial of Korea main building.JPG|thumb|left|240px|[[Vojni spomenik Koreje|Spomenik v spomin na Korejsko vojno]] v Seulu]] Vojna se je začela 25. junija 1950, ko je Severna Koreja napadla Južno z namenom združitve Korejskega polotoka pod enotnim Severnokorejskim komunističnim režimom. Ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] je nemudoma aktiviral sile Združenih narodov, saj je pričakoval vpletanje Sovjetske zveze in Ljudske republike Kitajske. Generalni poveljnik enot na Korejskem polotoku je postal [[Douglas MacArthur]]. Situacija na bojnem polju se je ves čas spreminjala, ko so ene sile močno napredovale na sovražno območje in obratno. Severna Koreja je na eni točki celo izrinila Južno Korejo na majhno ozemlje okoli [[Pusan|Pusana]]. Septembra 1950 je nato general MacArthur presenetil komunistične sile z izkrcanjem v Inčonu in tako obvaroval demokratično vlado na polotoku. Mesec kasneje so želeli Združeni narodi pridobiti dovoljenje ZDA, da se sile pomikajo tudi severno od 38. vzporednika, da bi zagotovili demokratično združitev na polotoku pod Republiko Korejo. Sile ZN so potisnile Severno Korejo ob reko Jalu, nakar je Kitajska mobilizirala svoje vojake. Po teh dogodkih je vojna bila bolj ali manj v pat položaju.<ref>{{Navedi splet|title=Korean War {{!}} Eisenhower Presidential Library|url=https://www.eisenhowerlibrary.gov/research/online-documents/korean-war|website=www.eisenhowerlibrary.gov|accessdate=2024-07-26}}</ref> Tri leta kasneje, 27. julija 1953 je bila sprejeta prekinitev ognja med vsemi deležniki oziroma njihovimi vojaškimi poveljniki. Avgusta leta 1953 je bil sprejet tudi v [[Generalna skupščina Združenih narodov|generalni skupščini ZN]]. Ta mirovni sporazum je pomenil prekinitev ognja, medtem pa so leta 1954 v [[Ženeva|Ženevi]], [[Švica]] še gostili mirovne pogovore a brez podpisa kakršnegakoli mirovnega sporazuma, zato lahko rečemo, da je Korejski polotok danes še vedno v vojnem stanju. Edini sprejeti predlog v povezavi s Korejsko vojno je bila vzpostavitev ''vojaše razmejitvene črte'' (DMZ) in umik obojnih sil dva kilometra od meje, medtem ko se v štiri kilometrskem odseku vzpostavi že omenjena DMZ.<ref>{{Navedi splet|title=United Nations Command > History > 1951-1953: Armistice Negotiations|url=https://www.unc.mil/History/1951-1953-Armistice-Negotiations/|website=www.unc.mil|accessdate=2024-07-26|archive-date=2020-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20201004014635/https://www.unc.mil/History/1951-1953-Armistice-Negotiations/|url-status=dead}}</ref> == Sodobna zgodovina Koreje po Korejski vojni == Obe državi na Korejskem polotoku sta bili po treh letih vojne izmučeni in osiromašeni. Številke umrlih so katastrofalne, saj naj bi po podatkih umrlo več kot 2 milijona ljudi. Prebivalstvo je bilo pred Korejsko vojno že precej revno. V začetnih 10 letih po vojni je Severna Koreja nenadno doživela vzpon in razvoj, medtem ko je Južna Koreja doživljala slabo gospodarsko rast, korupcijo in je bila močno odvisna od denarne pomoči Združenih narodov. Rhee Syngman s svojo stranko ni bil sposoben Južno Korejo postaviti na pravo pot in se niti ni odpovedal podkupovanju. Režim je z vsakim letom izgubljal podporo, zato so leta 1958 sprejeli Državni varnostni sporazum, ki je režimu dovoljeval izjemno velike pravice v utišanju kritikov in celo njihovo usmrtitev. V letu 1960 je Rhee nastopil svoj četrti mandat, nakar so se uprli študentje v tako imenovani ''Aprilski revoluciji''. V letu 1960 so sprejeli novo ustavo in Drugo republiko. Vlada te republike ni bila uspešna, saj so jo zaznamovale stavke, visoka inflacija in ponavljajoči upori zaradi česar vlada ni bila sposobna vzpostaviti mir.<ref>{{Navedi splet|title=An Unpromising Recovery: South Korea's Post-Korean War Economic Development: 1953-1961|url=https://www.asianstudies.org/publications/eaa/archives/an-unpromising-recovery-south-koreas-post-korean-war-economic-development-1953-1961/|website=Association for Asian Studies|accessdate=2024-07-26|language=en-US|archive-date=2024-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240827160756/https://www.asianstudies.org/publications/eaa/archives/an-unpromising-recovery-south-koreas-post-korean-war-economic-development-1953-1961/|url-status=dead}}</ref> [[File:Park Chung-hee.jpg|thumb|right|240px|Drugi predsednik Južne Koreje [[Park Čung Hi]]]] [[File:South Korea's GDP (PPP) growth from 1911 to 2008.png|thumb|right|240px|Povečana gospodarska rast med letoma 1960 in vse do danes kaže uspešnost reform predsednika Čung-hija]] V letu 1961 se je zgodila sprememba, ko je oblast v državnem udaru prevzel [[Park Čung Hi]]. Ta vlada pomeni začetek ''Korejskega čudeža'' ali ''Čudeža na reki Han''. Park je izvedel vrsto ukrepov, ki jih je označil za potrebne v boju proti komunistom: držal je delno demokracijo z omejevanjem osebne svobode, zatiral je medije in opozicijske stranke, ves čas pa je tudi držal monopol nad sodnim sistemom in nad šolstvom (posebej univerzami). Prav tako je na novo organiziral Korejsko centralno obveščevalno agencijo (KCIA; Korean Central Intelligence Agency; {{langx|ko|국가정보원}} Gugajongbovon). Leta 1972 je Park uveljavil še [[šeriatsko pravo]] v državi, kar je bil temelj vzpostavitvi represivnega avtoritarnega državnega sistema pod okriljem poziva ''Jušin'' (Obnovitvena reforma). V istem času je bila sprejeta tudi nova ustava, ki je dajala Parku ogromna pooblastila in pravice, a leta 1979 je šel predaleč, ko je iz Državnega zbora izključil izjemno popularnega opozicijskega voditelja Kim Jung-Sama ({{langx|ko|김영삼}} Gim Yeongsam). Posledično so se začeli po Republiki dogajati protesti, ki so zahtevali odstop Park Chung-heeja. Še istega leta se je nanj zgodil atentat v katerem je umrl. Izvedel ga je njegov 'dolgoletni prijatelj' in vodja tajne obveščevalne službe Kim Jae-kyu ({{langx|ko|김재규}} Gim Jaegyu).<ref>{{Navedi splet|title=Park Chung-Hee {{!}} Biography, Assassination, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Park-Chung-Hee|website=www.britannica.com|date=2024-07-18|accessdate=2024-09-09|language=en}}</ref> === Korejska pop kultura === [[File:BTS on the Billboard Music Awards red carpet, 1 May 2019.jpg|thumb|250px|BTS na podelitvi nagrad Billboard lea 2019]] Korejski pop je začel nastajati v 1990-ih, ko je leta 1992 skupina ''Seo Taiji and Boys'' nastopila s pesmijo ''Nan Arayo'' (Vem). Nastop je temeljil na zmesi ameriške plesne glasbe, hip-hopa, rocka in rapa.<ref>{{Navedi splet|title=K-pop {{!}} Bands, History, Industry, & Global Impact {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/art/K-pop|website=www.britannica.com|date=2024-10-01|accessdate=2024-10-06|language=en}}</ref> [[K-pop]] je neke vrste nadaljevanje kulture Hallyu, ki predstavlja korejske televizijske drame in oddaje, ki so v 1990-ih postale popularne na Kitajskem, Japonskem in v Vietnamu. K-pop se je nato razširil iz te Vzhodnoazijske regije v večja mesta sveta kot so [[Los Angeles]], [[Pariz]] in [[Rim]]. K-pop lahko tretiramo, da je svoj uspeh zgradil na podlagi uspešnosti dram Hallyu, preko filmske glasbe v njih. K-pop je viden tudi v sklopu širšega kulturnega premika k digitalizaciji in razvoju korejskih zabavnih vsebin po svetu.<ref>{{Navedi knjigo|title=K-pop - The International Rise of the Korean Music Industry|url=http://dx.doi.org/10.4324/9781315773568|publisher=Routledge|date=2014-09-15|isbn=978-1-317-68180-9|editor-first=JungBong|editor-last=Choi}}</ref> Ker je K-pop mešanica različnih žanrov, zato pritegne kar najširši krog gledalcev. Gre se za višjo obliko zabave, ki je mešanica pripovedništva, koreografije in mode. Na takšen način ta industrija deluje že od začetka leta 2000 in tako povzroča pri gledalcih vizualno privlačnost.<ref>{{Navedi knjigo|title=K-pop - The International Rise of the Korean Music Industry|url=http://dx.doi.org/10.4324/9781315773568|publisher=Routledge|date=2014-09-15|isbn=978-1-317-68180-9|editor-first=JungBong|editor-last=Choi}}</ref> Najpopularnejša K-pop skupina dandanes je [[BTS (glasbena skupina)]]. Ustanovljeni so bili leta 2005 s strani podjetja ''Big Hit entertainment''. Skupina je sodelovala tudi z [[Sklad Združenih narodov za otroke|UNICEFOM]] s kampanjo '''Love Myself''' (Ljubi sebe), ki je skušala financirati socialne programe za boj proti nasilju nad otroci in mladostniki. Korejski predsednik [[Mun Dže In|Moon Jae-In]] je imenoval skupino kot posebno predsedniško odposlanstvo za kulturo in prihodnje generacije. V sklopu kampanje so nagovorili tudi [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalno skupščino ZN]] v [[New York|New Yorku]].<ref>{{Navedi splet|title=BTS {{!}} Band, Members, Songs, Albums {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/BTS|website=www.britannica.com|date=2024-10-05|accessdate=2024-10-06|language=en}}</ref> == Naravne in kulturne znamenitosti == * [[Gumjongsan]] - gorska trdnjava severno od Pusana, zgrajena 1703–1807, obdana s 17 km dolgim obzidjem. V bližini je budistični tempelj Bomosa iz leta 678, obnovljen 1713 s pagodo. * [[Dolmeni v Gočangu, Hvasunu in na Ganghvu]] - megalitski grobovi (dolmeni) iz 3.–2. stol. pr. n. št.; Unescova svetovna dediščina * [[Zgodovinska mesta v Gjongdžuju|Gjongdžu]] - prestolnica kraljestva Sila; središče [[Narodni park Gjongdžu|narodnega parka]] s svetišči. gomilnimi grobovi vladarjev; Unescova svetovna dediščina * [[Tempelj Haeinsa]] in [[Narodnia park Gajasan]]; Unescova svetovna dediščina * [[Čedžu (otok)|Čedžu]] vulkanski otok v Korejskem prelivu; vulkanska pokrajina, lavne cevi, stare vaške hiše; Unescova svetovna dediščina * [[Narodni park Odesan]] z budističnim samostanom in devetnadstropno pagodo Voljongsa iz leta 654 * Panmundžom - vas na razmejitveni črti med Korejama, kjer so leta 1953 podpisali premirje. * [[Narodni park Soraksan]] z budističnim svetiščem Sinhungsa (7. stoletje) in slapom Desung (88 m) * [[Seul]] z nekdanjo kraljevo palačo, muzeji, svetišči, trdnjavo; Unescova svetovna dediščina * [[Narodni park Sobeksan]] z budističnim scetiščem Busoksa iz leta 676 * [[Narodni park Songnisan]] z budističnim samostanom Bopjusa (ustanovljen 553) s 33 m visokim bronastim kipom Bude * Tongdosa - največji budistični tempelj v Koreji ustanovljen leta 646 == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Literatura == *{{navedi knjigo|last1=Natek|first1=Karel|last2=Natek|first2=Marjeta|title=Države sveta 2000|url=|year=2000|publisher=Mladinska knjiga|isbn=86-11-15631-5}} *{{navedi knjigo|last=Park|first=Jun-hyeong|title=The Han Commanderies in Early Korean History: A Reconsideration of the Han Commanderies from a Broader East Asian Perspective|year=2013|publisher=|isbn=|url-access=|url=}} *{{navedi knjigo|last1=Peterson|first1=Mark|last2=Margulies|first2=Phillip|title=A brief history of Korea|date=2009|publisher=Facts On File|location=New York, NY|isbn=9781438127385}} *{{navedi knjigo|last1=B. Hulbert|first1=Homer|script-title=The History of Korea|trans-title=|language=|year=1905|publisher=The Methodist Publishing House|isbn=}} {{Portal|Južna Koreja}} ==Zunanje povezave== {{commons category|South Korea}} * {{official website|http://www.korea.net/}} (Korea.net) * [http://english.visitkorea.or.kr/enu/index.kto Korea Tourism Guide website] * [http://kostat.go.kr/portal/eng/index.action Korea National Statistical Office] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/korea-south/ South Korea]. ''[[The World Factbook]]''. [[Central Intelligence Agency]]. * [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/krtoc.html A Country Study: South Korea] in the [[Library of Congress]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Južna Koreja|* ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] fpn94rnxllunv8w9xebl3styj8vv7vc 0 6856 6746398 6689134 2026-09-03T16:02:38Z ~2026-45085-22 264465 /* Abecedno razvrščene sorodne vede */ 6746398 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[socialna interakcija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija socialne moči]] in socialnega vplivanja ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psiholingvistika]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija bližine]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] (posebej [[Psiholingvistika]]) - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} am7assr9qhw2haue6t536xidjlr86l3 6746401 6746398 2026-09-03T16:06:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Discipline in področja psihologije */ 6746401 wikitext text/x-wiki '''Psihologija''' ([[grščina|starogrško]] psychē - ''duša'' in logos - ''beseda'', ''govor'') je [[veda]], ki [[znanost|znanstveno]] proučuje [[Duševni procesi|duševne procese]], [[vedenje]] in [[osebnost]], torej [[psihološki procesi|psihološke procese]] pri [[človek]]u. Psihološke procese živali raziskuje [[etologija]], njihovo povezavo s procesi pri človeku pa [[primerjalna psihologija|primerjalna]] in [[evolucijska psihologija]]. '''Znanstvene psihološke teorije''' se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi (glej [[fizika]], [[psihofizika]]; [[biologija]], [[evolucijska psihologija]]) kot tudi družboslovnimi (glej [[sociologija]], [[socialna psihologija]]). '''Znanstvena psihologija''' večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz [[pozitivizem|pozitivizma]], zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo [[raziskovalne metode|raziskovalnih metod]] [[empiričnega preverjanja]] [[preverljivih hipotez]], pogosto v obliki [[eksperiment]]a, ter za evalvacijo rezultatov uporablja [[kvantitativne metode]] po zgledu naravoslovnih disciplin. Kljub temu pa se v znanstveni psihologiji uporablja tudi [[kvalitativne metode]]. Redki, predvsem [[humanistična psihologija|humanistični psihologi]], na svojem raziskovalnem področju povsem dvomijo v veljavnost (uporabnost) rezultatov kvantitativnih metod. Psihologiji tudi '''ni treba nujno''' temeljiti na fizioloških pojmih [[možgani]] in [[živčni sistem]], zato, da bi bila znanstvena, saj lahko temelji tudi na [[fenomenologija|fenomenologiji]] ali na [[teorija procesiranja informacij|teoriji procesiranja informacij]]. Se pa dognanja o delovanju možganov, ki jih prinašajo nove raziskovalne možnosti, na primer, uporaba funkcionalne magnetne resonance, vedno bolj vključujejo v psihološko teorijo in prakso. Psihologija se deloma razlikuje od družboslovnih disciplin ([[sociologija|sociologije]], [[antropologija|antropologije]], [[ekonomija|ekonomije]] in [[politologija|politologije]]), saj raziskuje procese, ki potekajo v posamezniku (samem ali v kontekstu skupine), ne pa prvenstveno delovanja samih skupin in agregatov. Čeprav so psihološka vprašanja znana že iz antične dobe tako v zahodnocivilizacijskem krogu (glej [[Aristotel]]ova dela) kot v daljnovzhodnocivilizacijskem (glej [[budistična psihologija]]), pa se je psihologija kot samostojna disciplina vzpostavila pozno v primerjavi s filozofijo, pravom, medicino in teologijo, saj se je za psihologa razglasil prvi šele [[Wilhelm Wundt]], ki je leta [[1879]] odprl svoj psihološki laboratorij. == Začetki psihologije == Kot začetek samostojne znanstvene discipline psihologije velja konec sedemdesetih let [[19. stoletje|19. stoletja]], saj se leto [[1879]] navaja kot njeno rojstno leto, ker je takrat [[Wilhelm Wundt]] osnoval prvi laboratorij posvečen izključno psihološkim raziskavam (v nemškem mestu [[Leipzig]]). Med zgodnje psihologe običajno štejemo tudi imena kot so [[William James]] (analiza jaza), [[Hermann Ebbinghaus]] (začetnik raziskav o spominu), [[Ivan Pavlov]] ('odkritelj' [[klasično pogojevanje|pogojnega refleksa]], pravzaprav [[fiziolog]]), ter [[Sigmund Freud]] (začetnik psihoanalize). == Glavne psihološke smeri v 19. in 20. stoletju == Različne psihološke [[šola|šole]] so se zavzemale za različne [[model (znanost)|modele]] človekove psihe, ki naj bi pojasnili psihološke procese. Popularnost posameznih pristopov je skozi čas rasla in usihala. Posamezni psihologi se imajo za pripadnike določene smeri in zavračajo druge, večina pa sprejema različne smeri kot veljavne za posamezna področja in ne nujno medsebojno izključujoče se. * [[Strukturalizem]] * [[Funkcionalizem (sociologija)|Funkcionalizem]] * [[Behaviorizem]] (glej tudi [[radikalni behaviorizem]]) * [[Psihoanaliza]] * [[Geštaltna psihologija]] * [[Kognitivizem (psihologija)]] * [[Humanistična psihologija]] in [[fenomenologija]] == Sodobna psihologija == Velika večina sodobne psihologije temelji na konceptih iz [[kognitivna psihologija|kognitivne psihologije]], čeprav svoje mesto še vedno najdejo tudi ostali pristopi. To pomeni, da je še vedno možno specializirati iz področja, kjer kognitivna psihologija nima prav velike uporabnosti. Psiholog običajno poskuša izmeriti ali [[psihološko testiranje|testirati]] pri posameznikih različne predpostavke glede psihološkega funkcioniranja, s pomočjo [[psihometrija|psihometričnih]] in [[statistika|statističnih]] metod, med katerimi so že izdelani standardizirani testi pa tudi testi izdelani posebej za specifične situacije. Psihologi, ki so zaposleni kot raziskovalci in profesorji na raziskovalnih inštitutih in univerzah, se lahko posvečajo [[temeljno raziskovanje|temeljnemu raziskovanju]], [[aplikativno raziskovanje|aplikativnemu raziskovanju]], ostali pa bolj ali manj neposredni uporabi izsledkov v praksi. Sodobna psihologija je široko področje in vsebuje različne pristope, se ukvarja z različnimi temami, in najde uporabo na različnih predmetnih področjih. Kjer so potrebna dodatna specialistična znanja (predvsem pri praktičnih znanjih in veščinah), obstajajo različna ožja poklicna združenja, ki postavljajo merila in zahteve za dosego licenc za poklicno delo na določenem področju, in nadzorna telesa, ki jih lahko odvzamejo v primeru njihovega grobega kršenja. Splošneje obstajajo merila za pridobitev univerzitetnega naziva iz psihologije, ki običajno – sicer različno od države do države – smatrajo kot temeljna spodaj našteta področja psihologije. == Discipline in področja psihologije == * [[obča psihologija]] / [[diferencialna psihologija]] * [[Eksperimentalne psihologije|eksperimentalna psihologija]] ** [[psihološka metodologija]] *** [[psihometrija]] **** [[Inteligenčni test|inteligenčni testi]] * [[kognitivna psihologija]] ** [[psihologija zaznavanja]]/[[Čutilo|čutov]] ([[psihofizika]]) *** [[psihologija barv]] ** [[spomin]] ** [[učenje]] ** [[sinestezija]] ** [[inteligentnost]] * [[psihofizika]] * [[nevropsihologija]] * [[biopsihologija]] (vedenjska nevroznanost) * [[evolucijska psihologija]] * [[klinična psihologija]] ** [[psihodiagnostika]] *** [[psihometrija]] (psihološko testiranje) *** ([[grafologija]]) ** [[psihohigiena]] ** ([[Psihopatologija na delovnem mestu|psihopatologija]]) ** [[psihoterapija]] * [[razvojna psihologija]] ** [[psihologija odraščanja]], [[psihologija otroštva]], [[Adolescenca|adolescence]]/[[Mladostništvo|mladostništva]] in [[Odraslost|odraslosti]] * [[psihologija učenja]] * [[pedagoška psihologija]] ** [[psihologija pouka]]/[[Didaktika|didaktična psihologija]] * [[forenzična psihologija]] ** [[pravna psihologija]] ** [[Kriminološka psihologija|kriminološka]] /[[kriminalistična psihologija]] *** ([[grafologija]]) ** [[policijska psihologija]] ** [[Penološka psihologija|penološka (kaznovalna) psihologija]]; [[psihologija zaporov]] * [[psihologija dela]] ([[organizacijska psihologija]], tudi [[kadrovsko-menedžerska in industrijska psihologija]]) ** [[Psihološke teorije poklicne orientacije|psihologija poklicne orientacije]] * [[psihologija osebnosti]] * [[psihologija motivacije]] * [[psihologija kazni]]/[[Kaznovanje prekrškov na delovnem mestu|kaznovanja]] * [[psihologija izbire]]/odločanja * [[psihologija ustvarjalnosti]] ** [[psihologija umetnosti]] (literature, vizualne/likovne umetnosti, glasbe, dramatike/gledališča, filma...) ** [[psihologija znanosti]] in [[Inovacija|inovacij]] * [[psihologija emocij]] ([[Čustvo|čustev]]) *[[psihologija družine]] in [[Sorodstvo|sorodstva]] **[[psihologija socialnega dela]] * [[socialna psihologija]] ** [[socialna interakcija]] ** [[skupinska psihologija]] ** [[psihologija množic]] ** [[psihologija organizacije]] ** [[psihologija socialne moči]] in socialnega vplivanja ** [[psihologija izrednih razmer]]/dogodkov, naravnih... nesreč... ** [[psihologija socialnega dela]] ** [[psihologija nasilja]], konfliktov... * [[politična psihologija]] * [[prometna psihologija]] * [[zdravstvena psihologija]] (psihologija [[Zdravje|zdravja]]) ** [[rehabilitacijska psihologija]] ** [[psihosomatika]] * [[okoljska psihologija]] * [[psihologija vsakdanjega življenja]] * [[psihologija prostega časa]], [[Zabava|zabave]]... * [[psihologija subjektivnega blagostanja]] * [[psihologija spola]] in [[Spolnost|spolnosti]] * [[psihologija spremenjenih stanj zavesti]] (spanje, alkohol, droge...) * [[psihologija svetovanja]] * [[psihologija zasvojenosti]] (kemične ali nekemične), psihologija [[Psihologija odvisnosti|odvisnosti]] * [[psihologija komuniciranja]] in [[Medosebni odnos|medosebnih odnosov]] ** [[psiholingvistika]] (psihologija jezika) ** [[psihologija oglaševanja]] ([[Trženje|trženja]]) ** psihologija [[Pogajanje|pogajanj]] in [[Diplomacija|diplomacije]] ** [[psihologija bližine]], partnerstva, navezanosti... *[[ekonomska psihologija]] ([[vedenjska ekonomija]]; [[psihologija potrošništva]]) *[[psihologija migracij]] *[[turistična psihologija]] * [[psihologija športa]] (in [[Rekreacija|rekreacije]]) * [[vojaška psihologija|vojaška (vojna) psihologija]] ** [[psihologija vojne]] ** [[psihološke operacije]] *[[psihologija vrednot]] *[[psihologija prepričanja]] (verjetja), [[Stališče|stališča]], [[socialna kognicija]] in reprezentacija * [[psihologija religije]] ** [[pastoralna psihologija]] *[[psihologija časa]] *[[psihologija staranja]] * [[psihologija smrti]] * [[parapsihologija]] == Znanstveno spoznavanje == Temelj psihologije je tudi znanstveno spoznavanje psihologije. Koraki znanstvenega spoznavanja so: # Opazovanje (odpiranje problemov z opazovanjem) # Razvijanje teorije (postavljanje možnih odgovorov) # Postavljanje hipotez (napovedi in predvidevanja) # Načrtovanje in izvedba raziskav # Vrednotenje teorije == Pomembnejše teme v psihologiji == Čeprav sodobna psihologija proučuje zelo široko polje tem, pa zavzemajo nekatera področja zaradi lažje dostopnosti, pomembnosti, ki jim jo pripisujemo ljudje, ali preprosto njihove večje priljubljenosti, več prostora v psiholoških člankih, knjigah, učbenikih, študijskih predmetnikih, imajo več konferenc, kongresov na njihovo temo ter več združenj in organizacij. Tematike v psihologiji mnogokrat izvirajo iz vsakdanje “psihologije”, ki se ji v znanstveni psihologiji reče tudi [[ljudska psihologija|folk psihologija]] zato, da se jo razlikuje od izsledkov pridobljenih z eksperimentalnim preverjanjem [[preverljivih teorij]]. Koliko prostora naj bi znanstvena psihologija posvečala tovrstnim temam ostaja predmet diskusij, čeprav so nekatere najuspešnejše teorije posvečene prav vsakdanjim temam. Glede na predmetno področje in raziskovalne postopke ter praktične pristope k obravnavanemu predmetu se psihologi(ja) deli(jo) v več psiholoških področij in pristopov. Meje med njimi so mehke in se deloma prekrivajo (čeprav jih zainteresirane skupine in združenja ter nadzorna telesa skušajo narediti čim manj mehke in bolj oprijemljive). Večina poklicnih psihologov v praksi uporablja več kot le en pristop, kljub temu, da je vsak lahko specialist tudi le za eno področje dela in pristop. ==== Abecedno razvrščena predmetna področja (pristopi) sodobne psihologije ==== <small> [[Abnormalna psihologija]] - [[Analitična psihologija]] - [[Anti-socialno vedenje (psihologija)]] - [[Aplikativna psihologija]] - [[Azijska psihologija]] - [[Biološka psihologija]] - [[Biopsihologija]] - [[Dinamična kognicija]] - [[Diskurzivna psihologija]] - [[Družben vpliv]] - [[Duševne motnje]] - [[Ekološka psihologija]] - [[Eksperimentalna psihologija]] - [[Ergonomija]] - [[Evolucijska psihologija]] - [[Fiziološka psihologija]] - [[Forenzična psihologija]] - [[Glasbena psihologija]] - [[Hevristična psihologija|Odločanje]] - [[Humanistična psihologija]] - [[Industrijska in organizacijska psihologija]] - [[Interakcija med človekom in računalnikom]] - [[Inženirska psihologija]] - [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in [[usvajanje jezika]] - [[Klinična psihologija]] - [[Kognicija]] - [[Kognitivna nevroznanost]] - [[Kognitivna psihologija]] - [[Komparativna psihologija]] - [[Komunikacija]] - [[Konformnost (psihologija)]] - [[Kriminal]] - [[Kritična psihologija]] - [[Motivacija]] - [[Možgani]] in [[živčni sistem]] - [[Možganske poškodbe]] - [[Nevropsihologija]] - [[Občutki]] in [[Percepcija oz. zaznava]] - [[Osebnost]] - [[Otrokov razvoj]] - [[Pedagoška psihologija]] - [[Pogojevanje)]] - [[Politična psihologija]] - [[Popularna psihologija]], [[samopomoč]], in [[alternativna psihoterapija]] - [[Porazdeljena kognicija]] - [[Pozitivna psihologija]] - [[Pozornost]] - [[Pre- in perinatalna psihologija]] - [[Prometnapsihologija]] - [[Psihoanaliza]] - [[Psihofarmakologija]] - [[Psihofizika]] - [[Psihofiziologija]] - [[Psihologija individualnih razlik]] - [[Psihologija osebnosti]] - [[Psihologija športa]] - [[Psihologija zdravja]] - [[Psihološka evaluacija]] - [[Psihološke raziskovalne metode|Raziskovalne metode]] - [[Psihološko testiranje]] - [[Psihometrika]] - [[Psihonomika]] - [[Psihopatologija]] - [[Psihoterapija]] - [[Psihoterapija]], tudi specilizacija [[psihiatrov]], ne le psihologov - [[Psihozgodovina]] - [[Razvojna psihologija]] - [[Rehabilitacija]] - [[Reinforcement]] - [[Reševanje problemov]] - [[Sklepanje]] in [[Odločanje]] - [[Skupinska dinamika]] - [[Socialna kognicija]] - [[Socialna psihologija]] - [[Socionika]] - [[Spolne vloge]] - [[Spomin]] - [[Stališča (psihologija)]] - [[Svetovalna psihologija]] - [[Teoretska psihologija]] - [[Transpersonalna psihologija]] - [[Umeščena kognicija]] - [[Utelešena kognicija]] - [[Učenje]] - [[Vedenjska eksperimentalna analiza]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vedenjska psihologija|Behavioralna psihologija]] - [[Vid]] - [[Zasvojenost]] - [[Zavest]] - [[Zaznavanje in prepoznavanje obrazov]] - [[Zaznavanje]] - [[Zdravstvena (medicinska) psihologija]] - [[Šolska psihologija]] - [[Čustva]] - [[Čuti|Čutne zaznave]] </small> ==== Abecedno razvrščene sorodne vede ==== <small> [[Analiza diskurza]] - [[Ekonomija]] in [[marketing]] - [[Etologija]] - [[Filozofija duha]] - [[Filozofija psihologije]] - [[Hipnoterapija]] - [[Jezikoslovje]] (posebej [[Psiholingvistika]]) - [[Kognitivna znanost]] - [[Kompleksni sistemi]] - [[Literatura]], [[literarna teorija]], and [[teorija literarne kritike]] - [[Nevro-lingvistično programiranje]] - [[Nevroznanost]] - [[Pedagogika]] - [[Psihofizika]] - [[Psiholingvistika]] - [[Psihologija religije]] - [[Psihometrika]] - [[Računalništvo]] - [[Sistemska teorija]] - [[Sociologija]] - [[Svetovanje]] - [[Teorija iger]] - [[Umetna inteligenca]] - [[Zgodovina]] </small> == Glej tudi == * [[seznam psihologov]] * [[seznam slovenskih psihologov]] * [[seznam psiholoških vsebin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|psihologija|Psihologija}} === Viri === * [http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ AmoebaWeb Psihologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050627083409/http://www.vanguard.edu/faculty/ddegelman/amoebaweb/ |date=2005-06-27 }} * [http://www.apa.org/monitor/dec99/toc.html Stoletje psihologije (APA)] * [http://psychclassics.yorku.ca Klasična dela iz zgodovine psihologije] * [http://allpsych.com/dictionary/ Slovar psihologije] * [http://www.psychology.org/ Enciklopedija psihologije] * [http://reference.allrefer.com/encyclopedia/categories/psych.html Članki iz psihologije] * [http://www.abika.com/Help/Accuracy.htm Psihološki profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sonoma.edu/psihologija/psychart.html Slike slavnih psihologov] * [http://www.conferencealerts.com/psychology.htm Konference psihologov] * [http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr Kongresi psihologov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051015201117/http://www.perfectionnement.info/fr/agenda.php?i_pays=0&i_date=0&keywords=congr |date=2005-10-15 }} * [http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm Novice s področja psihologije na ScienceDaily] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060412020354/http://www.sciencedaily.com/news/mind_brain.htm |date=2006-04-12 }} * [http://www.portalpsicologia.org/ Portalpsicologia.org] * [http://www.divinestra.com/np.html Skodelico nevropsihologije? Izbrani viri na temo povezave med možgani in vedenjem, Anthony H. Risser, Ph.D.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210110151/http://www.divinestra.com/np.html |date=2010-02-10 }} * [http://www.nevropsychological.blogspot.com/ Brainblog]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.psychcentral.com Spletišče PsychCentral] * [http://www.plebius.org/ Spletišče Plebius] * [http://free-zd.t-com.hr/psih/ Psiho linkovi - hrvatska stranica] === Tuja psihološka združenja === * [http://www.apa.org American Psychological Association] * [http://www.psychologicalscience.org/ American Psychological Society] * [http://www.bps.org.uk British Psychological Society] * [http://www.apdeba.org Buenos Aires Psychoanalytic Association] * [http://www.cpa.ca Canadian Psychological Association] === Slovenska psihološka združenja === * [http://www.dps.si/ Društvo psihologov Slovenije] * [http://www.klinicna-psihologija.si Zbornica kliničnih psihologov Slovenije] [[Kategorija:Vedenje]] [[Kategorija:Psihologija|*]] [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Znanost]] {{normativna kontrola}} 36pnk8fws8m40z0wlpkj9h5o7qxrqrc 0 12746 6746459 6728541 2026-09-03T20:04:47Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ pp, dp 6746459 wikitext text/x-wiki [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|thumb|Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico.]] {{refimprove}}'''Koroški plebiscit''' ({{jezik-de|Kärntner Volksabstimmung}}) je potekal 10. oktobra 1920. Na podlagi njegovega izida je bila določena [[državna meja]] (med leta 1918 ustanovljeno) [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]) in [[Avstrija|Avstrijo]] po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]]. == Ozadje == {{glej tudi|Boj za severno mejo}} [[Slika:Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg|thumb|Nemški propagandni plakat ob plebiscitu. »Mama, ne štimajte [glasujte] za Jugoslavijo, kar moram ajnrukat [v vojsko] za kralja Petra!« Nemška stran je poskušala s takimi sporočili ustvariti prepričanje, da sta vojaštvo in krvoločnost značilnost jugoslovanstva/slovenstva (v tem primeru zaradi splošne vojaške obveznosti), avstrijstvo/nemštvo pa je bilo prikazano kot miroljubno.<ref>{{navedi revijo |author=Jurić Pahor, Marija|year=2010|title=»Komaj rojen, že goriš v ognju večera« (S. Kosovel). Razvojne poteze in učinki množičnih travmatizacij v primorski in koroški spominski literaturi v času prve svetovne vojne in po njej|url=http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/juric.pdf|journal=Acta Histriae|volume=18|issue=1–2|pages=275–308}}</ref>]] [[Slika:Plakat ob plebiscitu Korošci, spoznajte zrnje 1920.jpg|thumb|»Korošci, spoznajte zrnje, ki raste v Jugoslaviji«: Jugoslovanski propagandni plakat ob plebiscitu]] [[Saintgermainska mirovna pogodba (1919)|Mirovna pogodba v Saint Germainu]] z Avstrijo 10. septembra 1919 naj bi določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Spor je nastal predvsem zaradi [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], katere južni del so leta 1919 sicer zasedle jugoslovanske čete, vendar ob hudem oboroženem odporu krajevnih nemških sil (''Abwehrkampf''). Ker je [[Kraljevina Italija|Italija]] zagovarjala državno mejo na zgodovinski deželni meji med [[Kranjska|Kranjsko]] in Koroško, Velika Britanija pa mejo na [[Drava|Dravi]], so velesile oblikovale posebne komisije, ki naj bi na terenu ugotovile voljo prebivalstva. Najvplivnejša je bila ameriška komisija pod vodstvom Shermana Milesa s sedežem na Dunaju. 22. januarja 1919 je bil izdan graško-ljubljanski protokol, ki je odločil, da se bo za državno mejo med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo upoštevala linija, ki jo določi ameriška komisija. Slednja je ocenila, da je [[Celovška kotlina]] enoten prostor in bi bila vsaka delitev škodljiva za njen nadaljnji razvoj, zato je zagovarjala naravno mejo na Karavankah. Težava pa je bila, da je komisija terensko delo opravljala pozimi, zaradi visokega snega pa je obiskala le večja naselja ob glavnih poteh, zaradi česar so upoštevali predvsem nemški živelj po mestih, ne pa glavnine Slovencev na podeželju.<ref>Dušan Nećak, Božo Repe, ''Oris sodobne obče in slovenske zgodovine : učbenik za študente 4. letnika'', Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2003.</ref> Pogodba je tako določila, da od nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] dežele Koroške Kraljevini SHS pripadeta [[Mežiška dolina]] in [[Občina Jezersko|Jezersko]], pripadnost širšega območja Celovške kotline ([[Rož]], [[Gure]], [[Celovec]], [[Podjuna]] in južno pobočje [[Svinška planina|Svinške planine]]) pa bi določil [[plebiscit]]. V ta namen je bilo območje razdeljeno v dve coni. Prva cona (cona A) s središčem v [[Velikovec|Velikovcu]] je bila pod zasedbo [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanske vojske]]. Druga cona (cona B), ki je obsegala [[Celovec]] in območje severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], je ostala pod upravo Republike Avstrije. Določeno je bilo, da se plebiscit izvede najprej v coni A, če bo uspešen za jugoslovansko stran, pa še v coni B. Cona A je bila poseljena pretežno s slovensko govorečim prebivalstvom. Po avstrijskem popisu iz leta 1910 so slovensko govoreči na tem območju predstavljali skoraj 70&nbsp;% prebivalstva. Nemško govoreči so bili koncentrirani predvsem v Velikovcu in v nekaterih manjših krajevnih središčih (predvsem [[Pliberk]] in [[Borovlje]]). Kljub šestmesečnemu roku, ki ga je določala saintgermainska mirovna pogodba, pa je bil plebiscit izvršen šele 10. oktobra 1920. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska [[propaganda]] je poudarjala predvsem ekonomske koristi za ohranitev enotnosti Celovške kotline, sklicevala pa se je tudi na koroško deželno zavest in na bratstvo med slovensko in nemško govorečimi prebivalci Koroške. Poudariti je potrebno, da je avstrijska propaganda uporabljala slovenski jezik in zagotavljala, da bo v Republiki Avstriji po plebiscitu užival enakopraven status z nemščino. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. Razglednice in plakate je oblikoval [[Maksim Gaspari]]:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dGaspari%2c+Maksim%27&pageSize=25&fyear=1920|title=Dela M. Gasparija 1920|date=1920|last=Maksim|first=Gaspari}}</ref> Koroška pravljica, Ne maram za staro falirano Avstrijo --- Imam rajši mlado bogato Jugoslavijo!, Deutchösterreich, o weh! Kni škoda za črivle, za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete, Se en paver lih vsika, se že ozdravi, se pa Avstrija shavžje pa žavbe nič ni. Šele v zadnjih tednih pred plebiscitom se je usmerila tudi h gospodarskim vprašanjem, vendar je bila pri tem precej nespretna. Bolj kot protislovenska je bila avstrijska propaganda antijugoslovanska in je razmere v Kraljevini SHS prikazovala kot kaotične. Za slovensko stran pa bi lahko rekli, da ni znala dovolj izkoristiti politične nestabilnosti mlade avstrijske republike in njenega nezavidljivega položaja v mednarodni skupnosti za svojo propagando. == Rezultati == {| class="wikitable" |+ Rezultati plebiscita dne 10. oktobra 1920 |- ! !za Avstrijo !za Kraljevino SHS |- |Okraj [[Rožek]] |1980 |2318 |- |Okraj [[Borovlje]] |6427 |4981 |- |Okraj [[Velikovec]] |8306 |2444 |- |Okraj [[Pliberk]] |5312 |5535 |- !Skupaj !22.025 !15.278 |}[[Slika:Plebiscitna komisija koroškega plebiscita.jpg|thumb|Plebiscitna komisija]]10. oktobra 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1&nbsp;% (22.055 volivcev), za Kraljevino SHS pa 40,9&nbsp;% (15.279) volivcev. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma iz južnega brega [[Drava|Drave]], a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del (narodno zavednih) Slovencev glasoval za Avstrijo.{{navedi vir}} Za spojitev z matičnim narodom oz. za priključitev k Jugoslaviji je večinsko glasovalo 18 takratnih občin [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-21 |archive-date=2013-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030164531/http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%e2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Suppan1996">{{navedi knjigo|author=Arnold Suppan|title=Jugoslawien und Österreich 1918-1938: bilaterale Aussenpolitik im europäischen Umfeld|url=http://books.google.com/books?id=xxiJ2LUEhNsC&pg=PA638|year=1996|publisher=Verlag für Geschichte und Politik|isbn=978-3-486-56166-1|pages=638–}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To so bile: * [[Loče, Bekštanj|Loče ob Baškem jezeru]] ([[nemški jezik|nemško]] ''Latschach am Faaker See'', danes del občine [[Bekštanj]]) : 62 % za Jugoslavijo, 38 % za Avstrijo * [[Ledince]] (nemško ''Ledenitzen'', danes del občine Bekštanj) : 60 % za Jugoslavijo, 40 % za Avstrijo *[[Šentjakob v Rožu]] (nemško ''Sankt Jakob im Rosental'') : 54 % za Jugoslavijo, 46 % za Avstrijo * [[Loga vas]] (nemško ''Augsdorf'', danes del občine [[Vrba na Koroškem|Vrba ob Vrbskem jezeru]]) : 57 % za Jugoslavijo, 43 % za Avstrijo * [[Zgornja vesca]] (nemško ''Oberdörfl'', danes del občine [[Bilčovs]]) : 71 % za Jugoslavijo, 29 % za Avstrijo *[[Bilčovs]] (nemško ''Ludmannsdorf'') : 79 % za Jugoslavijo, 21 % za Avstrijo *[[Radiše]] (nemško ''Radsberg'', danes del občine [[Žrelec]]): 51 % za Jugoslavijo, 49 % za Avstrijo *[[Bistrica v Rožu]] (nemško ''Feistriz im Rosental'') : 55 % za Jugoslavijo, 45 % za Avstrijo *[[Slovenji Plajberk]] (nemško ''Windisch Bleiberg'', danes del občine [[Borovlje]]) : 82 % za Jugoslavijo, 18 % za Avstrijo * [[Svetna vas]] (nemško ''Weizelsdorf'', danes del občine Bistrica v Rožu) : 63 % za Jugoslavijo, 37 % za Avstrijo *[[Sele, Avstrija|Sele]] (nemško ''Zell'') : 94 % za Jugoslavijo, 6 % za Avstrijo * Bela (nemško ''Vellach'', danes del občine [[Železna Kapla|Železna Kapla - Bela]]) : 79 % za Jugoslavijo, 21 % za Avstrijo *[[Globasnica]] (nemško ''Globasnitz'') : 52 % za Jugoslavijo, 48 % za Avstrijo *[[Bistrica pri Pliberku]] (nemško ''Feistritz ob Bleiburg'') : 65 % za Jugoslavijo, 35 % za Avstrijo * [[Libuče]] (nemško ''Loibach'', danes del občine [[Pliberk]]) : 55 % za Jugoslavijo, 45 % za Avstrijo * [[Blato, Koroška|Blato]] (nemško ''Moos'', danes del občine Pliberk) : 85 % za Jugoslavijo, 15 % za Avstrijo * [[Žvabek]] (nemško ''Schwabegg'', danes del občine [[Suha, Koroška|Suha]]) : 75 % za Jugoslavijo, 25 % za Avstrijo * [[Libeliče]] (nemško ''Leifling'') : 57 % za Jugoslavijo, 43 % za Avstrijo Po plebiscitu je Avstrija meje občin, ki so se večinsko odločile za Slovenijo/Jugoslavijo, precej spreminjala. Te občine so se poleg dejstva, da je v njih živelo večinsko slovensko prebivalstvo, na plebiscitu tudi politično opredelile proti Avstriji, zato jih je avstrijska država v naslednjih desetletjih obravnavala kot politično sumljive. 11 od 18 občin, ki so na plebiscitu glasovale za Jugoslavijo, danes več ne obstaja, oziroma so bile priključene drugim občinam, s čimer se je poskušalo nevtralizirati njihovo politično samostojnost in preprečiti prevzem lokalne oblasti s strani predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Libeliče (edina od omenjenih občin, ki je svojo plebiscitno voljo tudi dejansko uveljavila) so bile leta 1922 na zahtevo prebivalstva razdeljene na dva dela: en del danes pripada [[Slovenija|Sloveniji]], drugi del pa je bil pod nemškim nazivom ''Leifling'' priključen občini Suha/Neuhaus. == Interpretacije in posledice == Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] vse do današnjih dni. Nemške skrajno desne nacionalistične skupine, [[Koroški Heimatdienst|brambovske]] organizacije in [[pangermanstvo|pangermansko]] orientirane politične stranke so takoj po izpeljanem plebiscitu začele razlagati njegove rezultate v skladu z njihovo siceršnjo nestrpno ideologijo ''"Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško"''. Nemško nacionalistični krogi so trdili, da se koroški Slovenci na plebiscitu dejansko niso odločili samo za pripadnost moderni republiki [[Avstrija|Avstriji]], temveč tudi za pripadnost širšemu [[Nemci|nemštvu]]. Rezultati plebiscita so jim dejansko služili predvsem kot opravičilo za nadaljevanje agresivne politike ponemčevanja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Del slovensko govorečega prebivalstva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov glasoval za priključitev Avstriji (okoli 40 %), so enostransko in neosnovano razglasili za ''"Nemcem prijazne/Deutsch-freundlich"''. Iz tovrstnih interpretacij se je kasneje razvila tudi popolnoma nestrokovna in na [[rasizem|rasizmu]] utemeljena [[Vindišarska teorija]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pripeljala do brutalnega [[nacizem|nacističnega]] preganjanja Slovencev in poskusov njihove dokončne odstranitve s Koroškega. Vodilni nemško-koroški politiki post-plebiscitnega in medvojnega časa, na primer [[Hans Steinacher]] in [[Arthur Lemisch]], [[Alois Maier-Kaibitsch]] so narodno zavedne koroške Slovence obravnavali z odkrito sovražnostjo, kot ''"zaslepljence, ki jih je potrebno v teku ene generacije ponovno vrniti v pravo (nemško) koroštvo"'' in napovedovali, da ''"želimo odstraniti vse tiste, ki škodujejo svetemu miru naše dežele."''{{Navedi vir}} Maier-Kaibitsch je celo trdil, da se "'''''Na ozemlju severno od Karavank''' mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge'' […] ''Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in '''za''' '''Slovence tu ne more biti več prostora'''.''"<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|page=381|last4=Godeša|first4=Bojan}}</ref> [[Slika:ortstafelObersammelsdorf.jpg|thumb|[[Napad na krajevne table|Ortstafelsturm]] 1972: množica odstranjuje zakonito postavljeni dvojezični napis v Zvrhnjih Žamanjah (nemško ''Obersammelsdorf''), občina [[Škocjan v Podjuni]]. Ena od negativnih posledic koroškega plebiscita so tudi desetletja stari spori o (ne)postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem. Zadeva niti do danes še ni zadovoljivo urejena.]] Koroško-slovenska stran je bila ob rezultatih plebiscita očitno šokirana in si dolgo ni opomogla. Znotraj slovenske skupnosti so se začela medsebojna obtoževanja, prepiri in delitve. Slovence, ki so iz svojih razlogov glasovali za Avstrijo, se je začelo obravnavati kot narodne izdajalce in jih obtoževati za neuspeh na plebiscitu, s tem pa se jih je nehote in neupravičeno potiskalo v tako imenovani ''vindišarski'' tabor. Tako razdeljena in neenotna slovenska skupnost je postala lahek plen za okrepljeno medvojno dejavnost nemško-nacionalnih in pangermanskih organizacij, ki za dosego svojih ciljev (trajno germanizacijo Južne Koroške) niso izbirale sredstev. Odliv prebivalstva iz slovensko govoreče skupnosti, ki je bil vse od uvedbe [[utrakvistično šolstvo|utrakvističnega šolstva]] na Južnem Koroškem zelo očiten in ki je število slovensko govorečih med letoma 1869 in 1910 skoraj razpolovil, se je po plebiscitu samo še stopnjeval. Koroško-slovenska stran je izgubila odprt stik z matico za skoraj 70 let. V post-plebiscitnem obdobju sta imeli [[Avstrija]] in [[Kraljevina SHS]] vseskozi napete politične odnose in meja med njima je bila tesno zaprta, kar je koroškim Slovencem samo škodilo. Slovenci na obeh straneh meje so tesnejše stike obnovili šele za časa [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] in slovenskega [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega boja]], ko so se v upor proti nacističnemu preganjanju vzdignili koroški partizani v [[Sele, Avstrija|Selah]], [[Železna Kapla|Železni Kapli]], na [[Obirsko|Obirskem]], [[Svinška planina|Svinški planini]], v [[Podjuna|Podjuni]] in na širšem območju [[Karavanke|Karavank]]. Njihove napore je podpirala središčna [[Osvobodilna fronta|OF SN]], ki je imela za enega svojih ciljev tudi združitev vseh [[Slovenci|Slovencev]] v enotni državi. Po končani vojni, ko je že kazalo, da se bodo razmere za koroške Slovence izboljšale in da bodo lahko kot avstrijski državljani ohranili svoj jezik, kulturo in povezanost z matičnim narodom, je med obe državi padla [[železna zavesa]]. Avstrija, čeprav uradno nevtralna, je bila vključena v blok demokratičnih zahodnih zaveznikov pod vodstvom [[ZDA]], Slovenija pa kot del nove [[socializem|socialistične]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]] v blok vzhodnih totalitarnih režimov pod vodstvom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Železna zavesa se je kmalu izkazala kot samo še en dejavnik v pospešenem raznarodovanju koroških Slovencev, saj so postali vsi narodno zavedni Slovenci na Koroškem v očeh njihovih nemško govorečih sodržavljanov tudi "komunisti" ali "socialisti" in se v tem smislu dojemali kot sovražni demokratični avstrijski politični ureditvi. Organiziranemu protislovenskemu hujskaštvu, ki je bilo na Koroškem prisotno že vsaj od sredine 19. stoletja, se je sedaj pridružilo še protikomunistično hujskaštvo, ki je dobilo v obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] odlično priložnost, da svoje siceršnje skrajnodesničarske in rasistične poglede skrije pod pretvezo "borbe proti komunizmu", pri čemer je "komunizem" skoraj vedno sovpadal s slovenstvom in slovanstvom nasploh. Šele po [[Slovenska pomlad|demokratizaciji]] in osamosvojitvi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] leta 1991, predvsem pa po njenem vstopu v [[Evropska Unija|Evropsko Unijo]] leta 2004, so se začele zahteve po večji enakopravnosti Slovencev na Koroškem obravnavati bolj konstruktivno tudi s strani avstrijskih oblasti. Meja med obema državama se je v duhu evropskega sodelovanja sprostila, po vstopu Slovenije v [[Schengensko območje]] pa skoraj izginila. [[Slovenščina]] je postala eden od uradnih jezikov Evropske Unije in tudi najbolj trdovratnim nemško-nacionalnim krogom na Koroškem, ki se sicer ob vsaki priložnosti še vedno trudijo oživljati stara protislovenska čustva, teh sprememb ni bilo mogoče zanikati. Več kot 90 let po koroškem plebiscitu, in čeprav je njihovo število po uradnih statistikah upadlo na zgodovinsko nizke ravni, so koroški Slovenci morda zato ravno danes v najboljšem položaju, da si v ozračju odprtih evropskih meja in spremenjenega odnosa do manjšin po vsej Evropi, povrnejo svoje narodnostne in jezikovne pravice. Koroški plebiscit je nenavadno dolgotrajen fenomen, katerega posledice še danes razdvajajo velik del slovenske in koroške javnosti in ki še danes v marsičem opredeljuje vsakdanjo politično realnost na avstrijskem Koroškem. Kot takšen je imel daleč dolgotrajnejše in bolj tragične učinke od nekaterih drugih podobnih plebiscitov, ki so se na različnih delih [[Evropa|Evrope]] izvajali po [[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] ([[Danska|dansko]]-nemški plebiscit v [[Schleswig|Schleswigu]], nemško-[[Poljska|poljski]] plebiscit v Gornji [[Šlezija|Šleziji]]). Vse vpletene strani ga še danes razlagajo precej drugače: nemško-nacionalna stran kot zavestno in prostovoljno odločitev koroških Slovencev in "Vindišarjev" za vključitev v nemški jezikovni in kulturni krog, slovenska stran bodisi kot nacionalno tragedijo bodisi kot prevaro, koroški Slovenci pa predvsem kot začetek več desetletij trajajočega zatiranja in odrivanja iz javnega življenja na Koroškem. Moderna razlaga, ki je verjetno najbližja resnici, je, da se je velik delež slovensko govorečega prebivalstva na plebiscitu odločil za Avstrijo predvsem iz:<ref name="Suppan1996"/> * ekonomskih razlogov (navezava koroških kmetov na trge v [[Celovec|Celovcu]] in [[Beljak|Beljaku]]) * političnih razlogov (Avstrija se je po 1. svetovni vojni pozicionirala kot demokratična republika, Jugoslavija pa kot tradicionalistična [[monarhija]]) * religioznih razlogov (Avstrija je zgodovinsko [[katolicizem|katoliška]] dežela, Jugoslavija pa je kot večnacionalna in večverska dežela z močnim [[pravoslavje|pravoslavnim]] in [[islam|muslimanskim]] elementom povprečnemu katoliškemu Korošcu delovala precej tuje) * zgodovinsko domoljubnih motivov (zavest o tisočletni pripadnosti deželi Koroški, pred tem tudi slovenski kneževini [[Karantanija|Karantaniji]], je bila med koroškimi Slovenci mnogo starejša in bolj zakoreninjena od zavesti o pripadnosti ideji [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]], ki se je pojavila šele sredi 19. stoletja) V Republiki Sloveniji obstaja danes veliko špekulacij, da bi se plebiscit lahko končal drugače, če bi se Korošci na plebiscitu namesto med Avstrijo in Jugoslavijo odločali med Avstrijo in Slovenijo. Hkrati obstajajo nekatere skrajne teorije, ki so sicer zelo blizu nemško-nacionalni razlagi dogodkov in ki trdijo, da so se koroški Slovenci na plebiscitu sami prostovoljno izločili iz slovenskega narodnega telesa. Vendar kljub vsemu ostaja dejstvo, ki ga ni mogoče ovreči: na koroškem plebiscitu 10. oktobra leta 1920 se je velika večina slovensko govorečih Korošcev (po uradno veljavnih rezultatih okoli 60 %) dejansko odločila za priključitev k matičnemu narodu. Splet okoliščin, dolgotrajna agresivna germanizacija Južne Koroške med letoma 1869 in 1918, krvavi in med ljudstvom nepriljubljeni povojni oboroženi spopadi, pristranskost mednarodne komisije in mnoge nepravilnosti v izvedbi samega plebiscita so skupno tehtnico na koncu prevesili na avstrijsko stran. Toda rezultati so hkrati nedvoumno pokazali, da je znotraj takratnega slovensko govorečega prebivalstva Južne Koroške obstajala jasno izražena večina, ki je želela ohraniti svojo pripadnost slovenstvu, tudi za ceno priključitve novi in neznani politični tvorbi. ==Koroški plebiscit v slovenski književnosti== *[[Ivan Pregelj]]: ''[[Umreti nočejo]]: Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem'' (1930) *[[Ivan Matičič]]: ''[[Moč zemlje]]: Pripoved vasi'' (1931) *[[Prežihov Voranc]]: ''[[Požganica]]: Roman iz prevratnih dni'' (1939) *Peter Mohar: ''Med nebom in peklom: Pričevanje iz plebiscitnega leta'' (1986) *Vid Lavrin: ''Minula sreča (mali sonetni venec)'' (2025) == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Barker|first1=Thomas Mack|last2=Moritsch|first2=Andreas|title=The Slovene Minority of Carinthia|url=https://archive.org/details/sloveneminorityo0000unse|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1984|cobiss=2912518}} * Fräss-Ehrfeld, Claudia (2000). ''Geschichte Kärntens 1918-1920 : Abwehrkampf-Volksabstimmung-Identitätssuche''. Klagenfurt. ISBN 3853669549 * {{cite journal |last=Friš |first=Darko |last2=Osojnik |first2=Janez |last3=Bajc |first3=Gorazd |year=2018 |title=Koroška v odločilnem letu 1920 : delovanje plebiscitne komisije |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GH3WNQ7H |journal=Acta Histriae |language=sl |volume=26 |issue=3 |pages=923–944}} * {{cite book |title=Koroški zbornik |publisher=DZS |year=1946 |editor-last=Grafenauer |editor-first=Bogo |place=Ljubljana |language=sl |editor-last2=Ude |editor-first2=Lojze |editor-last3=Veselko |editor-first3=Maks |cobiss=21146881}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Grafenauer|first=Danijel|author2=Teržan-Kopecky, Karmen|author3=Nećak, Dušan|author4=Vodopivec, Peter|title=Koroški plebiscit – 100 let kasneje|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=99405059}} * {{cite book |last=Griesser Pečar |first=Tamara |title=Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918–1920 |publisher=Mohorjeva družba |year=2010 |place=Celovec |language=de |cobiss=1047429}} * {{cite thesis |last=Hunter |first=Katharine |title=The Slovene-Speaking Minority of Carinthia: The Struggle for Ethnolinguistic Identity in the Gail Valley |type=magistrsko delo |publisher=University of Alberta |url=https://ualberta.scholaris.ca/items/e2e5ae91-aa3f-45c7-bb6b-0ca256ec75ee |place=Edmonton, Alberta |language=en |year=2000}} * {{navedi knjigo|last=Kavčič|first=Sara|author2=Repe, Božo|title=Koroški plebiscit 1920 v očeh slovenskega in nemškega časnikarstva|publisher=[S. Kavčič]|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=74613763|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129158}} * {{navedi knjigo|last=Linasi|first=Marjan|author2=Kos, Marjan|title=Koroški plebiscit : jugovzhodna Koroška v prevratnem času : 1918–1920|publisher=Koroški pokrajinski muzej|location=Slovenj Gradec|year=2020|cobiss=29760003}} * Nećak, Dušan; Repe, Božo (2003). ''Oris sodobne obče in slovenske zgodovine : učbenik za študente 4. letnika''. Ljubljana. {{COBISS|ID=124319744}} * {{navedi knjigo|last=Osojnik|first=Janez|title=Velika Britanija in Koroška 1918–1920|publisher=J. Osojnik|location=Maribor|year=2018|cobiss=24060424|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71982}} * Pleterski, Janko; Ude, Lojze; Zorn, Tone, ur. ''Koroški plebiscit''. Ljubljana, 1970. {{COBISS|ID=574494}} * Pleterski, Janko (2003). [https://sistory.si/publication/30410 ''Koroški plebiscit 1920: poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu''.] Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije {{COBISS|ID=127234816}} * Sienčnik, Luka (1987). ''Koroški plebiscit 1920''. Maribor. {{COBISS|ID=3689216}} * {{navedi knjigo |last=Suppan |first=Arnold |title=Jugoslawien und Österreich 1918–1938: bilaterale Aussenpolitik im europäischen Umfeld |publisher=Verlag für Geschichte und Politik |location=Dunaj |year=1996 |cobiss=39959041}} * {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} * {{cite book |last=Ude |first=Lojze |title=Koroško vprašanje |publisher=DZS |year=1976 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=9730817}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Wutte |first=Martin |title=Kärntens Freiheitskampf : 1918–1920 |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |year=1985 |isbn=3-85454-043-4 |place=Celovec |language=de |cobiss=1023233}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} ==Zunanje povezave== {{commons|Category:Carinthian Plebiscite|Koroški plebiscit}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Plebisciti]] [[Kategorija:1920 v politiki]] k56b28x9lbjtycxepremem1vpwdyo2b 6746468 6746459 2026-09-03T20:14:55Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6746468 wikitext text/x-wiki [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|thumb|Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico.]] {{refimprove}}'''Koroški plebiscit''' ({{jezik-de|Kärntner Volksabstimmung}}) je potekal 10. oktobra 1920. Na podlagi njegovega izida je bila določena [[državna meja]] (med leta 1918 ustanovljeno) [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]) in [[Avstrija|Avstrijo]] po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]]. == Ozadje == {{glej tudi|Boj za severno mejo}} [[Slika:Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg|thumb|Nemški propagandni plakat ob plebiscitu. »Mama, ne štimajte [glasujte] za Jugoslavijo, kar moram ajnrukat [v vojsko] za kralja Petra!« Nemška stran je poskušala s takimi sporočili ustvariti prepričanje, da sta vojaštvo in krvoločnost značilnost jugoslovanstva/slovenstva (v tem primeru zaradi splošne vojaške obveznosti), avstrijstvo/nemštvo pa je bilo prikazano kot miroljubno.<ref>{{navedi revijo |author=Jurić Pahor, Marija|year=2010|title=»Komaj rojen, že goriš v ognju večera« (S. Kosovel). Razvojne poteze in učinki množičnih travmatizacij v primorski in koroški spominski literaturi v času prve svetovne vojne in po njej|url=http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/juric.pdf|journal=Acta Histriae|volume=18|issue=1–2|pages=275–308}}</ref>]] [[Slika:Plakat ob plebiscitu Korošci, spoznajte zrnje 1920.jpg|thumb|»Korošci, spoznajte zrnje, ki raste v Jugoslaviji«: Jugoslovanski propagandni plakat ob plebiscitu]] [[Saintgermainska mirovna pogodba (1919)|Mirovna pogodba v Saint Germainu]] z Avstrijo 10. septembra 1919 naj bi določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Spor je nastal predvsem zaradi [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], katere južni del so leta 1919 sicer zasedle jugoslovanske čete, vendar ob hudem oboroženem odporu krajevnih nemških sil (''Abwehrkampf''). Ker je [[Kraljevina Italija|Italija]] zagovarjala državno mejo na zgodovinski deželni meji med [[Kranjska|Kranjsko]] in Koroško, Velika Britanija pa mejo na [[Drava|Dravi]], so velesile oblikovale posebne komisije, ki naj bi na terenu ugotovile voljo prebivalstva. Najvplivnejša je bila ameriška komisija pod vodstvom Shermana Milesa s sedežem na Dunaju. 22. januarja 1919 je bil izdan graško-ljubljanski protokol, ki je odločil, da se bo za državno mejo med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo upoštevala linija, ki jo določi ameriška komisija. Slednja je ocenila, da je [[Celovška kotlina]] enoten prostor in bi bila vsaka delitev škodljiva za njen nadaljnji razvoj, zato je zagovarjala naravno mejo na Karavankah. Težava pa je bila, da je komisija terensko delo opravljala pozimi, zaradi visokega snega pa je obiskala le večja naselja ob glavnih poteh, zaradi česar so upoštevali predvsem nemški živelj po mestih, ne pa glavnine Slovencev na podeželju.<ref>Dušan Nećak, Božo Repe, ''Oris sodobne obče in slovenske zgodovine : učbenik za študente 4. letnika'', Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2003.</ref> Pogodba je tako določila, da od nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] dežele Koroške Kraljevini SHS pripadeta [[Mežiška dolina]] in [[Občina Jezersko|Jezersko]], pripadnost širšega območja Celovške kotline ([[Rož]], [[Gure]], [[Celovec]], [[Podjuna]] in južno pobočje [[Svinška planina|Svinške planine]]) pa bi določil [[plebiscit]]. V ta namen je bilo območje razdeljeno v dve coni. Prva cona (cona A) s središčem v [[Velikovec|Velikovcu]] je bila pod zasedbo [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanske vojske]]. Druga cona (cona B), ki je obsegala [[Celovec]] in območje severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], je ostala pod upravo Republike Avstrije. Določeno je bilo, da se plebiscit izvede najprej v coni A, če bo uspešen za jugoslovansko stran, pa še v coni B. Cona A je bila poseljena pretežno s slovensko govorečim prebivalstvom. Po avstrijskem popisu iz leta 1910 so slovensko govoreči na tem območju predstavljali skoraj 70&nbsp;% prebivalstva. Nemško govoreči so bili koncentrirani predvsem v Velikovcu in v nekaterih manjših krajevnih središčih (predvsem [[Pliberk]] in [[Borovlje]]). Kljub šestmesečnemu roku, ki ga je določala saintgermainska mirovna pogodba, pa je bil plebiscit izvršen šele 10. oktobra 1920. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska [[propaganda]] je poudarjala predvsem ekonomske koristi za ohranitev enotnosti Celovške kotline, sklicevala pa se je tudi na koroško deželno zavest in na bratstvo med slovensko in nemško govorečimi prebivalci Koroške. Poudariti je potrebno, da je avstrijska propaganda uporabljala slovenski jezik in zagotavljala, da bo v Republiki Avstriji po plebiscitu užival enakopraven status z nemščino. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. Razglednice in plakate je oblikoval [[Maksim Gaspari]]:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dGaspari%2c+Maksim%27&pageSize=25&fyear=1920|title=Dela M. Gasparija 1920|date=1920|last=Maksim|first=Gaspari}}</ref> Koroška pravljica, Ne maram za staro falirano Avstrijo --- Imam rajši mlado bogato Jugoslavijo!, Deutchösterreich, o weh! Kni škoda za črivle, za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete, Se en paver lih vsika, se že ozdravi, se pa Avstrija shavžje pa žavbe nič ni. Šele v zadnjih tednih pred plebiscitom se je usmerila tudi h gospodarskim vprašanjem, vendar je bila pri tem precej nespretna. Bolj kot protislovenska je bila avstrijska propaganda antijugoslovanska in je razmere v Kraljevini SHS prikazovala kot kaotične. Za slovensko stran pa bi lahko rekli, da ni znala dovolj izkoristiti politične nestabilnosti mlade avstrijske republike in njenega nezavidljivega položaja v mednarodni skupnosti za svojo propagando. == Rezultati == {| class="wikitable" |+ Rezultati plebiscita dne 10. oktobra 1920 |- ! !za Avstrijo !za Kraljevino SHS |- |Okraj [[Rožek]] |1980 |2318 |- |Okraj [[Borovlje]] |6427 |4981 |- |Okraj [[Velikovec]] |8306 |2444 |- |Okraj [[Pliberk]] |5312 |5535 |- !Skupaj !22.025 !15.278 |}[[Slika:Plebiscitna komisija koroškega plebiscita.jpg|thumb|Plebiscitna komisija]]10. oktobra 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1&nbsp;% (22.055 volivcev), za Kraljevino SHS pa 40,9&nbsp;% (15.279) volivcev. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma iz južnega brega [[Drava|Drave]], a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del (narodno zavednih) Slovencev glasoval za Avstrijo.{{navedi vir}} Za spojitev z matičnim narodom oz. za priključitev k Jugoslaviji je večinsko glasovalo 18 takratnih občin [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-21 |archive-date=2013-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030164531/http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%e2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Suppan1996">{{navedi knjigo|author=Arnold Suppan|title=Jugoslawien und Österreich 1918-1938: bilaterale Aussenpolitik im europäischen Umfeld|url=http://books.google.com/books?id=xxiJ2LUEhNsC&pg=PA638|year=1996|publisher=Verlag für Geschichte und Politik|isbn=978-3-486-56166-1|pages=638–}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To so bile: * [[Loče, Bekštanj|Loče ob Baškem jezeru]] ([[nemški jezik|nemško]] ''Latschach am Faaker See'', danes del občine [[Bekštanj]]) : 62 % za Jugoslavijo, 38 % za Avstrijo * [[Ledince]] (nemško ''Ledenitzen'', danes del občine Bekštanj) : 60 % za Jugoslavijo, 40 % za Avstrijo *[[Šentjakob v Rožu]] (nemško ''Sankt Jakob im Rosental'') : 54 % za Jugoslavijo, 46 % za Avstrijo * [[Loga vas]] (nemško ''Augsdorf'', danes del občine [[Vrba na Koroškem|Vrba ob Vrbskem jezeru]]) : 57 % za Jugoslavijo, 43 % za Avstrijo * [[Zgornja vesca]] (nemško ''Oberdörfl'', danes del občine [[Bilčovs]]) : 71 % za Jugoslavijo, 29 % za Avstrijo *[[Bilčovs]] (nemško ''Ludmannsdorf'') : 79 % za Jugoslavijo, 21 % za Avstrijo *[[Radiše]] (nemško ''Radsberg'', danes del občine [[Žrelec]]): 51 % za Jugoslavijo, 49 % za Avstrijo *[[Bistrica v Rožu]] (nemško ''Feistriz im Rosental'') : 55 % za Jugoslavijo, 45 % za Avstrijo *[[Slovenji Plajberk]] (nemško ''Windisch Bleiberg'', danes del občine [[Borovlje]]) : 82 % za Jugoslavijo, 18 % za Avstrijo * [[Svetna vas]] (nemško ''Weizelsdorf'', danes del občine Bistrica v Rožu) : 63 % za Jugoslavijo, 37 % za Avstrijo *[[Sele, Avstrija|Sele]] (nemško ''Zell'') : 94 % za Jugoslavijo, 6 % za Avstrijo * Bela (nemško ''Vellach'', danes del občine [[Železna Kapla|Železna Kapla - Bela]]) : 79 % za Jugoslavijo, 21 % za Avstrijo *[[Globasnica]] (nemško ''Globasnitz'') : 52 % za Jugoslavijo, 48 % za Avstrijo *[[Bistrica pri Pliberku]] (nemško ''Feistritz ob Bleiburg'') : 65 % za Jugoslavijo, 35 % za Avstrijo * [[Libuče]] (nemško ''Loibach'', danes del občine [[Pliberk]]) : 55 % za Jugoslavijo, 45 % za Avstrijo * [[Blato, Koroška|Blato]] (nemško ''Moos'', danes del občine Pliberk) : 85 % za Jugoslavijo, 15 % za Avstrijo * [[Žvabek]] (nemško ''Schwabegg'', danes del občine [[Suha, Koroška|Suha]]) : 75 % za Jugoslavijo, 25 % za Avstrijo * [[Libeliče]] (nemško ''Leifling'') : 57 % za Jugoslavijo, 43 % za Avstrijo Po plebiscitu je Avstrija meje občin, ki so se večinsko odločile za Slovenijo/Jugoslavijo, precej spreminjala. Te občine so se poleg dejstva, da je v njih živelo večinsko slovensko prebivalstvo, na plebiscitu tudi politično opredelile proti Avstriji, zato jih je avstrijska država v naslednjih desetletjih obravnavala kot politično sumljive. 11 od 18 občin, ki so na plebiscitu glasovale za Jugoslavijo, danes več ne obstaja, oziroma so bile priključene drugim občinam, s čimer se je poskušalo nevtralizirati njihovo politično samostojnost in preprečiti prevzem lokalne oblasti s strani predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Libeliče (edina od omenjenih občin, ki je svojo plebiscitno voljo tudi dejansko uveljavila) so bile leta 1922 na zahtevo prebivalstva razdeljene na dva dela: en del danes pripada [[Slovenija|Sloveniji]], drugi del pa je bil pod nemškim nazivom ''Leifling'' priključen občini Suha/Neuhaus. == Interpretacije in posledice == Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] vse do današnjih dni. Nemške skrajno desne nacionalistične skupine, [[Koroški Heimatdienst|brambovske]] organizacije in [[pangermanstvo|pangermansko]] orientirane politične stranke so takoj po izpeljanem plebiscitu začele razlagati njegove rezultate v skladu z njihovo siceršnjo nestrpno ideologijo ''"Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško"''. Nemško nacionalistični krogi so trdili, da se koroški Slovenci na plebiscitu dejansko niso odločili samo za pripadnost moderni republiki [[Avstrija|Avstriji]], temveč tudi za pripadnost širšemu [[Nemci|nemštvu]]. Rezultati plebiscita so jim dejansko služili predvsem kot opravičilo za nadaljevanje agresivne politike ponemčevanja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Del slovensko govorečega prebivalstva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov glasoval za priključitev Avstriji (okoli 40 %), so enostransko in neosnovano razglasili za ''"Nemcem prijazne/Deutsch-freundlich"''. Iz tovrstnih interpretacij se je kasneje razvila tudi popolnoma nestrokovna in na [[rasizem|rasizmu]] utemeljena [[Vindišarska teorija]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pripeljala do brutalnega [[nacizem|nacističnega]] preganjanja Slovencev in poskusov njihove dokončne odstranitve s Koroškega. Vodilni nemško-koroški politiki post-plebiscitnega in medvojnega časa, na primer [[Hans Steinacher]] in [[Arthur Lemisch]], [[Alois Maier-Kaibitsch]] so narodno zavedne koroške Slovence obravnavali z odkrito sovražnostjo, kot ''"zaslepljence, ki jih je potrebno v teku ene generacije ponovno vrniti v pravo (nemško) koroštvo"'' in napovedovali, da ''"želimo odstraniti vse tiste, ki škodujejo svetemu miru naše dežele."''{{Navedi vir}} Maier-Kaibitsch je celo trdil, da se "'''''Na ozemlju severno od Karavank''' mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge'' […] ''Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in '''za''' '''Slovence tu ne more biti več prostora'''.''"<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|page=381|last4=Godeša|first4=Bojan}}</ref> [[Slika:ortstafelObersammelsdorf.jpg|thumb|[[Napad na krajevne table|Ortstafelsturm]] 1972: množica odstranjuje zakonito postavljeni dvojezični napis v Zvrhnjih Žamanjah (nemško ''Obersammelsdorf''), občina [[Škocjan v Podjuni]]. Ena od negativnih posledic koroškega plebiscita so tudi desetletja stari spori o (ne)postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem. Zadeva niti do danes še ni zadovoljivo urejena.]] Koroško-slovenska stran je bila ob rezultatih plebiscita očitno šokirana in si dolgo ni opomogla. Znotraj slovenske skupnosti so se začela medsebojna obtoževanja, prepiri in delitve. Slovence, ki so iz svojih razlogov glasovali za Avstrijo, se je začelo obravnavati kot narodne izdajalce in jih obtoževati za neuspeh na plebiscitu, s tem pa se jih je nehote in neupravičeno potiskalo v tako imenovani ''vindišarski'' tabor. Tako razdeljena in neenotna slovenska skupnost je postala lahek plen za okrepljeno medvojno dejavnost nemško-nacionalnih in pangermanskih organizacij, ki za dosego svojih ciljev (trajno germanizacijo Južne Koroške) niso izbirale sredstev. Odliv prebivalstva iz slovensko govoreče skupnosti, ki je bil vse od uvedbe [[utrakvistično šolstvo|utrakvističnega šolstva]] na Južnem Koroškem zelo očiten in ki je število slovensko govorečih med letoma 1869 in 1910 skoraj razpolovil, se je po plebiscitu samo še stopnjeval. Koroško-slovenska stran je izgubila odprt stik z matico za skoraj 70 let. V post-plebiscitnem obdobju sta imeli [[Avstrija]] in [[Kraljevina SHS]] vseskozi napete politične odnose in meja med njima je bila tesno zaprta, kar je koroškim Slovencem samo škodilo. Slovenci na obeh straneh meje so tesnejše stike obnovili šele za časa [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] in slovenskega [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega boja]], ko so se v upor proti nacističnemu preganjanju vzdignili koroški partizani v [[Sele, Avstrija|Selah]], [[Železna Kapla|Železni Kapli]], na [[Obirsko|Obirskem]], [[Svinška planina|Svinški planini]], v [[Podjuna|Podjuni]] in na širšem območju [[Karavanke|Karavank]]. Njihove napore je podpirala središčna [[Osvobodilna fronta|OF SN]], ki je imela za enega svojih ciljev tudi združitev vseh [[Slovenci|Slovencev]] v enotni državi. Po končani vojni, ko je že kazalo, da se bodo razmere za koroške Slovence izboljšale in da bodo lahko kot avstrijski državljani ohranili svoj jezik, kulturo in povezanost z matičnim narodom, je med obe državi padla [[železna zavesa]]. Avstrija, čeprav uradno nevtralna, je bila vključena v blok demokratičnih zahodnih zaveznikov pod vodstvom [[ZDA]], Slovenija pa kot del nove [[socializem|socialistične]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]] v blok vzhodnih totalitarnih režimov pod vodstvom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Železna zavesa se je kmalu izkazala kot samo še en dejavnik v pospešenem raznarodovanju koroških Slovencev, saj so postali vsi narodno zavedni Slovenci na Koroškem v očeh njihovih nemško govorečih sodržavljanov tudi "komunisti" ali "socialisti" in se v tem smislu dojemali kot sovražni demokratični avstrijski politični ureditvi. Organiziranemu protislovenskemu hujskaštvu, ki je bilo na Koroškem prisotno že vsaj od sredine 19. stoletja, se je sedaj pridružilo še protikomunistično hujskaštvo, ki je dobilo v obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] odlično priložnost, da svoje siceršnje skrajnodesničarske in rasistične poglede skrije pod pretvezo "borbe proti komunizmu", pri čemer je "komunizem" skoraj vedno sovpadal s slovenstvom in slovanstvom nasploh. Šele po [[Slovenska pomlad|demokratizaciji]] in osamosvojitvi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] leta 1991, predvsem pa po njenem vstopu v [[Evropska Unija|Evropsko Unijo]] leta 2004, so se začele zahteve po večji enakopravnosti Slovencev na Koroškem obravnavati bolj konstruktivno tudi s strani avstrijskih oblasti. Meja med obema državama se je v duhu evropskega sodelovanja sprostila, po vstopu Slovenije v [[Schengensko območje]] pa skoraj izginila. [[Slovenščina]] je postala eden od uradnih jezikov Evropske Unije in tudi najbolj trdovratnim nemško-nacionalnim krogom na Koroškem, ki se sicer ob vsaki priložnosti še vedno trudijo oživljati stara protislovenska čustva, teh sprememb ni bilo mogoče zanikati. Več kot 90 let po koroškem plebiscitu, in čeprav je njihovo število po uradnih statistikah upadlo na zgodovinsko nizke ravni, so koroški Slovenci morda zato ravno danes v najboljšem položaju, da si v ozračju odprtih evropskih meja in spremenjenega odnosa do manjšin po vsej Evropi, povrnejo svoje narodnostne in jezikovne pravice. Koroški plebiscit je nenavadno dolgotrajen fenomen, katerega posledice še danes razdvajajo velik del slovenske in koroške javnosti in ki še danes v marsičem opredeljuje vsakdanjo politično realnost na avstrijskem Koroškem. Kot takšen je imel daleč dolgotrajnejše in bolj tragične učinke od nekaterih drugih podobnih plebiscitov, ki so se na različnih delih [[Evropa|Evrope]] izvajali po [[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] ([[Danska|dansko]]-nemški plebiscit v [[Schleswig|Schleswigu]], nemško-[[Poljska|poljski]] plebiscit v Gornji [[Šlezija|Šleziji]]). Vse vpletene strani ga še danes razlagajo precej drugače: nemško-nacionalna stran kot zavestno in prostovoljno odločitev koroških Slovencev in "Vindišarjev" za vključitev v nemški jezikovni in kulturni krog, slovenska stran bodisi kot nacionalno tragedijo bodisi kot prevaro, koroški Slovenci pa predvsem kot začetek več desetletij trajajočega zatiranja in odrivanja iz javnega življenja na Koroškem. Moderna razlaga, ki je verjetno najbližja resnici, je, da se je velik delež slovensko govorečega prebivalstva na plebiscitu odločil za Avstrijo predvsem iz:<ref name="Suppan1996"/> * ekonomskih razlogov (navezava koroških kmetov na trge v [[Celovec|Celovcu]] in [[Beljak|Beljaku]]) * političnih razlogov (Avstrija se je po 1. svetovni vojni pozicionirala kot demokratična republika, Jugoslavija pa kot tradicionalistična [[monarhija]]) * religioznih razlogov (Avstrija je zgodovinsko [[katolicizem|katoliška]] dežela, Jugoslavija pa je kot večnacionalna in večverska dežela z močnim [[pravoslavje|pravoslavnim]] in [[islam|muslimanskim]] elementom povprečnemu katoliškemu Korošcu delovala precej tuje) * zgodovinsko domoljubnih motivov (zavest o tisočletni pripadnosti deželi Koroški, pred tem tudi slovenski kneževini [[Karantanija|Karantaniji]], je bila med koroškimi Slovenci mnogo starejša in bolj zakoreninjena od zavesti o pripadnosti ideji [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]], ki se je pojavila šele sredi 19. stoletja) V Republiki Sloveniji obstaja danes veliko špekulacij, da bi se plebiscit lahko končal drugače, če bi se Korošci na plebiscitu namesto med Avstrijo in Jugoslavijo odločali med Avstrijo in Slovenijo. Hkrati obstajajo nekatere skrajne teorije, ki so sicer zelo blizu nemško-nacionalni razlagi dogodkov in ki trdijo, da so se koroški Slovenci na plebiscitu sami prostovoljno izločili iz slovenskega narodnega telesa. Vendar kljub vsemu ostaja dejstvo, ki ga ni mogoče ovreči: na koroškem plebiscitu 10. oktobra leta 1920 se je velika večina slovensko govorečih Korošcev (po uradno veljavnih rezultatih okoli 60 %) dejansko odločila za priključitev k matičnemu narodu. Splet okoliščin, dolgotrajna agresivna germanizacija Južne Koroške med letoma 1869 in 1918, krvavi in med ljudstvom nepriljubljeni povojni oboroženi spopadi, pristranskost mednarodne komisije in mnoge nepravilnosti v izvedbi samega plebiscita so skupno tehtnico na koncu prevesili na avstrijsko stran. Toda rezultati so hkrati nedvoumno pokazali, da je znotraj takratnega slovensko govorečega prebivalstva Južne Koroške obstajala jasno izražena večina, ki je želela ohraniti svojo pripadnost slovenstvu, tudi za ceno priključitve novi in neznani politični tvorbi. ==Koroški plebiscit v slovenski književnosti== *[[Ivan Pregelj]]: ''[[Umreti nočejo]]: Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem'' (1930) *[[Ivan Matičič]]: ''[[Moč zemlje]]: Pripoved vasi'' (1931) *[[Prežihov Voranc]]: ''[[Požganica]]: Roman iz prevratnih dni'' (1939) *Peter Mohar: ''Med nebom in peklom: Pričevanje iz plebiscitnega leta'' (1986) *Vid Lavrin: ''Minula sreča (mali sonetni venec)'' (2025) == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Barker|first1=Thomas Mack|last2=Moritsch|first2=Andreas|title=The Slovene Minority of Carinthia|url=https://archive.org/details/sloveneminorityo0000unse|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1984|cobiss=2912518}} * Fräss-Ehrfeld, Claudia (2000). ''Geschichte Kärntens 1918-1920 : Abwehrkampf-Volksabstimmung-Identitätssuche''. Klagenfurt. ISBN 3853669549 * {{cite journal |last=Friš |first=Darko |last2=Osojnik |first2=Janez |last3=Bajc |first3=Gorazd |year=2018 |title=Koroška v odločilnem letu 1920 : delovanje plebiscitne komisije |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GH3WNQ7H |journal=Acta Histriae |language=sl |volume=26 |issue=3 |pages=923–944}} * {{cite book |title=Koroški zbornik |publisher=DZS |year=1946 |editor-last=Grafenauer |editor-first=Bogo |place=Ljubljana |language=sl |editor-last2=Ude |editor-first2=Lojze |editor-last3=Veselko |editor-first3=Maks |cobiss=21146881}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Grafenauer|first=Danijel|author2=Teržan-Kopecky, Karmen|author3=Nećak, Dušan|author4=Vodopivec, Peter|title=Koroški plebiscit – 100 let kasneje|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=99405059}} * {{cite book |last=Griesser Pečar |first=Tamara |title=Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918–1920 |publisher=Mohorjeva družba |year=2010 |place=Celovec |language=de |cobiss=1047429}} * {{cite thesis |last=Hunter |first=Katharine |title=The Slovene-Speaking Minority of Carinthia: The Struggle for Ethnolinguistic Identity in the Gail Valley |type=magistrsko delo |publisher=University of Alberta |url=https://ualberta.scholaris.ca/items/e2e5ae91-aa3f-45c7-bb6b-0ca256ec75ee |place=Edmonton, Alberta |language=en |year=2000}} * {{navedi knjigo|last=Kavčič|first=Sara|author2=Repe, Božo|title=Koroški plebiscit 1920 v očeh slovenskega in nemškega časnikarstva|publisher=[S. Kavčič]|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=74613763|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129158}} * {{navedi knjigo|last=Linasi|first=Marjan|author2=Kos, Marjan|title=Koroški plebiscit : jugovzhodna Koroška v prevratnem času : 1918–1920|publisher=Koroški pokrajinski muzej|location=Slovenj Gradec|year=2020|cobiss=29760003}} * Nećak, Dušan; Repe, Božo (2003). ''Oris sodobne obče in slovenske zgodovine : učbenik za študente 4. letnika''. Ljubljana. {{COBISS|ID=124319744}} * {{navedi knjigo|last=Osojnik|first=Janez|title=Velika Britanija in Koroška 1918–1920|publisher=J. Osojnik|location=Maribor|year=2018|cobiss=24060424|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71982}} * {{cite thesis |last=Pavšič |first=Jerica |title=General Rudolf Maister, slovenski nacionalni junak |type=doktorska disertacija |publisher=J. Pavšič |url=https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13766 |place=Ljubljana |language=sl |year=2025 |cobiss=277032707}} * Pleterski, Janko; Ude, Lojze; Zorn, Tone, ur. ''Koroški plebiscit''. Ljubljana, 1970. {{COBISS|ID=574494}} * Pleterski, Janko (2003). [https://sistory.si/publication/30410 ''Koroški plebiscit 1920: poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu''.] Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije {{COBISS|ID=127234816}} * Sienčnik, Luka (1987). ''Koroški plebiscit 1920''. Maribor. {{COBISS|ID=3689216}} * {{navedi knjigo |last=Suppan |first=Arnold |title=Jugoslawien und Österreich 1918–1938: bilaterale Aussenpolitik im europäischen Umfeld |publisher=Verlag für Geschichte und Politik |location=Dunaj |year=1996 |cobiss=39959041}} * {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} * {{cite book |last=Ude |first=Lojze |title=Koroško vprašanje |publisher=DZS |year=1976 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=9730817}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Wutte |first=Martin |title=Kärntens Freiheitskampf : 1918–1920 |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |year=1985 |isbn=3-85454-043-4 |place=Celovec |language=de |cobiss=1023233}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} ==Zunanje povezave== {{commons|Category:Carinthian Plebiscite|Koroški plebiscit}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Plebisciti]] [[Kategorija:1920 v politiki]] q2cabickfdgdaw6nsju04szd25t5alh 0 13062 6746342 6726117 2026-09-03T13:02:40Z Pinky sl 2932 pp koord 6746342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Aštarak |native_name = Աշտարակ |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Ashtarak View.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija | coordinates = {{coord|40|17|51|N|44|21|42|E|region:AM|display=inline,title}} |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Aragacotn]] |elevation_m = 1110 |population_as_of = 2023 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://armstat.am/file/Map/MARZ_02.pdf |title=ՀՀ ՄԱՐԶԵՐԻ ԵՎ ԵՐԵՎԱՆ ՔԱՂԱՔԻ ՍՈՑԻԱԼ - ՏՆՏԵՍԱԿԱՆ ԲՆՈՒԹԱԳՐԵՐԸ, ՏԱՎՈՒՇԻ ՄԱՐԶ, 2023 |year=2023}}</ref> |population_total = 16818 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 0201–0205 |area_code = +374 (232) |website = |footnotes = }} '''Aštarak''' ({{jezik-hy|Աշտարակ||stolp}}) je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[Armenija|armenske]] province [[Aragacotn]] in šteje 30.000 prebivalcev. Leži približno 20 [[kilometer|km]] severozahodno od [[Erevan]]a, ob soteski [[reka|reke]] [[Kasagh]]. Mesto je pomembno križišče cest proti najpomembnejšim armenskim mestom: [[Erevan]]u, [[Gjumri]]ju in [[Vanadzor]]u. Po legendi so v Aštaraku živele tri sestre, ki so se zaljubile v istega moža z imenom Sargis. Starejši dve sta se odločili ubiti se v korist tretje. Ena se je oblekla v marelično oranžno, druga v rdečo obleko. Nato sta se vrgli v sotesko. Ko je tretja sestra izvedela za to, se je oblekla v belo obleko in se ravno tako vrgla v sotesko. Princ je pustal puščavnik, na desnem bregu soteske pa so nastale tri majhne cerkve, ki se imenujejo po barvah oblek, čeprav so v resnici drugačnih barv. Najbolj je ohranjena cerkev ''Karmravor'' (»rdeča« cerkev, v resnici je oranžne barve) iz 7. stoletja, posvečena materi božji. Ta cerkev z [[osemkotnik|osemkotno]] kupolo se od takrat skoraj ni več spreminjala. Preostali cerkvi iz legende, ''Spitakavor'' (»bela« cerkev, v resnici rdeča) iz 14. stoletja in ''Ciranavor'' (»oranžna« cerkev, v resnici bela) iz 5. stoletja sta danes v ruševinah. Na omenjene tri cerkve »gleda« s slikovitega mesta na levem bregu soteske cerkev sv. Sargisa (Sergeja). Vzhodno od tam se nahaja največja cerkev v mestu, cerkev sv. Marine iz leta 1281 v obliki [[križ]]a in z osemkotno kupolo. Reko premošča zanimiv most iz leta 1664 s tremi neenako velikimi loki zaradi različno visokih rečnih bregov <gallery> Ashtarak-Spitakavor Tsiranavor.jpg|Spitakavor in Ciranavor Ashtarak-Sargis.jpg|cerkev sv. Sargisa </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Armeniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ashtarak}} * [http://www.cilicia.com/armo5_ashtarak.html Opis na Cilicia.com] {{normativna kontrola}} {{am-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] p6kfwpu9rjyfoflut07wtek63t3p4uc 0 15943 6746474 6734084 2026-09-03T20:35:04Z Yerpo 8417 pnp 6746474 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infobox military unit |unit_name= Švicarska garda |image=Guardia Svizzera Pontificia — logografia 2023 upl. by Mattes.svg |caption= |dates= 22. januar 1506 – danes ({{age|1506|01|22}} let) |country= {{VAT}} |allegiance= [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|20px|]] [[Sveti sedež]] |language= |branch=vojska |type=pehota |role=varovanje |size=110 vojakov in častnikov<br> (od 1998){{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=46}}<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2001 |title= Annuario Pontificio 2001 |publisher=Libreria Editrice Vaticana |isbn=9788820962012 |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> |garrison= Vatikan |garrison_label= |ceremonial_chief=[[sedisvakanca]] |ceremonial_chief_label= |nickname= |patron= [[Martin iz Toursa]]<br>[[Sveti Boštjan]]<br>Nikolaj iz Flüelna |motto= "Acriter et Fideliter" <br> (vstrajno in zvesto) |march= |mascot= |equipment= |equipment_label= |battles= [[Plenitev Rima (1527)]],<br>[[Bitka pri Lepantu (1571)]] |anniversaries=[[6. maj]] |decorations= <!-- Commanders --> | commander1 = [[papež Leon XIV.]] | commander1_label = vrhovni poveljnik | commander2 = polkovnik [[Christoph Graf]] | commander2_label = poveljnik garde | commander3 = podpolkovnik [[Loïc Marc Rossier]] | commander3_label = namestnik poveljnika garde |notable_commanders= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[File:BANDERA GUARDIA VATICA PANCHO.svg|center|80px|thumb|Zastava švicarske garde]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label = |identification_symbol_3= |identification_symbol_3_label= |identification_symbol_4= |identification_symbol_4_label= }} {{Rimska kurija}} '''Švicarska garda''' oz. '''Papeška Švicarska garda''' ({{jezik-de|Päpstliche Schweizergarde}}, {{jezik-fr|Garde suisse pontificale}}, {{jezik-it|Guardia Svizzera Pontificia}}, {{jezik-la|Pontificia Cohors Helvetica, Cohors Pedestris Helvetiorum a Sacra Custodia Pontificis}}) je majhna oborožena sila [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], zadolžena za varovanje [[papež]]a, [[Apostolska palača|Apostolske palače]], vhodov v [[Vatikan]] in tudi drugih [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialnih območij Svetega sedeža]], zlasti papeške poletne rezidence v [[Castel Gandolfo|Castel Gandorfu]]. V moderni dobi se je Švicarska garda omejila bolj na zaščitno in ceremonialno vlogo, ostaja pa najmanjša oborožena sila na svetu in hkrati edina skupina najemniških vojakov v skladu s sedanjo zakonodajo [[Švica|Švice]] in [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. == Zgodovina == ===Zgodovinsko ozadje=== Zgodovina Švicarske garde sega v čas [[Renesansa|renesanse]] in najemniških vojsk. V tistem času so imeli [[Kantoni Švice|švicarski kantoni]] populacijo preko 50.000 prebivalcev. Ker je število prebivalcev bilo previsoko za ekonomske zmožnosti kantonov, je prihajalo do revščine in lakote. Edina izhoda iz slabega ekonomskega položaja sta bila v tistem času [[Izseljenstvo|emigracija]] in služba v najemniški vojski. Za to nalogo je bilo v kantonih sposobnih okoli 15.000 moških, ki jih je novačila, plačevala in nadzirala [[Švicarska konfederacija|Konfederacija kantonov]]. Šlo je za sezonsko delo, s katerim so najemniki zaslužili dovolj, da so preživeli naslednje mesece. Vojska je bila ena najboljših tistih časov, temeljila je na [[Pehota|pehoti]] z zelo malo [[Konjenica|konjenice]] in skoraj brez [[Topništvo|topništva]]. Skrivnost njihovega uspeha v boju je bila posebna pehotna taktika, predvsem pa red in disciplina. Največji odjemalki uslug kantonskih najemniških vojakov sta bili Francija in Španija. Globok vtis so ti naredili na francoskega kralja [[Ludvik XI. Francoski|Ludvika XI.]], ko se je 1.500 švicarskih vojakov pri Baslu uprlo dvajsetkrat večji vojski. Med kantoni in Francijo je bilo sklenjeno tudi posebno zavezništvo, v katerem so kantoni Franciji zagotavljali med 6.000 do 16.000 vojakov, medtem ko je [[Francija]] kot močna evropska država kantonom zagotavljala pokroviteljstvo na mednarodni ravni. Kljub temu, da je bila Švicarska garda v osnovi najemniška vojska, ni bila podrejena najemniku, temveč Konfederaciji kantonov. Konfederacija si je tako pridržala pravico, da je lahko kadar koli vojsko umaknila. Vojska je bila popolnoma samostojna s svojimi pravili, zastavami, oznakami in sodiščem. Poveljevanje je potekalo v domačem jeziku, za enote pa so veljali zakoni kantona, iz katerega so izhajale. Dober glas o švicarskih gardistih je prišel tudi do [[Papež Sikst IV.|papeža Siksta IV.]], ki je leta 1497 s [[Švicarska konfederacija|Švicarsko konfederacijo kantonov]] sklenil pogodbo o najemu švicarskih vojakov. Pogodbo je obnovil tudi [[papež Inocenc VIII.]]. Med t.i. italijanskimi vojnami so bili švicarski vojaki stalnica na bojišču, bojevali so se na straneh vseh udeležencev v spopadih. ==Ustanovitev garde== [[Slika:Perugini9.jpg|150px|sličica|levo|Švicarski gardist iz sredine 19. stoletja]] Leta 1505 je Peter von Hertenstein, duhovnik in tudi zaupnik [[Papež Julij II.|papeža Julija II.]], na njegovo izrecno željo naročil Kasparju von Silenenu, enemu od v bojih izkazanih junakov, naj zbere in organizira vojsko, ki bo pripravljena služiti papežu.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=44}} Von Silenen je izvedel nabor in 21. januarja 1506 vkorakal v Rim ter zatem v Vatikan. Naslednji dan je vojake papež Julij II. slovesno blagoslovil in jim podelil uradni naziv Pontificia Helvetorium Cohors, von Silenena pa imenoval za njihovega prvega poveljnika.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=44}} Njihovo služenje traja že več kot 500 let, saj so gardisti varovali papeža tudi v naslednjih nemirnih stoletjih, vse do danes. {{glavni|Papeška država}} ===Plenitev Rima (1527)=== Pred prvo veliko preizkušnjo so bili gardisti postavljeni leta 1527, med t.i. četrto [[Plenitev Rima (1527)|plenitvijo Rima]]. Takrat je vojska [[Landskneht|landsknehtov]] in španskih vojakov [[Karel V. Habsburški|cesarja Karla V.]] napadla Rim in ga zavzela, nato po njem celo leto plenila in morila. Maloštevilna papeška garda se je 6. maja v bližini [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike Sv. Petra]] zoperstavila napadalcem ter tako [[Papež Klemen VII.|papežu Klemnu VII.]] omogočila, da je lahko preko skrivnega prehoda, imenovanega ''passetto'', pobegnil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]].{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=59}} V spopadu z najemniško vojsko je umrlo 147 od 189 švicarskih gardistov. Preživeli so le tisti, ki so ščitili papeža med samim begom v Angelski grad.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=59,64}} V letih 1848 in 1874 je [[Švica|Švicarska konfederacija]] z ustavo prepovedala organiziranje in vzdrževanje najemniških vojaških enot,{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=48}} leta 1927 pa še z zakonom prepovedala, da bi se švicarski državljani vključevali v druge vojske, z izjemo papeške garde.<ref>{{navedi knjigo |author=Clive H. Church |year= |title=A Concise History of Switzerland |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-14382-0|cobiss=|language=EN |pages=210}}</ref> Seveda so tudi v zvezi s tem vedno obstajale protizakonite izjeme, npr. služenje švicarskih državljanov v [[Francoska tujska legija|Francoski tujski legiji]], med drugo svetovno vojno tudi v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bar.admin.ch/bar/en/home/research/research-tips/topics/die-geschichte-der-schweizer-armee/schweizer-soldaten-in-fremden-diensten.html?utm_source=copilot.com |title=Swiss soldiers in foreign service |publisher=Swiss Federal Archives |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki pa so bile kaznive in tudi sodno preganjane.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1927 |title= švicarski Vojaški kazenski zakonik - Militärstrafgesetz (MStG) / Code pénal militaire |publisher= Bundesamt für Bauten und Logistik / Schulthess Verlag|isbn=227-0-000-61760-9|cobiss= |pages=}}</ref> ===Druge papeške garde=== Večkrat navajana trditev, da je bila po ukinitvi Papeške države ter združitvi Italije (leta 1870), Švicarska garda edina oborožena sila za zaščito papeža, ni točna, saj sta v Vatikanu od 19. stoletja poleg nje delovali še Palatinska garda (Guardia Palatina d’Onore), z nalogo zagotavljanja notranje varnosti, opravljanja straže in patruliranja, ter Plemiška garda (Guardia nobile), sestavljena iz pripadnikov rimskega plemstva, katere naloge pa so bile bolj ceremonialne in protokolarne. Obe je z reformo vatikanskih institucij ukinil [[papež Pavel VI.]], šele 14. decembra 1970, z [[Motuproprij|motuproprijem]] »Ingravescentem Aetatem«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.vatican.va/content/paul-vi/it/motu_proprio/documents/hf_p-vi_motu-proprio_19701120_ingravescentem.html?utm_source=copilot.com|title=Ingravescentem aetatem |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=IT}}</ref> ===Lateranski sporazumi=== Po ukinitvi [[Papeška država|Papeške države]] in procesu [[Združitev Italije|združitve Italije]] v enotno monarhijo pod vodstvom [[Savojci|savojske dinastije]], je [[papež Pij XI.]] v dvajsetih letih preteklega stoletja zaključil dolgotrajna pogajanja med njegovim državnim tajnikom, kardinalom Pietro Gasparrijem in vlado Benita Mussolinija, s podpisom [[Lateranski sporazumi|Lateranskih sporazumov]] 11. februarja 1929. S tem se je zaključilo skoraj šest desetletij dolgo papeško »ujetništvo« v Vatikanu in je papež postal suvereni voditelj te novo priznane države. {{glavni|Lateranski sporazumi}} ==Praznovanje 500 letnice Švicarske garde == Leta 2006 je Švicarska garda praznovala petstoto obletnico svojega obstoja. Ob tem dogodku je 80 nekdanjih gardistov peš opravilo 720 km dolgo pot iz švicarskega mesta [[Bellinzona]] do [[Vatikan|Vatikana]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.swissinfo.ch/eng/history/former-swiss-vatican-guards-arrive-in-rome/5162528?utm_source=copilot.com |title=Former Swiss Vatican Guards arrive in Rome |accessdate= |date=3. maj 2006 |format= |work=|language=EN }}</ref> Tistega leta je priseglo 33 novih gardistov, papeški blagoslov in prisega pa sta tedaj potekala na stopnicah bazilike Sv. Petra, kjer se je odvil zadnji boj gardistov leta 1527, in ne na Dvorišču svetega Damaza (San Damaso) kot navadno.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=67}} ===Vatikanska žardarmerija=== [[Slika:Gendarmerie Vatican City July 2011.jpg|200px|thumb|desno|Pripadnik Vatikanske žandarmerije pred vhodom na vatikanske vrtove]] Vatikanska žandarmerija, uradno ({{jezik-it|Corpo della Gendarmeria dello Stato della Città del Vaticano}}) ni vojaška enota, ampak [[policija]] oz. civilna varnostna služba, podrejena vatikanskim državnim organom, t.i. guvernoratu, upravnemu organu, ki vodi redno delovanje Vatikana kot države. Njene naloge so nadzor nad javnim redom v Vatikanu, patruliranje po [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu sv. Petra]] (vendar ne v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], [[Apostolska palača|Apostolski palači]] in Domu sv. Marte, ker so ti v izključni pristojnosti švicarskih gardistov), preiskovanje kaznivih dejanj na ozemlju Vatikana, kriminalistična opravila (forenzika, zaslišanja, zbiranje dokazov) ter sodelovanje z italijansko policijo in [[Interpol|Interpolom]]. ===Spremstvo papeža=== Poveljnik Švicarske garde, ki ima [[Vojaški čini|čin]] [[polkovnik]]a, spremlja papeža samo med vsemi splošnimi avdiencami in slovesnostmi v Vatikanu. Vedno stoji na papeževi desni strani, medtem ko ta hodi ali se vozi s papamobilom in ga obdaja še pet telesnih stražarjev, na levi strani pa poveljnik vatikanske žandarmerije. Nenapisani dogovor med švicarsko gardo in vatikansko žandarmerijo namreč je, da poveljnik garde nikoli ne spremlja papeža izven [[Vatikan]]a, ne v Italiji in ne v tujini.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=45}} Medtem ko je poveljnik garde, zaradi svoje pripadnosti t.i. papeški družini oz. ožjemu krogu papeževih sodelavcev, nadrejen poveljniku vatikanske žandarmerije, je ta kot šef varnostne službe vatikanske države zadolžen za varovanje papeža med potovanji v tujino, tako da ga od gardistov na njih spremlja samo namestnik poveljnika s činom [[podpolkovnik]]a. Taka delitev dolžnosti ter pristojnosti zagotavlja, da je na vrhu vedno samo en poveljujoči, ki izdaja potrebne ukaze in navodila.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=45}} == Nabor== Kandidat za vstop v Švicarsko gardo lahko vloži svojo prošnjo za sprejem neposredno na sedežu garde v Vatikanu, ali na pooblaščenem uradu v Glarusu v Švici, ki ima uradni naziv Informations und Rekrutierungsstelle (IRS).<ref>{{navedi splet |url=https://schweizergarde.ch/en/paepstliche-schweizergarde/de/kontakte/?utm_source=copilot.com |title=Informations und Rekrutierungsstelle Schweiz |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Opraviti mora razgovor o naboru ter psihološke teste in predložiti potrdilo o odsluženem vojaškem roku v Švici, s katerim se potrjuje, da je usposobljen in telesno zdrav.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=49}} Kandidat, ki uspešno opravi ta prvi pogoj, zatem opravi tudi razgovor s poveljnikom ali [[vojaški vikar|vikarjem]] garde, ki trikrat letno prideta v Švico, izbirat primerne kandidate.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=49}} Dokler ni Švicarska garda postala uradna papeška vojska, so vojake najprej rekrutirali samo iz kantonov, v katerih je uradni jezik nemščina. Kasneje so si jim pridružili francosko govoreči gardisti iz zahodne Švice, po reformi [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] leta 1970 pa še italijansko govoreči iz [[Kanton Ticino|kantona Ticino]]. ==Sprejemni pogoji== Gardist lahko postane vsak švicarski državljan katoliške veroizpovedi, ki je služil vojaški rok v švicarski vojski, ni poročen ter ni zagrešil kaznivih dejanj. Kandidat mora biti visok minimalno 174 cm ter ob vložitvi prošnje star 19 let, vendar mlajši od 30 let.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=47}} Žensk ne sprejemajo med gardiste, čeprav je ta možnost dopuščena v gardnem statutu. ==Usposabljanje== Sprejeti kandidati pričnejo usposabljanje v Vatikanu, ki poteka trikrat letno, v mesecih februarju, juniju in novembru. Pred novembrom 2016 je usposabljanje trajalo mesec dni, zatem so ga podaljšali na dva meseca. V prvem tednu po prihodu v Vatikan kandidati opravijo vrsto zdravniških pregledov, spoznajo vojašnico, druge pripadnike garde, nadrejene ter ritem svoje bodoče službe in se udeležijo tudi tečaja iz zgodovine Vatikana.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=49}} Takoj zatem za štiri tedne odidejo v kanton Ticino, s katerim ima Vatikan sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Tam skupaj s kantonalno policijo opravijo urjenje v streljanju z orožjem, ki se uporablja v gardi, ter v obrambnih veščinah, potrebnih za varovanje papeža.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=50}} Naslednji mesec sledi nadaljnje usposabljanje v Vatikanu.<ref>{{navedi splet |url=https://schweizergarde.ch/paepstliche-schweizergarde/de/gardist-werden/ausbildung/ |title=Ausbildung |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= |language=DE }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kandidati med drugim opravijo intenzivni tečaj [[Italijanščina|italijanščine]], da lahko po štirih tednih opravijo izpit o osnovnem znanju tega jezika na ravni A1. Seznanijo se tudi z vatikanskim osebjem, strukturo [[Rimska kurija|Rimske kurije]], topografijo [[Apostolska palača|Apostolske palače]] in stražarskimi mesti, med katerimi sta tudi Dom svete Marte in stanovanje sedanjega [[Papež Leon XIV.|papeža Leona XIV.]] Vsi gardisti morajo doseči enako stopnjo vojaške usposobljenosti, potrebne veščine za osebno varovanje papeža pa lahko pridobijo šele od podčastniškega čina desetnika naprej.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=50}} Pripadniki švicarske vojaške policije dvakrat letno na enotedenskih tečajih usposabljajo gardiste za boj proti sodobnim grožnjam in [[Terorizem|terorizmu]], hkrati pa jih utrjujejo v veščinah, ki so jih pridobili že med opravljanjem rednega vojaškega roka v švicarski vojski. Zanje organizirajo tudi posebne tečaje, ki jim bodo prišli prav v Švici, po koncu službovanja v gardi.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=50}} [[Slika:P20211029AS-0456 (51761608848).jpg|200px|thumb|desno|Postroj častne čete švicarskih gardistov, poveljnik je v službeni uniformi častnikov]] Sestavni del Švicarske garde je tudi častna četa, ki je protokolarna vojaška enota, z ločenim dodatnim usposabljanjem, odvisno od pomembnosti dogodka (sprejemov pomembnih osebnosti, državnikov in novih akreditiranih veleposlanikov), jo sestavlja dvanajst ali štiriindvajset gardistov s poveljnikom.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=57}} ==Prisega== [[Slika:Swiss guard swearing in.jpg|280px|thumb|desno|Slovesnost prisege švicarskih gardistov v Vatikanu]] Prisega novih gardistov v Vatikanu poteka vsako leto 6. maja (dan plenitve Rima v letu 1527), na dvorišču sv. Damaza (San Damaso).{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=50}} Tega slovesnega dogodka se lahko udeležijo sorodniki gardistov, tudi nekdanji pripadniki garde, takrat je izjemoma dovoljen vstop fotografom v Apostolsko palačo.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=68}} Dopoldan je v dvorani Nervi papeška avdienca za novince, gardiste, častnike in njihove sorodnike. Na popoldanski slovesnosti se na dvorišču zberejo najvišji člani vatikanske hierarhije in številni častni gostje, med njimi so tudi predstavniki državnih organov švicarske konfederacije. Obrazec prisege novi gardisti izgovorijo vsak v svojem jeziku, najpogostejše v [[Nemščina|nemščini]], vendar lahko tudi v [[Francoščina|francoščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Retoromanščina|retoromanščini]]. Po uradnem delu je velika pogostitev v gardni vojašnici, za katero hrano vsako leto pripravi drug švicarski kanton.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=69}} ==Služenje gardistov== Osnovno služenje gardista sedaj traja 26 mesecev oziroma polni dve leti, skupaj z dvema mesecema začetnega usposabljanja. Tisti izmed njih, ki želijo v gardi ostati še naprej in jim to omogočajo potrebne kvalifikacije med opravljanjem služenja, lahko začnejo častniško kariero, ki traja največ 25 let.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=50}} Upokojijo se lahko že po petnajstih letih delovne dobe, ter zatem prejemajo pokojnino v višini 33 odstotkov osnovne plače. Če se upokojijo po dvajsetih letih, prejmejo 66 odstotkov, v kolikor pa po petindvajsetih, je pokojnina enaka njihovi prejšnji redni plači. Zaradi takih pravil se lahko švicarski gardisti upokojijo že v starosti petinštiridesetih let, vendar se zatem pogosto vrnejo v Švico, kjer zaradi usposobljenosti prejmejo številne ponudbe za službo v varnostnih službah državnih in vladnih organov, mednarodnih korporacij, na visokih ravneh policije in vojske,{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=51}} včasih pa uberejo povsem drugačno življenjsko pot. ==Sestav Švicarske garde== Švicarska garda je majhna, vendar zelo jasno organizirana vojaška formacija, ki jo sestavljajo poveljstvo s častniki in gardisti. Uradni statut garde določa največ 135 pripadnikov, vendar to vključuje vse položaje, tudi tiste, ki niso stalno zasedeni. V praksi je v Vatikanu med 100 in 115 gardistov, saj je del njih v rotacijah ali na dopustu.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=51}} ==Poveljstvo in organiziranost== Papeška Švicarska garda tvori vojaško enoto v velikosti [[četa|čete]].<br> '''častniki:''' {| class="wikitable" |- ! funkcija ! čin ! število |- | poveljnik | polkovnik | 1 |- | namestnik poveljnika | podpolkovnik | 1 |- | [[vojaški vikar]] | podpolkovnik | 1 |- | | major | 1 |- | | stotnik | 2 |- | | poročnik | 3 |- |} '''podčastniki:''' {| class="wikitable" |- | štabni narednik||9 narednikov|| 14 desetnikov||17 poddesetnikov |- |} Moštvo: 85 gardistov ===Čini in položajne oznake=== {| class="wikitable" |- style="text-align:center;" ! Čin oz. funkcija ! Polkovnik ({{lang|de|Oberst}}) ! Podpolkovnik ({{lang|de|Oberstleutnant}}) ! Major ({{lang|de|Major}}) ! Stotnik ({{lang|de|Hauptmann}}) ! Poročnik ({{lang|de|Leutnant}}) ! Narednikmajor ({{lang|de|Feldweibel}}) ! Narednik ({{lang|de|Wachtmeister}}) ! Desetnik ({{lang|de|Korporal}}) ! Poddesetnik ({{lang|de|Vizekorporal}}) ! Gardist ({{lang|de|Hellebardier}}) ! Bobnar ({{lang|de|Tambour}}) |- style="text-align:center;" ! Insignije na beretki | [[File:CommanderGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:ViceCommanderGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:MajorGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:CaptainGSPInsignia v2.png|75px|center]] | | [[File:SergeantMajorGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:SergeantGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:CorporalGSPInsignia v2.png|75px|center]] | [[File:ViceCorporalGSP Insignia v2.png|75px|center]] | '''''ni oznake''''' | '''''ni oznake''''' |- style="text-align:center;" ! Perjanica na čeladi | [[File:Helmfeder weiss.JPG|75px|center]] | colspan=4| [[File:Helmfeder weinrot.JPG|75px|center]] | [[File:Helmfeder weiss.JPG|75px|center]] | colspan=4| [[File:Helmfeder rot.JPG|75px|center]] | [[File:Elmo da Tamburo.jpg|75px|center]] |} ==Sedanja zasedba<ref>{{navedi splet |url=https://www.vatican.va/content/romancuria/en/guardia-svizzera-pontificia/corpo-della-guardia-svizzera-pontificia/struttura.html?utm_source=copilot.com|title=Pontifical Swiss Guard |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>== '''Štabni častniki:'''<br> člani štaba so neposredni sodelavci in svetovalci poveljnika ter ga podpirajo pri vodenju garde. {| class="wikitable" |- ! funkcija ! čin ali naslov ! |- | poveljnik | polkovnik | Christoph Graf |- | namestnik poveljnika | podpolkovnik | Loïc Marc Rossier |- | [[vojaški vikar]] | podpolkovnik | Kolumban Reichlin [[Benediktinci|OSB]] |- | | major | Dominik Tännler |- | | stotnik I | Christian Kühne |- | | stotnik II | Lorenz Keusch |- | štabni narednik | narednikmajor | Guillaume Favre |} '''Častniki:'''<br> Častniki, od katerih vsak poveljuje enemu vodu, so odgovorni za vsakodnevno izvajanje stražarske službe in drugih nalog. {| class="wikitable" |- | poročnik<br>Heinz Eggli||poročnik<br>Anton Kappler||poročnik<br>Simone Granata |- |} ==Uniforme== [[Slika:Rom 59 (RaBoe).jpg|180px|thumb|levo|Ceremonialni uniformi švicarskih gardistov]] [[Slika:Swiss Guardsman in regular duty uniform.jpg|180px|thumb|desno|Delovna uniforma švicarskih gardistov]] Živopisane uniforme švicarske garde so najbolj znane vojaške uniforme na svetu.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=41}} Kljub dokaj uveljavljenem mitu, da si jih je zamislil [[Michelangelo Buonarotti]], sloveči renesančni florentinski arhitekt ter umetnik,{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=41}} to ne drži povsem. Čeprav zasnova uniform resnično izvira iz renesančnega obdobja, je sedanji kroj star le nekaj več kot sto let. 22. oktobra 1914 je tedanji [[Papež Benedikt XV.|papež Benedikt XV.]] poveljniku švicarske garde Julesu Repondu (1910-1921) naročil, naj posodobijo kroj uniforme iz šestnajstega stoletja, imenovan ''modello cinquecentesco''.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=41}} Gardisti so novi kroj prvič predstavili ob letni prisegi, 6. maja 1914. Ta »gala« uniforma s posebnim krojem ter modrimi, rumenimi in rdečimi črtami, ki jo gardisti nosijo samo ob največjih verskih in državnih praznikih,{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=55}} je namenjena tudi ceremonialnim in protokolarnim dogodkom, ki se jih udeležuje častna četa. Njena modra in rumena barva sta povezani z rodbino ustanovitelja garde, [[Papež Julij II.|papeža Julija II.]] della Rovere, rdeča pa z njegovim naslednikom, [[Papež Klemen VII.|papežem Klemnom VI.]] iz bogate in vplivne rodbine [[Medičejci|Medičejcev]].{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=55}} Tovrstna uniforma je sešita iz 154 kosov blaga in nanjo je prišitih 42 ročno izdelanih gumbov. Od leta 1997 jih z velikim mojstrstvom in natančnostjo izdeluje samo uradni vatikanski krojač,{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=55}} ki po lastnih besedah za eno potrebuje 39 ur dela.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=56}} Zaradi praktičnosti gardisti pri straži ponoči in tudi čez dan največkrat uporabljajo drugačno uniformo renesančnega kroja, temno modre barve, z belim ovratnikom, saj je ta preprostejša in bolj odporna na umazanijo, straža se namreč izvaja v vsakem vremenu.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=53}} K njej sodita rjavi pas in črna beretka. [[Slika:Swiss Guards 2018a.jpg|250px|thumb|desno|Postroj švicarskih gardistov ob slovesnosti najvišjega ranga]] ===Ceremonialne uniforme=== Navadni gardisti in tudi bobnarji nimajo nobenih oznak položajnih oznak, desetniki se od ostalih položajnih stopenj ločijo po drugačni helebardi. Pripadniki teh stopenj imajo na čeladah rdeča peresa, le bobnarji rumeno-črna. Narednik in narednikmajor nosita enak kroj in barvno shemo ceremonialne uniforme kot ostali gardisti, le da ima narednik na čeladi rdečo, narednikmajor pa belo perjanico.<ref>{{navedi splet |url=https://schweizergarde.ch/paepstliche-schweizergarde/en/about-us/uniforms/?utm_source=copilot.com |title=Uniforms |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work= |language=EN }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uniforme višjih častnikov Švicarske garde (poročnik - leutnant, stotnik - hauptmann, major, podpolkovnik - oberstleutnant in polkovnik - oberst) so drugačnega in bogatejšega kroja, z dekorativnimi gumbi. Tako kot suknjič so tudi hlače rdeče barve, na čeladah so večinoma rdeča peresa,<ref name="UNI">{{navedi splet |url=https://naumd.com/the-story-behind-the-uniforms-of-the-swiss-guard-and-clergy-in-vatican-city/?utm_source=copilot.com |title=The story behind the uniforms of the Swiss Guard and clergy in Vatican City |accessdate= |date=20. oktober 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> razlike so opisane v nadaljevanju. Glavni pokrivali gardistov sta črna baretka ter čelada tipa morion s peresi, pri čemer se slednja in tudi [[helebarda]] uporabljata predvsem ob ceremonialnih dolžnostih, občasno tudi pri straži. Samo ob papeških slovesnostih najvišjega ranga gardisti nosijo tudi oklepe, ker je pri njih poudarek na zgodovinski tradiciji. Narednikmajor Švicarske garde v ceremonialni uniformi ima na čeladi vedno perjanico bele barve. Poveljnik garde (polkovnik) ima samo pri uporabi ceremonialne uniforme na čeladi perjanico bele barve, vendar je njegova večja od bele na narednikmajorjevi in od rdečih na čeladah drugih častnikov. Zgodovinske jeklene čelade srebrne barve se med večurno izpostavljenostjo soncu, med stražo v mesecih juliju in avgustu, nevarno segrejejo in lahko povzročijo opekline, zato so se jih leta 2018 odločili nadomestiti z novimi, narejenimi iz [[Plastika|plastike]]. Te so bolje odporne na vremenske razmere in tudi udarce. Po modelu, narejenim s skeniranjem izvirne kovinske, jih natisnejo s tridimenzionalnimi tiskalniki. Lažja plastična čelada je za gardiste udobnejša in odpornejša na sončne žarke.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=64,65}} ===Službene uniforme častnikov=== Službena uniforma častnikov Švicarske garde obsega črni suknjič in hlače podobnega renesančnega kroja, vijolične barve, nosi se pri protokolarnih nalogah, pri sprejemu visokih gostov ter notranjih nalogah poveljevanja. Ta uniforma je manj znana, ker se pojavlja le občasno, vendar je povsem uradna.<ref name="UNI"/> == Švicarska garda sedaj == [[Slika:Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella incontra Papa Francesco 2021 3.jpg|250px|thumb|desno|Sprejem italijanskega predsednika [[Sergio Mattarella|Sergia Mattarelle]] pri papežu (2021)]] Papeška Švicarska garda je sedaj najmanjša, vendar ena izmed najstarejših oboroženih sil na svetu. Po starosti jo prekašata le osebna garda britanskih monarhov (Yeomen of the Guard),<ref>{{navedi splet |url=https://www.yeomenoftheguard.co.uk/ |title=The King's Body Guard of the Yeomen of the Guard |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter prvi kraljevi regiment španske vojske (Regimiento de Infantería Inmemorial del Rey n.º 1).<ref>{{navedi splet |url=https://ejercito.defensa.gob.es/unidades/Madrid/rinf1/ |title=Regimiento de Infantería Inmemorial del Rey n.º 1 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES }}</ref> Status Švicarske garde se je skozi zgodovino večkrat spreminjal. Zadnja pomembna sprememba je iz leta 1976, ko je tedanji papež Pavel VI. določil, da je Švicarska garda podrejena neposredno vsakokratnemu papežu.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=44}} Poveljnika gardistov namreč osebno imenuje papež in ga s tem vključi v krog svojih najožjih sodelavcev. Njegovo službovanje na položaju poveljnika garde običajno traja pet let, lahko pa se, na papeževo željo, tudi podaljša.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=45}} Sedanji poveljnik garde Christoph Graf je v njeni zgodovini v mnogih pogledih edinstven, saj se je do najvišjega položaja povzpel vse od navadnega gardista, ko se je leta 1987 pridružil gardi.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=47}} Služenje v gardi je pogosto stvar družinske tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Skozi več stoletij (od 1652 do 1982) je kar enajst od devetnajstih poveljnikov švicarske garde izhajalo iz švicarske plemiške rodbine Pfyffer von Altishofen, iz [[Kanton Luzern|kantona Luzern]].{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=47}} Švicarski gardisti vzbujajo pozornost tudi med vsakoletnim [[romanje|romanjem]] vojaških formacij v [[Lurd]], ko korakajo med stotinami drugih vojaških enot. To romanje je tudi ena redkih priložnosti, ko gardisti dobijo papeževo dovoljenje za nošnjo svojih uniform izven Vatikana.{{sfn|Wolińska-Riedi|2025|p=55}} == Oborožitev == [[Slika:Waffensammlung Armeria.JPG|250px|sličica|desno|Orožarna švicarske garde]] [[Slika:Rom, Vatikan, Soldat der Schweizer Garde 1.jpg|200px|sličica|desno|Oborožitev gardista na straži je poleg meča včasih tudi helebarda]] Čeprav švicarski gardisti s svojimi uniformami in oborožitvijo dajejo videz, da so prišli iz drugega zgodovinskega obdobja, ta videz močno vara. Gre za vrhunsko usposobljeno in oboroženo vojaško enoto. V javnosti jih je najpogosteje videti oborožene s helebardami in meči. Čeprav so vešči uporabe tudi teh vrst [[Hladno orožje|hladnega orožja]], ga uporabljajo le v ceremonialne namene. Sodobna oborožitev gardistov se nahaja v orožarni znotraj ene izmed vojašnic švicarske garde. Orožarna je izredno dobro založena, v njej pa je najti tako [[hladno orožje]] iz časa renesanse, kot tudi najnovejše ročno in [[avtomatsko orožje]]. '''Tradicionalno orožje:''' {| class="wikitable" |- | [[meč]] || gumijevka ||[[helebarda]] ||kiras (oklep brez rokavov) |- |} '''Moderno orožje:''' {| class="wikitable" |- | SIG Sauer P220 ||[[Glock]] ||Steyr TMP||Heckler & Koch MP7 ||Heckler & Koch MP7||[[SIG 550]]||SIG 552 |- |} '''Orožje vzeto iz uporabe:''' {| class="wikitable" |- | [[flamberg]]||puška Vetterli ||[[Karabiner 98k]] || Dreyse M1907||Suomi KP/-31 ||SIG MKMO||Karabiner K31 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Wolińska-Riedi, Magdalena |year=2025 |title=Ženska v Vatikanu : kako živijo v najmanjši državi na svetu |publisher=Družina d.o.o. |isbn=978-961-04-1213-7 |cobiss=245256451 |pages=}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Seznam poveljnikov papeške švicarske garde]] * [[Enota za protokol Slovenske vojske]] * [[Britanska kraljeva garda]] * [[Danska kraljeva garda]] * [[Norveška kraljeva garda]] * [[Švedska kraljeva garda]] * [[Evzoni]] == Zunanje povezave == {{commons category|Pontifical Swiss Guard}} * [http://www.vatican.va/roman_curia/swiss_guard/index.htm Uradna stran Švicarske garde] {{ikona en}} * [http://www.guardiasvizzera.va/content/guardiasvizzera/en.html Domača stran Švicarske garde] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180813210327/http://www.guardiasvizzera.va/content/guardiasvizzera/en.html |date=2018-08-13 }} {{ikona en}} * [http://militaryhistorynow.com/2014/12/08/the-popes-private-army-10-cool-facts-about-the-vaticans-swiss-guards/ 10 zanimivosti Švicarske garde] {{ikona en}} * [http://www.guns.com/2014/04/13/guns-swiss-guard/ Orožje švicarske garde] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140729061922/http://www.guns.com/2014/04/13/guns-swiss-guard/ |date=2014-07-29 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vatikan]] [[Kategorija:Oborožene sile]] [[Kategorija:Najemniki]] [[Kategorija:Gardne enote]] [[Kategorija:Častna straža]] gc4i5taat8m2686esy2zjlrcu31066y 0 16670 6746335 6739640 2026-09-03T12:49:55Z ~2026-47846-01 265258 /* Vzroki za vojno */ 6746335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Vojne v nekdanji Jugoslaviji |partof= |image=[[Slika:Collage Yugoslav wars.jpg|300px]] |caption=Prizori iz vojn v nekdanji Jugoslaviji. |date=[[1991]]–[[2001]] |place=[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina|Bosna]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Kosovo]], [[Makedonija]] |casus=različne narodnosti, padec komunizma in medetnična trenja. |territory= |result=Nastanek novih neodvisnih držav. |combatant1={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br> {{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]]<br> {{flagicon|Bosnia and Herzegovina|1992}} [[Bosna in Hercegovina]]<br> [[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|20px]] [[Hrvaška republika Herceg Bosna]]<br> {{flagicon|NATO}} [[NATO]]<br> [[File:UCK KLA.svg|20px]] [[Osvobodilna vojska kosova]]<br> [[File:Uck Nla logo.svg|20px]] [[Nacionalna osvobodilna vojska]]<br> |combatant2={{flagicon|Jugoslavija}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br> [[File:Flag of Republika Srpska.svg|20px]] [[Republika srbska]]<br> [[File:Flag of Serbian Krajina (1991).svg|20px]] [[Srbska republika Krajina]]<br> [[File:Flag of AP Western Bosnia (1993-1995).svg|20px]] [[Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna]]<br> {{flagicon|Makedonija}} [[Makedonija]] |commander1=[[Milan Kučan]]<br> [[Franjo Tuđman]]<br> [[Alija Izetbegović]]<br> [[Hashim Thaci]]<br> [[Wesley Kanne Clark]]<br> [[Javier Solana]]<br> [[Muhamet Xhemajli]]<br> [[Ridvan Chazimi-Leshi]]<br> [[Ali Ahmeti]] |commander2=[[Slobodan Milošević]]<br> [[Veljko Kadijević]]<br> [[Radovan Karadžić]]<br> [[Ratko Mladić]]<br> [[Željko Ražnatović]]<br> [[Dragoljub Ojdanić]]<br> [[Svetozar Marjanović]]<br> [[Nebojša Pavković]] |strength1= |strength2= |casualties1= |casualties2= |casualties3= okoli 140.000 mrtvih; več tisoč pogrešanih; več kot 1.000.000 ljudi je moralo zapustiti dom |notes= }} '''Vojne v nekdanji Jugoslaviji''' so vse [[vojna|vojne]], ki so se zgodile na ozemlju bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] od leta [[1991]] do [[2001]]. V vojne je bilo vpletenih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna se je končala hitro v [[Slovenija|Sloveniji]], v drugih republikah, kot sta [[Hrvaška]] in [[Bosna in Hercegovina]], pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na [[Kosovo|Kosovu]], ki se je nato razširil na [[Makedonija|Makedonijo]], kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna. Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžgalo spodbujanje nacionalizma ter trenja, zlasti med Hrvati in Srbi, kar so izkoristili (ali celo sami spodbujali) politiki tako na srbski kot hrvaški strani. Ključno pa je etnične konflikte razplamtela politika nekaterih srbskih politikov kot je zlasti [[Slobodan Milošević]], kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na [[Evropa|evropskih]] tleh po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Vojne so povzročile ogromno gospodarsko škodo. Veliko ljudi je bilo pregnanih s svojih domov, prišlo pa je tudi do množičnih pobojev skoraj na vseh v vojne vpletenih straneh. Zaradi nemogočih razmer je posredovala [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in na ozemlje bivše Jugoslavije poslala mirovne sile, da bi umirile strasti, vendar te pri svojem delu niso bile učinkovite. Nekoliko bolje so se izkazale le na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Makedonija|Makedoniji]]. Zaradi številnih vojnih zločinov je [[Evropska unija]] ustanovila [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] . Po drugi svetovni vojni in [[Nürnberški procesi|Nürnberških procesih]], kjer so sodili nacistom, je bilo to prvo mednarodno sodišče v Evropi, namenjeno sojenju vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je učinkovito opravilo svojo vlogo, saj so vsi obtoženci priprti. .Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra 2017, institucija pa je formalno prenehala obstajati 31. decembra istega leta . == Kronologija dogodkov v Jugoslaviji == * 1968 - Študenti na [[Kosovo|Kosovu]] zahtevajo več pravic za Albance * 1971 - Demonstracije na [[Hrvaška|Hrvaškem]] * 1974 - [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Nova jugoslovanska ustava]] vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic * 1980 - [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Umre Josip Broz Tito]] * 1981 - Začne se gospodarska kriza, na [[Kosovo|Kosovu]] pride do novih protestov. Albanci zahtevajo, da Kosovo postane republika * 1989 - V Srbiji pride na oblast [[Slobodan Milošević]] * 1990 - V Jugoslaviji so organizirane prve demokratične volitve po 2. svetovni vojni, na oblast pride srbska elita, ki želi preprečiti demokratične spremembe, vendar ji to spodleti. Slovenska in hrvaška novoizvoljena vlada ne skriva težnje po samostojni državi. Hrvaški Srbi začnejo upor proti novi hrvaški vladi. * 1991 - [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Slovenija]] in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne [[desetdnevna vojna]]. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] se nato umakne iz Slovenije in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za [[Vukovar]], [[Dubrovnik]] in [[Osijek]] * 1992 - [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Vojna na Hrvaškem]] se razširi. [[Makedonija]] in [[Bosna]] razglasita neodvisnost. Začne se vojna v Bosni. [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. * 1993 - Začne se vojna med Hrvaško in BiH. Med spopadi v [[Mostar]]ju Hrvati porušijo [[Mostarski most]]. * 1994 - Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. * 1995 - V [[Srebrenica|Srebrenici]] pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operaciji [[Operacija Nevihta|Nevihta]] in [[Operacija Blisk|Blisk]]. [[NATO]] napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je [[Daytonski sporazum]]. * 1996 - Takrat mednarodno nepriznana [[Zvezna republika Jugoslavija]], ki je nastala na pogorišču nekdanje SFRJ, prizna Hrvaško in BiH * 1998 - Na [[Kosovo|Kosovu]] pride do spopadov med Srbi in Albanci * 1999 - NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu z bombardiranjem strateških ciljev na Kosovu, v Srbiji in Črni gori, pri čemer umirajo tudi nedolžni civilisti. Nadzor nad Kosovom prevzame OZN. * 2000 - Slobodan Milošević izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Zvezne Republike Jugoslavije postane [[Vojislav Koštunica]]. * 2001 - V [[Makedonija|Makedoniji]] pride do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži * 2002 - [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] aretirajo in ga izročijo [[Haško sodišče|Haaškemu sodišču]] * 2003 - Zvezna Republika Jugoslavija se preimenuje v državo [[Srbija in Črna gora]] * 2005 - [[Ante Gotovina|Anteja Gotovino]] aretirajo. Leta 2012 je haaško sodišče ugodilo pritožbi in sodbo na prvi stopnji razveljavilo. * 2006 - [[Črna gora]] po referendumu razglasi neodvisnost od ZRJ ([[Srbija|Srbije]]). Razpade tretja jugoslovanska država. * 2008 - [[Kosovo]] razglasi neodvisnost in državotvornost. * 2008 - Srbske oblasti aretirajo [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] * 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] * 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Goran Hadžić|Gorana Hadžića]], zadnjega obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ==Vzroki za vojno== [[Slika:Breakup of Yugoslavia.gif|thumb|right|300px|Jugoslavija pred razpadom.]] Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen "divji zahod" Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava in trgovina z Orientom med zahodom in vzhodom. Zaradi teh razlogov je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime "sod smodnika", saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi. V začetku dvajsetega stoletja so Balkan in območje bodoče Jugoslavije zaznamovale [[Prva svetovna vojna|prva]] in [[druga balkanska vojna]]. Največje spremembe je povzročila prva svetovna vojna, ki se je začela prav na Balkanu, zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu. Razpad večnacionalne Avstro-Ogrske je na Balkanu povzročil nastanek nove države [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki se je nato preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina je bila večnacionalna, v večini so jo sestavljali [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Črnogorci]], [[Bošnjaki]] in [[Makedonci]]. Vsi narodi so sprva podpirali nastanek nove t. i. južnoslovanske države, kjer bi bili vsi [[Južni Slovani|južnoslovanski]] narodi enakopravni in bi si usodo krojili sami in ne evropske velesile. Začetno veselje pa je kmalu izginilo, saj so nadzor nad kraljevino v glavnem prevzeli Srbi, kar se je odražalo tudi v kasnejših obdobjih, saj je veliko Srbov vse tri Jugoslavije, ki so v 20. stoletju nastale v tem delu sveta, smatralo za razširjeno večnacionalno srbsko državo. To je skozi desetletja povzročalo huda politična in nacionalna trenja, katere je vlada v Beogradu uspela nadzorovati le z represijo. Prav zaradi teh notranjih trenj, skrajno birokratizirana in centralizirana kraljevina, ki je nastala po prvi svetovni vojni, nikoli ni delovala kot država vseh narodov v njej. Bilo je le vprašanje časa kdaj bo razpadla. Do razpada prve jugoslovanske države je prišlo po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]], aprila 1941. V skladu z dogovorom med [[Sile osi|silami osi]] in Hitlerjevimi usmeritvami so si državo razdelile: Italija, [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Madžarska]], [[Romunija]] , [[Bolgarija]] in NDH. Kmalu po zasedbi se je na posameznih območjih okupirane kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli navzkriž s [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja za oblast prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili tudi zavezniki, zato so jih tekom vojne, v skupnem boju proti nacistični Nemčiji, začeli oskrbovati. S tem se je njihova moč še dodatno povečala.Titu pa je s pomočjo komunistične ideologije, na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita in komunistov razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene in potlačene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu tudi na silo zatrti. V izogib novim sporom, je bilo leta 1973 z novo ustavo republikam podeljeno več pravic in samouprave, med drugim tudi pravica do samoodločbe. Leta 1980 je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto in Srbija je začela pridobivati na moči. S tem je prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem z Slovenijo in Hrvaško, kateri sta zahtevali večjo avtonomijo inkasneje tudi neodvisnost. Že tako napete razmere v državi, pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je postajalo vse bolj jasno, da bo tudi druga jugoslovanska država razpadla. Vprašanje je bilo le kdaj in kako se bo to zgodilo. Kakor danes priča zgodovina, se je to zgodilo na zelo krvav način. ==Vojna v Sloveniji== {{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}} [[Slika:Slovenian war map.jpg|thumb|right|300px|Glavne smeri napada JLA v desetdnevni vojni.]] Potem ko so propadli vsi pogovori z jugoslovansko vlado v [[Beograd]]u o spremembi ustave, je Slovenija, 25. junija 1991, [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila samostojnost]]. Vlada v Beogradu, ki je bila pod močnim vplivom vojske in srbskega nacionalizma, je na razglasitev samostojnosti Slovenije , reagirala zelo ostro. Na mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so poslali vojsko. Namen vojske je bil odrezati Slovenijo od zunanjega sveta ter z silo preprečiti njeno razdružitev od Jugoslavije. Prvi tanki [[JLA]] so se na slovenskih cestah pojavili še isti dan po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Naslednji dan, 26. junija, pa se je pokazala vsa razsežnost agresije vojske. JLA je imela v Sloveniji okoli 22.300 dobro opremljenih in oboroženih vojakov s podporo letalstva, nasproti njih pa je stalo 35.000 slabo oboroženih in opremljenih pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|slovenske teritorialne obrambe]] (TO) in 10.000 rezervnih pripadnikov takratne slovenske milice. V prvih dneh agresije so enote JLA zasedle večino mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Oklepno mehanizirana enota iz [[Vrhnika|Vrhnike]] pa je zasedla [[letališče Brnik]]. Hkrati so iz smeri Hrvaške proti [[Ljubljana|Ljubljani]] in mejnim prehodom začele prodirati oklepne kolone. Njihovo napredovanje je bilo zaradi cestnih barikad kmalu ustavljeno. Enote so ostale obkoljene daleč od svojih vojašnic. Pri preboju barikad je prišlo do ostrih spopadov z TO, v katerih so padle prve žrtve. JLA je poizkušala nekatere svoje enote rešiti z helikopterskimi desanti, ki pa so se prav tako ponesrečili. Pri tem sta bila sestreljena tudi dva helikopterja. Ker je TO kronično primanjkovalo orožja in opreme, so bila napadena in zavzeta številna vojaška skladišča. Jugoslovanska vojska pa ni ostala odrezana samo na terenu, ampak tudi v svojih lastnih vojašnicah. Izklopljena jim je bila voda in elektrika, zato je morála med vojaki, večinoma naborniki, začela hitro upadati. Mnogi so dezertirali. Ker tankovske enote niso dosegle svojega cilja, je vojska na pomoč poslala letalstvo, katero je raketiralo radijske oddajnike, cestne barikade, letališče Brnik in ne zelo ogroženo Termo elektrarno Šoštanj. Napadi so bili le deloma uspešni, stanje v armadi pa se je iz ure v uro slabšalo. Vsi poizkusi preboja iz smeri Hrvaške so zaradi močnega odpora teritorialcev propadli, večina mejnih prehodov na zunanjih mejah pa je padla v roke TO. Armadi, ki je bila obkoljena v svojih vojašnicah in tako izolirana od zunanjega sveta, ni preostalo drugega kot da sprejme premirje, ki ji je bilo ponujeno. V naslednjih dneh so se enote začele vračati v svoje vojašnice, pogajanja pa so bila prepuščena politikom. [[Brionska deklaracija|Na Brionih]] je bilo sklenjeno trajno premirje, določen pa je bil tudi trimesečni rok v katerem se mora JLA umakniti iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči iz 25. na 26. oktober 1991. ==Vojna na Hrvaškem== {{glavni|Domovinska vojna}} [[Slika:Croatian War 1991 Vukovar destroyed tank.jpg|thumb|right|250px|Uničen tank JLA med boji za Vukovar.]] Hrvaška je svojo samostojnost razglasila istočasno s Slovenijo, nanjo pa je bila precej slabše pripravljena kot njena severna soseda. Na Hrvaškem je živelo veliko Srbov, ki so ostro nasprotovali odcepitvi in so začeli sami, ob izdatni podpori Srbije, organizirati oborožen odpor. Kot velik problem se je izkazala tudi oborožitev hrvaške teritorialne obrambe, ki jo je JLA v mesecih pred vojno skoraj popolnoma razorožila, poleg tega pa so bile enote JLA po dogodkih v Sloveniji že bolje pripravljene na vojaško posredovanje. Podobno kot v Sloveniji, je tudi na Hrvaškem armada ostala ujeta v vojašnicah, vendar ne za dolgo. Iz njih se je poizkušala prebiti s silo in pri tem je bilo veliko žrtev na obeh straneh. Zaradi razpada države so začeli armado množično zapuščati Makedonci in Albanci, tako so jo večinoma sestavljali le še Srbi, s čimer se je enotnost le-te povečala. Da bi armada zavarovala ostanke srbske Jugoslavije in srbsko prebivalstvo na hrvaškem, je v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na meji z Bosno in Srbijo začela z serijo ofenziv. Ofenzive so zaznamovali obsežni in krvavi spopadi za: [[Dubrovnik]], [[Gospić]], [[Šibenik]], [[Zadar]], [[Karlovec]], [[Sisak]], Slavonski Brod, [[Osijek]], [[Vinkovci|Vinkovce]] in [[Vukovar]]. Najbolj dramatično je postalo [[Bitka za Vukovar|obleganje Vukovarja]], ki je 18. novembra 1991, po 87 dneh obleganja, padel v srbske roke. Po končanem obleganju pa so srbske paravojaške enote v mestu in njegovi okolici izvajale vojne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki. Proti koncu leta 1991 se je po začetnem šoku moč hrvaške vojske izredno povečala, zato je ta začela prehajati v ofenzivo, s katero je osvobodila velik del zasedenega ozemlja, dosežki pa so bili vidni tudi v zunanjepolitičnem dogajanju, saj so Hrvaško kot samostojno državo priznale številne evropske države. Ob podpori tretjih držav so se začela prva mirovna pogajanja, ki pa niso prinesla trajnega miru, zato so se boji nadaljevali z vso silovitostjo. Decembra so Srbi v obmejnem pasu razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]], ki pa je razen Srbije ni priznala nobena druga država. [[Slika:Muzej DR-crop.JPG|thumb|left|250px|Dubrovnik v plamenih.]] Zaradi krvavih spopadov v [[Slavonija|Slavoniji]] in Dalmaciji ter priznanja Hrvaške kot samostojne in neodvisne države, je JLA izgubila legitimnost po vojaškem posredovanju, zato ji ni preostalo drugega, kot da je na zahtevo Združenih narodov 2. januarja 1992 podpisala premirje in se zavezala, da se umakne v Bosno in Hercegovino (BIH), kjer je še istega leta izbruhnil nov krvav konflikt. Izpraznjene položaje JLA so zasedli vojaki Republike Srbske Krajine, ki premirja niso spoštovali, zato so Združeni narodi na nemirna območja poslali enote UNPROFORJA, da bi ločile sprte strani. Preostanek leta 1992 so zaznamovali manjši spopadi, ki pa niso prinesli bistvenega napredka ne na eni ne na drugi strani. Leto 1993 sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi; ''Operacija Maslenica'' in ''Operacija Medački žep''. Namen operacije Maslenica je bil osvoboditi območje okoli Maslenice in strateško pomemben most, ki je Zadar povezoval z [[Zagreb]]om. Operacija se je začela [[22. januar]]ja in je Srbe popolnoma presenetila. Po kratkem boju je hrvaška vojska ob podpori letalstva in mornarice prebila srbske obrambne položaje in zasedla strateško pomembne položaje okoli Zadra. V strahu, da bi Hrvati zasedli vso Srbsko Krajino so Srbi napadli skladišča orožja, ki jih je varoval UNPROFOR in se začeli bolj učinkovito upirati. Operacija je bila zaradi vedno večjih izgub v začetku februarja ustavljena. Razmere na tem bojišču, razen topniških obstreljevanj in manjših spopadov, so do maja 1995 ostale nespremenjene. V začetku septembra 1993 je bila v okolici Gospića sprožena nova ofenziva, s katero so Hrvati želeli preprečiti nenehno topniško obstreljevanje Gospića (Operacija Medački žep). Ofenziva je uspela, pri tem pa so hrvaške sile pod vodstvom Mirka Noraca in ostalih poveljujočih zagrešile številne vojne zločine nad srbskim prebivalstvom. Po ofenzivi se je hrvaška vojska umaknila, njihove položaje pa so zasedle sile UNPROFOR-ja. [[Slika:Destruction of a tank.jpg|thumb|right|250px|Pripadnika hrvaške vojske se pripravljata za napad na srbski tank.]] Med letoma 1992 in 1994 so bili Hrvati posredno vpleteni v še en konflikt, ki je potekal v BIH med tamkaj živečimi Hrvati in Bošnjaki. Spopadi so se končali februarja 1994 s podpisom premirja v Washingtonu, marca istega leta pa sta Hrvaška ter BIH sklenili zavezništvo v boju proti skupnemu sovražniku, vojski Republike Srbske in vojski Republike Srbske Krajine. To zavezništvo je hrvaški vojski omogočalo, da je lahko začela izvajati vojaške operacije v BIH. Najbolj odmevni sta bili operacija ''Zima 94'' in ''Cincar'' kjer sta hrvaška in bošnjaška vojska združili sile v boju proti združenima srbskima vojskama v oklici Kupresa, Dinare in Livna s čimer so želeli deloma obkoliti [[Knin]] in omejiti obleganje Bihaća, ki je potekalo že od junija 1992. Medtem se je obleganje tega mesta nadaljevalo z vso silovitostjo. Razmere so se nekoliko umirile šele, ko je Varnostni svet Združenih narodov odobril vojaško posredovanje zveze [[NATO]]. Zadnje leto vojne, 1995, sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi: ''[[Operacija Blisk]]'' in ''[[Operacija Nevihta]]''. S prvo je hrvaška vojska osvobodila velik del ozemlja okoli Okučanov v Slavoniji, hkrati pa je bila ta operacija nekakšen uvod v precej bolj obsežno ''Operacijo Nevihta''. Ta se je začela [[4. avgust]]a 1995, v njej je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, 350 tankov in 200 topov; nasproti njih pa je stala vojska Srbske republike Krajine s 40.000 vojaki 250 tanki in 250 topovi. Operacija, za katero pravijo, da je potekala po priročniku za bojevanje, je srbsko vojsko popolnoma presenetila, tako da je hrvaška vojska že prvi dan ofenzive prebila srbsko obrambno linijo in obkolila posamezne srbske enote ter tako hitro napredovala v notranjost Srbske republike Krajine. [[6. avgust|Šestega avgusta]] je bil osvobojen Knin, dva dni pozneje pa so bile, zaradi popolne hrvaške zmage in premirja, ustavljene vse vojaške operacije. Srbska vojska se je predala 9. avgusta, v tem času je v Srbijo in BIH pobegnilo okoli 150.000 Srbov. Mnogi, ki so ostali na svojih domovih, pa so postali žrtve vojnih zločinov. Vojna na Hrvaškem se je zaključila po podpisu [[Erdutski sporazum|Erdutskega]] in [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995. ==Vojna v Bosni in Hercegovini== {{glavni|Vojna v Bosni in Hercegovini}} [[Slika:Norsk Sisu fra NORLOGB.jpg|thumb|right|250px|Pripadniki UNPROFOR-ja v obleganem Sarajevu.]] Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške, so začeli o samostojnosti resneje razmišljati tudi v BIH, zato so v ta namen pripravili referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za neodvisnost od Jugoslavije. Pri tem pa so se pojavile težave. BIH je bila multietnična republika, saj je poleg bošnjaškega prebivalstva (43%) tam živelo tudi veliko Srbov (31%) in Hrvatov (17%), ki se z razglasitvijo samostojne in neodvisne BIH niso strinjali, zato so tako Srbi kot tudi Hrvati razglasili svojo državo: [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] in hrvaško republiko Herceg-Bosno. Bosna in Hercegovina je svojo samostojnost in neodvisnost razglasila 1. marca 1992. Po predhodnem dogovoru se je JLA iz te republike umaknila bolj ali manj mirno, pri tem pa je večino težke oborožitve predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te enote niso izgubljale časa in so hitro zavzele območja z večinskim srbskim prebivalstvom, nato pa so se usmerili še na območja z manjšinskim srbskim prebivalstvom. Pri tem so se začeli pojavljati prvi vojni zločini, ki so jih tekom vojne izvajale vse tri v vojno vpletene strani. Leto 1992 je bilo za bošnjaško vojsko težavno. Bili so slabo opremljeni in oboroženi. Poleg tega so se morali boriti na dveh frontah hkrati, proti vojski Republike Srbske in proti hrvaški vojski samooklicane Herceg-Bosne. Ker je bila država z vseh strani obkrožena s sovražnikom, jo je reševala le lastna industrija in kmetijstvo, ki pa nista mogla slediti potrebam prebivalstva in vojske, zato se je začelo pojavljati vsesplošno pomanjkanje in lakota. To je najbolj prišlo do izraza v [[Sarajevo|Sarajevu]], mestu ki je od začetka vojne pa vse do leta 1995 ostalo razdeljeno in obkoljeno z vojsko bosanskih Srbov. Večinski bošnjaški del mesta je bil obkoljen, medtem ko je manjši srbski del mesta bil povezan z ozemlji pod kontrolo srbske vojske. Iz bošnjaškega dela mesta ali v mesto samo, se je dalo priti le po dveh poteh: preko [[Letališče Sarajevo|sarajevskega letališča]], ki ga je nadzoroval UNPROFOR ali pa preko [[Sarajevski predor|podzemnega rova]] pod letališčem. Bošnjaški del mesta so že kmalu po izbruhu vojne obkolile srbske enote in ga začele neusmiljeno obstreljevati. Istočasno so bošnjaške enote obstreljevale z zunanje strani obroča dele mesta z srbskim prebivalstvom. Na obeh straneh so bili dejavni tudi [[Ostrostrelec|ostrostrelci]], ki so streljali na vse kar se je premikalo po mestnih ulicah. Prizaneseno ni bilo niti ženskam in otrokom. Med skoraj štiriletnimi boji je v mestu umrlo okoli 15.000 ljudi, ogromna je bila tudi gospodarska škoda, saj je v mestu bilo veliko stavb poškodovanih ali uničenih. Poleg Sarajeva, je do konca vojne ostalo oblegano tudi mesto Bihać. Mesto je bilo pod zaščito UNPROFOR-ja, tekom vojne so ga oblegale kar tri vojske: vojska Republike Srbske, vojska Srbske republike Krajine in vojska Avtonomne republike Zahodne Bosne. [[Slika:Bombed mosque in Ahmici.jpg|thumb|left|250px|Uničena mošeja v Ahmićih.]] Sredi leta 1993 si je bošnjaška vojska že nekoliko opomogla in se okrepila od začetnega šoka, zato je počasi prehajala v ofenzivo. To leto so predvsem zaznamovali boji s Hrvati v osrednji Bosni in v Hercegovini. Izjemno odmevni so bili ulični boji za strateško pomembna mesta, kot so Vitez, Novi Travnik, Gornji Vakuf in [[Mostar]]. Boji za Mostar so se začeli že junija 1992. Najprej je mesto obstreljevala JLA, po njenem umiku pa so položaje zasedli Hrvati. Ti so tekom vojne prevzeli zahodni del Mostarja in njegovo okolico, vzhodni del je ostal v bošnjaških rokah. Da bi Bošnjaki prekinili obleganje mesta, so septembra sprožili ''Operacijo Neretva 93'', ki pa je bila kmalu zatem prekinjena zaradi poročil o vojnih zločinih nad ujetniki in civilnim prebivalstvom. Da bi UNPROFOR zaščitil civilno prebivalstvo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 824 s katero je: Sarajevo, Goražde, [[Srebrenica|Srebrenico]], [[Tuzla|Tuzlo]], Žepo in Bihać razglasil za varna območja pod nadzorom Združenih narodov. [[Slika:DaytonAgreement.jpg|thumb|right|250px|S podpisom Daytonskega sporazuma se je končala vojna v Bosni in na Hrvaškem.]] Pomlad 1994 je za BIH prinesla veliko olajšanje, saj je bilo med hrvaško Herceg-Bosno in muslimanskim delom Bosne, sklenjeno trajno premirje kateremu je nato sledilo še vojaško zavezništvo s Hrvaško. Državi sta tako proti skupnemu sovražniku (Srbom) začeli izvajati usklajene vojaške operacije, ki so v kratkem času prinesle preobrat na bojišču. Preobrat v vojni je povzročila tudi granata, ki je 5. februarja 1994 na tržnici v Sarajevu ubila 68 in ranila 144 ljudi. Svetovna javnost je bila nad dogodkom zgrožena. Čeprav preiskave niso ugotovile, katera stran je granato izstrelila, je javnost zahtevala vojaško posredovanje mirovnih sil. Varnostni svet OZN je zahteval umik vsega težkega orožja okoli mesta. Grožnja mednarodne skupnosti je uspela saj je 12. februar minil mirno brez enega samega strela in ene same žrtve. Čeprav je bila celotna vojna v BIH izredno krvava, je bilo leto 1995 še toliko bolj. Leto so zaznamovale številne ofenzive, ki so naznanjale konec vojne. Julija je vojska Republike Srbske zasedla Srebrenico, ki je bila pod zaščito Združenih narodov. Od 8.000 muslimanskih vojakov in civilistov jih je srbska vojska [[Srebreniški pokol|umorila okoli polovico]], druga polovica pa je padla med boji v poskusih preboja proti Tuzli. Svetovna javnost je bila nad dogajanjem zgrožena, zato je NATO krepil število letalskih napadov na srbske položaje. Konec julija sta združeni vojski Hrvaške in BIH sprožili ''Operacijo Poletje 95'', kateri je nato avgusta sledila še ''[[Operacija Nevihta]]''. Ta operacija je predstavljala preobrat v vojni, saj je bila vojska Srbske Krajine med spopadi poražena. Operaciji Nevihta je sledilo še več manjših spopadov, dokler ni bil 21. novembra 1995 v Daytonu podpisan mirovni sporazum, ki je končal vojno v BIH in na Hrvaškem. ==Vojna na Kosovu== {{glavni|Vojna na Kosovu}} Tako kot drugje po Jugoslaviji, je na Kosovu začelo vreti že leta, oziroma že desetletja pred razpadom Jugoslavije. Nezadovoljstvo ljudi se je pojavilo tudi na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja s prihodom gospodarske krize in političnimi spremembami, ki jih je povzročila [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|smrt predsednika Jugoslavije Tita]]. Leta 1981 so [[Albanci]] na Kosovu zahtevali svojo republiko, s katero bi dobili več pravic. Protesti so bili bolj ali manj na silo zatrti. V drugi polovici osemdesetih let so se razmere na Kosovu zaradi srbskega nacionalizma znova poslabšale, zato sta morali posredovati policija in vojska. V začetku devetdesetih let, po izbruhu vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, so bile razmere na Kosovu bolj ali manj mirne, čeprav je Srbija Albancem drastično zmanjšala državljanske pravice (odpuščanje delavcev albanskega rodu, prepoved albanskega jezika, ukinjanje šol, večina podjetji je postala državna last, ...). Albanci so se na to odzvali z ustanovitvijo vzporednih državnih institucij, ni jim pa uspelo odpraviti brezposelnosti, ki se je dvignila na neverjetnih 80%. Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva je bil septembra 1991 izpeljan referendum o odcepitvi, ki ga je podprlo kar 90% Albancev, vendar se ni zgodilo nič, saj je Srbija referendum razglasila za neveljavnega. Istega leta je bila ustanovljena tudi OVK ([[Osvobodilna vojska Kosova]]), ki je zaradi napadov na Srbe in državne institucije kmalu pristala na seznamu terorističnih organizacij. [[Slika:Aviano f-15.jpg|thumb|left|250px|[[Aviano]], lovsko letalo [[F-15]] se odpravlja na bojno nalogo nad Srbijo.]] Prvi spopadi v tej nemirni pokrajini so se zgodili v začetku leta 1996, potem ko so albanski politiki izgubili vsakršno upanje, da bi spor rešili po politični poti. Napadi do takrat malo znane OVK na srbske varnostne sile in institucije, so v kratkem povzročili spiralo nasilja, ki mu ni bilo videti konca. Stvari so se še dodatno poslabšale zaradi kriznih razmer v sosednji [[Albanija|Albaniji]]. Srbska policija in varnostne sile so na vsako agresijo OVK odgovorile z še večjo agresijo, kar je imelo za posledico veliko civilnih žrtev. Ker se je zdelo, da se bo regija ponovno pogreznila v vojno, so Združeni narodi in [[ZDA]] zahtevali takojšnjo prekinitev ognja. Do tega ni prišlo, so pa ob pomoči [[Rusija|Rusije]] dosegli, da so na Kosovo prišli mednarodni opazovalci. Ti niso mogli kaj dosti pomagati, saj so se spopadi leta [[1998]] še bolj razširili in so po novem potekali v okolici vseh strateško pomembnih poti in mest. Spopadi so iz domov pregnali več kot 250.000 Albancev, ki so se povečini zatekli v Albanijo in Makedonijo. Ker se stvari niso umirile, je Varnostni svet Združenih narodov, konec septembra 1998 sprejel resolucijo, ki je predvidela zračne napade Natovih letal na srbske položaje in strateške cilje. Zastraševanje je uspelo, saj je bilo oktobra istega leta podpisano premirje, ki pa tudi ni zdržalo dolgo. Januarja in februarja [[1999]] se je nasilje ponovno začelo stopnjevati, vse pogostejši so postali uboji, ki so nato vodili do večjih spopadov in posameznih bombnih napadov. Sprti strani sta mir, pod pritiskom drugih držav, zopet poizkušali doseči z mirovnimi pogajanji, ki pa niso obrodila nobenega sadu, saj so se pogoji za obe strani zdeli preveč radikalni in zato nesprejemljivi. [[22. marec|Dvaindvajsetega marca]] 1999 so Kosovo začeli zapuščati zunanji opazovalci, kar je bil za Srbe znak, da se nekaj pripravlja. Po preostanku Jugoslavije (Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora) tako imenovane ZRJ, je bil sprožen preplah in izvedena popolna mobilizacija vojske. Dan pozneje je Richard Holdbrook javnost obvestil, da so mirovna pogajanja propadla in s tem so reševanje konflikta prepustili NATO-vim silam. Naslednji dan, 24. marca 1999 ob 19:00 so Natova letala začela z bombardiranjem vojaških objektov (takrat še) jugoslovanske vojske. Med marcem in junijem so Natova letala opravila več kot 38.000 bojnih nalog nad Srbijo, [[Črna gora|Črno goro]] in Kosovo. Sprva so bili cilji letalskih napadov vojaški objekti (vojašnice, skladišča orožja, vojaška letališča, ...), protiletalska obramba in srbski obrambni položaji. Kasneje, ko so uvideli da bombardiranja nimajo zaželenega učinka, pa so prešli še na t.i. objekte za večnamensko uporabo: mostove, železnico, ceste, RTV oddajnike, energetske objekte, ... Aprila je postalo jasno, da bombardiranja niso spravila Srbe na kolena, saj so postali še bolj enotni, politična moč Miloševića pa se je še povečala. Poleg tega je naraščala tudi kolateralna škoda (bomba na kitajsko veleposlaništvo in na konvoj albanskih beguncev ...). Zato so v NATU razmišljali tudi o kopenski operaciji, ki bi jo bilo treba izvesti še pred zimo, ko so ceste iz Albanije in Makedonije še prevozne. Ko je kazalo, da se bo konflikt sprevrgel v resen spopad z Natovimi silami, ki bi lahko imel globalne posledice, se je med sprte strani v zadnjem trenutku vmešala Rusija. Ta je, s pomočjo [[Finska|Finske]], od srbskega predsednika Miloševića zahtevala premirje in ga, ob zagotovilu da tja pridejo ruske mirovne sile, tudi dobila. Ponovno so se začela pogajanja in 3. julija je bilo podpisano trajno premirje. 10. julija so bile ustavljene vse letalske operacije enot NATO pakta. Dva dni kasneje pa so na Kosovo prišle mednarodne sile za zagotavljanje miru [[KAFOR]]. V skladu z mirovnim sporazumom so se morale iz Kosova umakniti vse enote srbske vojske in policije, državne ustanove pa so morali predati predstavnikom mednarodnih sil. [[17. februar|Sedemnajstega februarja]] [[2008]] je Kosovo razglasilo samostojnost in neodvisnost. Kljub temu mednarodne enote za zagotavljanje miru, KAFOR ostajajo tam. Sporom med Albanci in Srbi namreč ni videti konca, saj se Srbi niso sprijaznili z izgubo Kosova. ==Vojna v Makedoniji== {{glavni|Makedonska državljanska vojna}} [[Slika:2001 Macedonia insurgency hr.svg|thumb|right|300px|Zemljevid spopadov v Makedoniji.]] Makedonija je bila edina republika, ki je Jugoslavijo zapustila brez vojne in brez večjih političnih pretresov, zato je že od samega začetka veljala za stabilno državo. Tako je ostalo večino devetdesetih let dvajsetega stoletja, dokler se razmere v regiji zaradi vojne na Kosovu, niso nenadoma spremenile. V Makedoniji je živelo okoli 23% Albancev, ki so živeli večinoma na severu, na meji s Kosovom. V nasprotju s svojimi severnimi sosedi (Srbijo), so imeli Albanci v Makedoniji dobro urejene manjšinske pravice, njihovi predstavniki pa so bili zastopani tudi v makedonskem parlamentu. Zato se je marsikateri spor lahko rešil s pogajanji. Kljub temu se je med Albanci začelo širiti separatistično mišljenje, ki se je s prihodom albanskih beguncev in upornikov iz Kosova, leta 1999 še okrepilo. Med letoma 1998 in 1999 je v Makedonijo pribežalo 360.000 albanskih beguncev, kar je imelo za makedonsko gospodarstvo katastrofalne posledice, saj država ni zmogla oskrbeti tako veliko število ljudi. Spremenilo se je tudi razmerje v etnični sestavi Makedonije. Kot velik problem se je izkazala tudi izredno porozna makedonsko-kosovska meja, preko katere so Albanci tovorili orožje in opremo za boj proti Srbom na Kosovu, mejo pa so večkrat prehajali tudi pripadniki OVK [[Osvobodilna vojska Kosova|(Osvobodilna vojska Kosova]]). Makedonija je mednarodno skupnost več let zaman opozarjala na nevzdržne varnostne razmere in nevarnost širjenja spopadov na svoje ozemlje. Ker ni dobila pomoči, je na mejo poslala vojsko. Konec leta 1999 in v začetku leta 2000 je bilo le še vprašanje časa kdaj bo počil prvi strel s katerim se bo začel nov krvav konflikt na Balkanu. Do prvega večjega incidenta je prišlo januarja 2001, ko so oboroženi Albanci napadli neko policijsko postajo v bližini Tetova. V napadu je umrl en policist, trije pa so bili ranjeni. Odgovornost za napad je prevzela v Makedoniji delujoča albanska Nacionalna osvobodilna vojska (NOV). Kasneje se je izkazalo da je bilo v organizaciji veliko pripadnikov OVK. Kmalu zatem so med OVK in makedonskimi varnostnimi silami izbruhnili prvi večji spopadi. OVK je bila v spopadih kmalu premagana, zato je preko meje pobegnila na Kosovo. Makedonija je potem NATO obtožila, da niso naredili nič za razorožitev Albancev in zaščito kosovsko-makedonske meje. Marca so se pripadniki OVK vrnili v Makedonijo in zasedli hribe okoli Tetova, nato pa z vso silo začeli napadati makedonske varnostne sile v mestu. Ker pogajanja o premirju niso uspela je makedonska vojska 18. marca izvedla mobilizacijo rezervistov, tej je 25. marca sledila še ofenziva na položaje OVK. Po dvodnevnih srditih bojih je OVK zapustila položaje in preko meje zopet pobegnila nazaj na Kosovo. Prvi ofenzivi je sledila še druga, v kateri so makedonske varnostne sile očistile področja severno od [[Skopje|Skopja]] in Tetova, operacija je bila ustavljena 31. marca 2001. Čeprav so makedonske varnostne sile zmagale v tej vojni, se varnostne razmere še dolgo časa niso povsem umirile, saj je neprestano prihajalo do manjših incidentov in napadov iz zasede. Spopadi so se prenehali šele s podpisom ohridskega sporazuma 13. avgusta 2001. Makedoncem je bil vsiljen separativni mir, s katerim so Albanci v Makedoniji dobili še več pravic in avtonomije. ==Glej tudi== * [[balkanski vojni]] * [[prva svetovna vojna]] * [[druga svetovna vojna]] ==Zunanje povezave== '''(v angleščini)''' *[http://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552526 Video on the Conflict in the Former Yugoslavia] from the [https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494/browse?type=title Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] *Bora Radović: [http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf Jugoslovenski ratovi 1991–1999 i neke od njihovih društvenih posledica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304220222/http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf |date=2016-03-04 }}. *[http://www.historyguy.com/balkan_war_third.htm Information and links on the Third Balkan War (1991–2001)] *Wiebes, Cees. Intelligence and the War in Bosnia 1992–1995, Publisher: Lit Verlag, 2003 *http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }} *Dr. R. Craig Nation. [http://www.strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/00117.pdf "War in the Balkans 1991–2002."] *[http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf "Yugoslavia: the outworn structure" (CIA) Report from November 1970] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121015181230/http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf |date=2012-10-15 }} *[http://youtube.com/watch?v=WkO7aqbTQuM&mode=related&search=/ Operation Storm] *Strategic Studies Institute, 2002, ISBN 1-58487-134-2 {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji|*]] [[Kategorija:Vojne Slovenije]] [[Kategorija:Vojne Hrvaške]] [[Kategorija:Vojne Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Vojne Makedonije]] [[Kategorija:Vojne Zvezne republike Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} 730q145ooad9hzofjgulhc4xrrtcb7k 14 16779 6746455 3946005 2026-09-03T19:57:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 glavni 6746455 wikitext text/x-wiki {{catmore|Valuta}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[valuta]]h. {{Kategorija v Zbirki|Currencies}} [[Kategorija:Denar]] 7b7c8pqfsku97g6b4pa7brgxivey293 0 17688 6746345 6553228 2026-09-03T13:06:43Z Pinky sl 2932 pp koord, pp ref 6746345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto v Slovaški | name = Bardejov | native_name = | native_name_lang = | other_name = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Bardejov10Slovakia6.JPG | image_caption = Glavni trg z Mestno hišo | image_flag = | image_shield = Coat of Arms of Bardejov.svg | nickname = | pushpin_map = Slovaška | pushpin_label_position = right<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_caption = Položaj Bardejova na karti Slovaške | coordinates = {{coord|49|17|36|N|21|16|34|E|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = <!-- Location --> | coordinates_display = title | coordinates_region = SI | subdivision_type1 = Okraj | subdivision_name1 = [[Prešovski okraj]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Bardejov | established_title = | established_date = 1241 | founder = | named_for = | parts_type = | parts_style = | p1 = | p2 = | government_type = <!-- Politics --> | government_footnotes = | leader_title = Župan | leader_name = Boris Hanuščak (SMER-SD) | unit_pref = Metric <!--Enter: Imperial, to display imperial before metric--> | area_magnitude = | elevation_footnotes = | elevation_m = 323<ref name="base_info">{{navedi splet |url=http://datacube.statistics.sk/#!/view/sk/VBD_SK_WIN/om5001rr/v_om5001rr_00_00_00_sk |title=Základná charakteristika |language=sk |date=2015-04-17 |website=www.statistics.sk |publisher= Statistical Office of the Slovak Republic|access-date=2022-03-31}}</ref> | elevation_max_m = | elevation_min_m = <!-- Population -----------------------> | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_note = <!-- General information ---------------> | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | blank_name = | blank_info = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 085 01 | area_code = | website = |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Varovano območje mesta Bardejov | designation1_date = 2000 <small>(24. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = iii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/973 973] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Unescova svetovna dediščina|Evropa in severna Amerika]] }} }} '''Bardejov''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Bártfa'', [[nemščina|nemško]] ''Bartfeld'') je [[mesto]] v vzhodnem delu [[Slovaška|Slovaške]]. Je približno 30 [[kilometer|km]] severno od [[Prešov]]a, nedaleč od meje s [[Poljska|Poljsko]]. Ima dobrih 30.000 prebivalcev in je središče zgodovinske [[pokrajina|pokrajine]] [[Šariš]]. == Etimologija == O izvoru imena obstajata dve teoriji. Po eni od teorij naj bi ime mesta izhajalo iz madžarske besede ''bárd'' (sekira), ki je označevala količino gozdnatega ozemlja, ki bi ga lahko posekal en človek v enem dnevu. V madžarskem imenu (''Bártfa'') je pripona ''fa'' (drevo) prišla pozneje in je spremenila tudi zadnjo črko ''bárd'' v ''bárt'', za lažjo izgovorjavo. Druga teorija izpeljuje ime iz krščanskega osebnega imena ''Barděj'', ''Barduj'' (skrajšani obliki Bartolomej) s skupno slovansko posesivno pripono ''-ov''. To teorijo podpira prva zapisana oblika imena – ''Bardujef'' (1241). Motivacijo z osebnim imenom podpira tudi prisotnost pripone, ohranjene v kasnejših poljskih ali slovaških virih.<ref name="lexicon">{{navedi knjigo |editor1-first=Martin |editor1-last=Štefánik |editor2-first=Ján |editor2-last=Lukačka |title=Lexikón stredovekých miest na Slovensku |trans-title=Lexicon of Medieval Towns in Slovakia |pages=79, 97 |publisher=Historický ústav SAV |location=Bratislava |year=2010 |isbn=978-80-89396-11-5 |language=sk, en |url=http://www.forumhistoriae.sk/e_kniznica/Lexikon-stredovekych-miest.pdf |access-date=2016-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140302114716/http://www.forumhistoriae.sk/e_kniznica/Lexikon-stredovekych-miest.pdf |archive-date=2014-03-02 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Ozemlje današnjega Bardejova je privabljalo naseljence že v [[kamena doba|kameni dobi]]. Toda prva pisna omemba mesta sega v 1240-ta, ko so se menihi iz Bártfe pritožili ogrskemu kralju [[Béla IV. Ogrski|Béli IV.]], da je Eperjes (danes [[Prešov]]) kršil meje mesta. V tistem času je bila že zgrajena pomembna [[Bazilika sv. Egidija|cerkev sv. Egidija]]. Mesto, ki je bilo v 14. stoletju močno utrjeno, je postalo središče trgovine s Poljsko. Več kot 50 [[ceh]]ov je nadzorovalo cvetoče gospodarstvo. Bártfa je leta 1376 dobila status kraljevega mesta, kasneje pa je postala [[svobodno kraljevo mesto]]. Oktobra 1410 je v bitki pri Bardejovu poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II. Jagelo]] premagal ogrskega in hrvaškega kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]], ki je bil kasneje okronan za nemškega kralja, češkega kralja in svetega rimskega cesarja.<ref>{{navedi splet |date=2018-12-15 |title=Bitwa pod Bardiowem czyli o węgierskim sojuszniku Krzyżaków |url=https://chwalazapomniana.pl/bitwa-pod-bardiowem-czyli-o-wegierskim-sojuszniku-krzyzakow/ |access-date=2022-10-22 |website=Chwała Zapomniana |language=pl-PL}}</ref><ref>{{navedi splet |last= |first= |date=20 August 2014 |title=Nieznana bitwa słynnej wojny - Uważam Rze Historia |url=https://historia.uwazamrze.pl/artykul/1134639/nieznana-bitwa-slynnej-wojny |access-date=2022-10-22 |website=historia.uwazamrze.pl |language=pl}}</ref> Zlata doba mesta se je končala v 16. stoletju, ko so državo pestile številne vojne, pandemije in druge katastrofe. V prvi četrtini 18. stoletja se je stanje začelo izboljševati. Slovaki in hasidski Judje so prišli v Bártfo v velikem številu. Do konca stoletja je prebivalstvo mesta ponovno doseglo raven iz 16. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Slovakia/Bardejov-686222/TravelGuide-Bardejov.html |access-date=2012-05-13 |title=Travel Guide — Bardejov }}</ref> Meščanske hiše so bile prezidane ali predelane v skladu s tedanjo arhitekturno modo. V severozahodnem predmestju se je razvila judovska četrt s [[sinagoga|sinagogo]], klavnico in obrednimi kopališči (mikveh). Zgrajene so bile tudi nove cerkve in mostovi. V času [[reformacija|reformacije]] je bil za mestnega župnika imenovan Michal Radašin. Kljub nadaljnjim požarom v zadnji četrtini 19. stoletja je mesto še naprej uspevalo, zahvaljujoč velikim projektom industrializacije v regiji. Leta 1893 je bila odprta železnica, ki je povezala Eperjes z Bártfo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.e-bardejov.sk/historia.php|title=História mesta Bardejov|website=www.e-bardejov.sk}}</ref> Vendar pa je po priključitvi in ustanovitvi prve češkoslovaške republike spet nazadovalo in postalo zaostala kmetijska regija. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je gospodarska situacija poslabšala, čeprav je bila škoda zaradi bombardiranja majhna. Bardejov so sovjetske enote 1. gardijske armade zavzele 20. januarja 1945. Leta 1950 je bilo v Bardejovu razglašeno zaščiteno mestno jedro in začela se je obsežna obnova njegove kulturne dediščine. Ta prizadevanja so dosegla vrhunec, ko je leta 1986 Bardejov prejel evropsko zlato medaljo s strani Mednarodnega odbora skrbnikov v Hamburgu – prvo mesto na Češkoslovaškem, ki je prejelo to nagrado.<ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.bardejov.org/bardejov/jewishhistory.html|title=Bardejov Jewish Preservation Committee: Jewish History of Bardejov|website=www.bardejov.org|date=24 February 2021}}</ref> 20. novembra 2000 je Unesco Bardejov uvrstil na seznam svetovne dediščine, prepoznan po judovskem predmestju in zgodovinskem mestnem središču. Novembra 2010 je mesto obeležilo 10. obletnico vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine. Danes je Bardejov znan predvsem po avtentičnem starem mestnem trgu, ki je zaradi obsežne obnove in ohranjanja srednjeveške, renesančne in gotske arhitekture postal priljubljena turistična destinacija. Mesto črpa iz svoje bogate dediščine za nadaljnji razvoj kulturnih tradicij, kot so letni trgovski sejem in Rolandove igre (v spomin na njegovo srednjeveško preteklost). Tako kot mnoga evropska majhna mesta je pred drugo svetovno vojno in holokavstom tudi Bardejov ohranil močno judovsko prebivalstvo. Marca 2006 je Bardejov Jewish Preservation Committee kot neprofitno organizacijo ustanovil Emil Fish, preživeli koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen, rojen v Bardejovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bardejov.org/aboutus/historyofcommittee.html|title=Bardejov Jewish Preservation Committee: History of the Committee|website=www.bardejov.org|date=23 February 2021}}</ref> Julija 2005 se je g. Fish z ženo in sinom prvič po letu 1949 vrnil v Bardejov. Njegov odgovor na propad sinagog in judovskega pokopališča je bil odločen obnoviti in ohraniti to lastnino. Odbor sestavljajo preživeli, njihovi potomci in prijatelji ter drugi, ki se zanimajo za obeleževanje izginjajočih judovskih skupnosti v vzhodni Evropi. Danes je navedeno poslanstvo odbora: »obnoviti judovsko posest v Bardejovu na Slovaškem; »graditi zavest o kulturnem in zgodovinskem pomenu judovskega življenja v Bardejovu in na Slovaškem in napredno poznavanje judovskega porekla in dediščine«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bardejov.org/aboutus/ourmission.html|title=Bardejov Jewish Preservation Committee: Our Mission|website=www.bardejov.org|date=23 February 2021}}</ref> == Geografija == Mesto na trgovski poti med [[Poljska|Poljsko]] in [[Rusija|Rusijo]] je prvič omenjeno leta [[1241]], leta [[1320]] dobi mestne pravice, leta [[1376]] pa še status svobodnega kraljevega mesta. Zlato obdobje se prične v [[15. stoletje|15. stoletju]] in traja vse do neuspešne vstaje proti [[Habsburžani|Habsburžanom]] v [[17. stoletje|17. stoletju]]. Leta [[1954]] se je pričela obnova [[renesansa|renesančnih]] in [[gotika|gotskih]] stavb v starem mestnem jedru in leta [[2000]] je bilo celotno območje znotraj ohranjenega mestnega [[obzidje|obzidja]] vpisano v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOv]] seznam svetovne kulturne dediščine. Mesto sestavljajo okrožja: *Bardejov *Bardejovská Nová Ves *Bardejovská Zábava *Bardejovské Kúpele (local spa town) *Dlhá Lúka (annexed in 1971) *Mihaľov === Demografija === {{SK|pop}} == Znamenitosti == [[Slika:Bardejov namesti 3773.JPG|sličica|250px|Glavni trg]] Med največje znamenitosti mesta poleg obzidja sodi [[bazilika sv. Egidija]] prvič omenjena leta 1247. Triladijska bazilika z več kapelami je bila dokončana leta 1464.<ref name="Bardejov1">{{navedi splet|title=Townsvill: Bardejov|url=http://www.slovakheritage.org/Townsvill/bardejov.htm|publisher=Slovak Heritage|website=slovakheritage.org}}</ref> V njej je enajst dragocenih gotskih krilnih [[oltar]]jev s poslikavami. Osrednji trg (slovaško Radničné námestie), ki je bil nekoč srednjeveška mestna tržnica, obdajajo dobro ohranjene gotske in renesančne meščanske hiše ter bazilika. Ena najzanimivejših stavb je mestna hiša, zgrajena leta 1505. Spodnji del je zgrajen v gotskem slogu, zgornji del pa renesančno obdelan. Tu je bil sedež mestnega sveta in tudi središče mestnega gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. Leta 1903 je bila mestna hiša prilagojena za muzej Šariške županije (Sárosi múzeum), danes znan kot Šariš muzej Bardejov, eden najstarejših in največjih muzejev na Slovaškem.<ref>{{navedi knjigo|title=Między Gorlicami a Bardejowem|publisher=Hercule Society, Society for Development of Higher Šariš, Adrian Ondoš|year=2003|isbn=80-969004-1-2|location=Bardejov|pages=48}}</ref> Utrdbeni sistem in mestno [[obzidje]] izhajata iz 14. in 15. stoletja in sta na seznamu Evropskega sklada za kulturno dediščino ena najbolj dodelanih in najbolje ohranjenih srednjeveških utrdb na Slovaškem. 2,5&nbsp;km severno od mesta je [[zdravilišče]] [[Bardejovské Kúpele]], ki je bilo od poznega 18. stoletja dalje eno najbolj priljubljenih na [[Madžarska|Madžarskem]], do začetka druge svetovne vojne priljubljeno tudi med visokim družbenim slojem iz vse [[Evropa|Evrope]]. Terme so gostile številne dostojanstvenike, vključno z Marijo Luizo, vojvodinjo Parmsko (ženo [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]]), ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] in avstro-ogrsko cesarico [[Elizabeta Bavarska|Elizabeto]]. V požaru leta 1910 je pogorel večji del prvotne zdraviliške arhitekture. Leta 1965 je bil tam odprt najstarejši slovaški [[muzej na prostem]] (ki velja tudi za enega najboljših v vsej državi) in prikazuje vaško in cerkveno arhitekturo 19. in 20. stoletja, zlasti s področja gornjega [[Šariš]]a in severnega [[Zemplín]]a. ==Pobratena mesta== Bardejov je pobraten z:<ref>{{navedi splet |title=Partnerské mestá|url=https://www.bardejov.sk/bardejov/partnerske-mesta|website=bardejov.sk|publisher=Bardejov|language=sk|access-date=2021-04-02}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Partnerské mestá Bardejova a COVID-19|url=http://ibardejov.sk/partnerske-mesta-bardejova-a-covid-19/|website=ibardejov.sk|publisher=iBardejov.sk|language=sk|date=2020-04-23|access-date=2021-04-02|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417021203/http://ibardejov.sk/partnerske-mesta-bardejova-a-covid-19/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Calais]], Francija *{{flagicon|CZE}} [[Česká Lípa]], Češka *{{flagicon|POL}} [[Gorlice]], Poljska *{{flagicon|POL}} [[Jasło]], Poljska *{{flagicon|CRO}} [[Kaštela]], Hrvaška *{{flagicon|POL}} [[Gmina Krynica-Zdrój]], Poljska *{{flagicon|CZE}} [[Mikulov]], Češka *{{flagicon|BLR}} [[Mogilev]], Belorusija *{{flagicon|NOR}} [[Molde]], Norveška *{{flagicon|POL}} [[Gmina Muszyna]], Poljska *{{flagicon|CZE}} [[Přerov]], Češka *{{flagicon|HUN}} [[Sárospatak]], Madžarska <!--Slovenj Gradec - twinning ended--> *{{flagicon|SRB}} [[Sremski Karlovci]], Srbija *{{flagicon|RUS}} [[Suzdal]], Rusija *{{flagicon|UKR}} [[Tiačiv]], Ukrajina *{{flagicon|POL}} [[Zamość]], Poljska {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Slovaškem|seznam mest na Slovaškem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Bardejov}} * [http://www.bardejov.sk/ Uradna spletna stran] * [http://www.e-bardejov.sk Opis mesta in njegovih kulturnih znamenitosti] * [http://whc.unesco.org/sites/973.htm UNESCO] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prešovski okraj]] [[Kategorija:Mesta na Slovaškem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Slovaškem]] kosv3dp74tnsg49kvjwf9pgo6s31469 0 17727 6746344 6553221 2026-09-03T13:03:37Z Pinky sl 2932 pp koord 6746344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto v Slovaški | name = Banská Štiavnica | native_name = | native_name_lang = | other_name = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Banská Štiavnica from Nový zámok 2007.jpg | image_caption = Banská Štiavnica (2007) | image_flag = | image_shield = Banska Stiavnica CoA.png | nickname = | pushpin_map = Slovaška | pushpin_label_position = right | pushpin_map_caption = Položaj Banske Štiavnice na karti Slovaške | coordinates = {{coord|48|27|29|N|18|53|47|E|region:SK|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = <!-- Location --> | coordinates_display = title | coordinates_region = SI | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Pohronie | subdivision_type2 = Okraj | subdivision_name2 = [[Banskobistriški okraj|Banská Bystrica]] | subdivision_type3 = Občina | subdivision_name3 = Banská Štiavnica | established_title = | established_date = 1156 | founder = | named_for = | parts_type = | parts_style = | p1 = | p2 = | government_type = <!-- Politics --> | government_footnotes = | leader_title = Župan | leader_name = Nadežda Babiaková (SMER-SD, SNS, SMS) | unit_pref = Metric | area_magnitude = | elevation_footnotes = | elevation_m = 621 | population_note = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | blank_name = | blank_info = | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 969 01 | area_code = | website = | footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Zgodovinsko mesto Banská Štiavnica in tehnični spomeniki v njeni okolici | designation1_date = 1993 <small>(17. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = iv, v | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/618 618] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Unescova svetovna dediščina|Evropa in severna Amerika]] }} }}{{commons|Category:Banská Štiavnica}} '''Banská Štiavnica''' ({{jezik-hu|Selmecbánya}}, {{jezik-de|Schemnitz}}) je [[mesto]] s približno 10.000 prebivalci. Nahaja se v osrednjem delu [[Slovaška|Slovaške]], južno od [[Zvolen|Zvolna]] in [[Banská Bystrica|Banske Bystrice]], v odmaknjenih predelih hribovja [[Štiavnické vrchy]] (''Štiavniške gore''), ki so skrajni zahodni obronki [[Slovaško rudogorje|Slovaškega rudogorja]]. Mesto dolguje svoj obstoj in razcvet nahajališču rud, zlasti [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], ter s tem povezani rudarski dejavnosti, kar se odraža tudi v imenu. ''Bana'' namreč v slovaščini pomeni »rudnik«. Zaradi izjemno ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra je bila 11. decembra 1993 vpisana v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOv]] seznam svetovne dediščine. == Zgodovina == Mesto je prvič omenjeno v listini iz leta 1156 kot ''Terra banensium''. Leta 1217 je dobilo mestne pravice. Vanj so se priseljevali rudarji iz Češke in Saške, ki so sprva kopali rudo v [[dnevni kop|dnevnih kopih]]. V 16. stoletju je izkop v rudnikih okoli mesta prehitel češko [[Kutná Hora|Kutno Horo]] in pravico do izkoriščanja rudnikov srebra si je pridobila znana [[Augsburg|augsburška]] bankirska družina [[Fugger]]. Leta 1627 je bilo tu prvič v zgodovini rudarstva izvedeno miniranje: sode smodnika so namestili v jamah in jih razstrelili. Ker so na tak način hitro izčrpali lahko dostopne žile, so bili prisiljeni kopati vedno globlje in temu primerno razvijati nove tehnike in stroje. Leta 1735 je bila ustanovljena rudarska šola, ki jo je Marija Terezija leta 1762 povzdignila v prvo rudarsko akademijo na svetu. Na njej so se šolali številni rudarski inženirji Habsburške monarhije in srednje Evrope, tudi mnogi [[Idrija|idrijski]]. Še leta 1782 je Banská Štiavnica skupaj z okoliškimi naselji štela okoli 40.000 prebivalcev ter tako bila za [[Bratislava|Bratislavo]] in [[Debrecen]]om tretje največje mesto takratne Kraljevine Ogrske. V drugi polovici 19. stoletja se je zaradi izčrpanosti rudnikov pričel zaton mesta, ki je dokončno napočil po razpadu Avstro-Ogrske, ko so rudarsko akademijo preselili v madžarski [[Šopron, Madžarska|Sopron]]. Številne zgradbe in tehnični spomeniki so propadali vse do 70. let 20. stoletja, ko je slovaška vlada pričela z načrtno obnovo. == Demografija == {{SK|pop}} ==Arhitektura== V okolici mesta je moč videti razpreden sistem kanalov, zapornic in vodnih zbiralnikov, ki so služili bodisi oskrbi mesta z vodo bodisi izhlapevanju iz rudnikov načrpane vode. Na zlate čase spominjajo številne razkošne zgradbe premožnejših meščanov, ki so jih predelali v času renesanse. Najelitnejše so na Trgu sv. Trojice z baročnim kužnim znamenjem. Zaradi možnih nesreč so bili rudarji zelo pobožni, kar se odraža v številnih cerkvah, npr. gotska cerkev sv. Katarine (po jeziku bogoslužja imenovana tudi ''slovaška cerkev''), cerkev Marijinega vnebovzetja (''nemška cerkev''), evangeličanska cerkev in cerkev na hribu Kalvarija s 17 baročnimi postajami [[križev pot|križevega pota]]. Tudi Stari grad iz 13. stoletja je prvotno bil [[bazilika]], dokler ga niso v 16. stoletju zaradi nevarnosti turških vpadov predelali v renesančno utrdbo (srednja ladja je postala grajsko dvorišče) z dodanimi obrambnimi zidovi. Iz istega vzroka so leta 1571 na vzpetini nad mestom zgradili tudi Novi grad. Na rudarske čase spominja Klopačka nad zahodnim delom mesta, kjer so s tolčenjem po leseni plošči oznanjali začetek rudarske izmene. Rudarski muzej na več lokacijah celovito prikazuje razvoj rudarstva v mestu in po celi Slovaški, možen je tudi obisk nekdanjega rudnika. ==Galerija== <center><gallery caption="" mode="packed-hover"> Slika: BST-Kammerhof.jpg | Kammerhof, nekdanji sedež rudarskega ceha Slika: BST-Novi grad.jpg|Novi grad Slika: BST-Kammerhofska.jpg |Kammerhofská, ena glavnih mestnih ulic Slika: SK BS Trinity Square.PNG|Trg Svete trojice Slika: Banska stiavnica-stolna glanzenberg.jpg|Tunel Glanzenberg vodi pod središče Banske Štiavnice. </gallery> </center> == Glej tudi == * [[seznam naselij na Slovaškem|seznam mest na Slovaškem]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.banskastiavnica.sk Uradna stran mesta] * [http://www.bstiavnica.sk Zlati časi v srebrnem mestu] * [http://www.muzeumbs.sk Slovaški rudarski muzej] * [http://www.geopark.sk Geopark] * [http://whc.unesco.org/sites/618.htm UNESCO] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Banskobistriški okraj]] [[Kategorija:Mesta na Slovaškem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Slovaškem]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1217]] 85o0iwwk02oiyx2n7ywpnnx8fs8v9bf 0 19882 6746573 6417242 2026-09-04T09:13:27Z Miggie H 199313 np 6746573 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Heardov otok in McDonaldovi otoki | image_name = Heard Island.jpg | image caption = Satelitski posnetek Heardovega otoka | locator map = Heard Island and McDonald Islands on the globe (Antarctica centered).svg |map_image = Australia in its region (Heard Island and McDonald Islands special).svg | location = [[Indijski ocean]] | additional info = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Heard and McDonald Islands | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_type = Naravni | designation1_criteria = viii, ix | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/577 577] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Avstralija | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija in Pacifik }} | total islands = | major islands = 2 | area_km2 = 368 | highest mount = [[Mawson Peak]] | elevation_m = 2745 | population = 0 | population as of = 1 January 2011 | country = {{flag|Australia|name=Commonwealth of Australia}}<br /><small>([[ISO 3166|koda ISO 3166]] HM)</small> }} '''Heardov otok in McDonaldovi otoki''' ({{jezik-en|Heard Island and the McDonald Islands}}) so skupina nenaseljenih [[otok]]ov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s položajem 53°6' južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in 72°31' vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]], približno na dveh tretjinah poti od [[Madagaskar]]ja do [[Antarktika|Antarktike]]. [[Avstralija]] jih je leta 1947 prevzela od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Merijo 412&nbsp;km². Otok Heard je gol in hribovit, nad njem pa kraljuje ognjenik Mawson Peak (Mawsonov vrh), visok 2745&nbsp;m, ki je del [[gorski masiv|gorskega masiva]] [[Big Ben (Heardov otok)|Big Ben]]. Predstavlja najvišjo [[gora|goro]] Avstralije. Otoki [[otočje|otočja]] McDonald so majhni in skalnati. Otoki so avstralsko ozemlje, ki ga upravlja [[Avstralski antarktični odsek]] (''Australian Antarctic Division'') avstralskega [[minister|ministrstva]] za okolje in dediščino iz [[Canberra|Canberre]]. Na njih živi veliko tjulnjev in ptic, zato so bili razglašeni za [[naravni rezervat]]. V glavnem jih obiskujejo raziskovalci. Na otokih ni gospodarskih dejavnosti. Kljub temu imajo kodo države HM in [[vrhnja internetna domena|vrhnjo internetno domeno]] .hm. == Zgodovina == Heardov otok ni bil obiskan vse do leta 1833, ko ga je 25. novembra zagledal britanski lovec na tjulnje [[Peter Kemp]], ki je plul na [[brig]]u ''Magnet'' od otoka [[Kerguelenovi otoki|Kerguelen]] na Antarktiko. Pred tem ga človeško oko najverjetneje ni uzrlo. Kapitan ladje ''Oriental'' [[John Heard]], [[Američani|ameriški]] [[kitolovec]], ki je plul iz [[Boston, Massachusetts|Bostona]] v [[Melbourne]], je otok Heard zagledal 25. novembra leta 1853. En mesec zatem je poročal o svojem odkritju in otok imenoval po sebi. Po naključju je kapitan ladje ''Samarang'', [[William McDonald]], kmalu zatem, 4. januarja 1854, odkril McDonaldove otoke. Na otokih ni nihče pristal do marca 1855. Tedaj so lovci na tjulnje iz ladje ''Corinthian'' kapitana [[Erasmus Darwin Rogers|Erasmusa Darwina Rogersa]] stopili na kopno. V obdobju lova na tjulnje v letih 1855-1880 so številni [[Američani|ameriški]] lovci na otoku ostajali leto ali dlje in živeli v slabih pogojih v temačnih kočah. Do leta 1880 je bila večina tjulnjev že iztrebljenih, zato so lovci otok zapustili. Otoki so bili leta 1997 vključeni v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]]. == Zunanje povezave == * [http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/hm.html CIIN svetovni podatkovnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050126210518/http://www.cia.gov/cia/publications/factbook//geos/hm.html |date=2005-01-26 }} * [http://modis.gsfc.nasa.gov/gallery/individual.php?db_date=2004-10-05 MODIS satelitski posnetek] * [http://www.deh.gov.au/coasts/mpa/heard/ Uradna stran pomorskega rezervata otokov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061215155846/http://www.deh.gov.au/coasts/mpa/heard/ |date=2006-12-15 }} * [http://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=577 Vnos v seznam svetovne dediščine] * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Stran z zemljevidom in podrobnejšimi podatki] * [http://www.travel-images.com/heard-mcdonald.html Slike] [[Kategorija:Otoki Avstralije]] [[Kategorija:Podantarktični otoki]] [[Kategorija:Naravni rezervati Avstralije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstraliji]] {{normativna kontrola}} 1cz7uowshytov03z0ous852ouggnh2m 6746582 6746573 2026-09-04T09:29:17Z Miggie H 199313 pnp 6746582 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Heardov otok in McDonaldovi otoki | image_name = Heard Island.jpg | image caption = Satelitski posnetek Heardovega otoka | locator map = Heard Island and McDonald Islands on the globe (Antarctica centered).svg |map_image = Australia in its region (Heard Island and McDonald Islands special).svg | location = [[Indijski ocean]] | additional info = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Heard and McDonald Islands | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_type = Naravni | designation1_criteria = viii, ix | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/577 577] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Avstralija | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija in Pacifik }} | total islands = | major islands = 2 | area_km2 = 368 | highest mount = [[Mawson Peak]] | elevation_m = 2745 | population = 0 | population as of = 1 January 2011 | country = {{flag|Australia|name=Commonwealth of Australia}}<br /><small>([[ISO 3166|koda ISO 3166]] HM)</small> }} '''Heardov otok in McDonaldovi otoki''' ({{jezik-en|Heard Island and the McDonald Islands}}) so skupina nenaseljenih [[otok]]ov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s položajem 53°6' južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in 72°31' vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]], približno na dveh tretjinah poti od [[Madagaskar]]ja do [[Antarktika|Antarktike]]. [[Avstralija]] jih je leta 1947 prevzela od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Merijo 412&nbsp;km². Otok Heard je gol in hribovit, nad njem pa kraljuje ognjenik Mawson Peak (Mawsonov vrh), visok 2745&nbsp;m, ki je del gorskega [[masiv]]a [[Big Ben (Heardov otok)|Big Ben]]. Predstavlja najvišjo [[gora|goro]] Avstralije. Otoki [[otočje|otočja]] McDonald so majhni in skalnati. Otoki so avstralsko ozemlje, ki ga upravlja [[Avstralski antarktični odsek]] (''Australian Antarctic Division'') avstralskega [[minister|ministrstva]] za okolje in dediščino iz [[Canberra|Canberre]]. Na njih živi veliko tjulnjev in ptic, zato so bili razglašeni za [[naravni rezervat]]. V glavnem jih obiskujejo raziskovalci. Na otokih ni gospodarskih dejavnosti. Kljub temu imajo kodo države HM in [[vrhnja internetna domena|vrhnjo internetno domeno]] .hm. == Zgodovina == Heardov otok ni bil obiskan vse do leta 1833, ko ga je 25. novembra zagledal britanski lovec na tjulnje [[Peter Kemp]], ki je plul na [[brig]]u ''Magnet'' od otoka [[Kerguelenovi otoki|Kerguelen]] na Antarktiko. Pred tem ga človeško oko najverjetneje ni uzrlo. Kapitan ladje ''Oriental'' [[John Heard]], [[Američani|ameriški]] [[kitolovec]], ki je plul iz [[Boston, Massachusetts|Bostona]] v [[Melbourne]], je otok Heard zagledal 25. novembra leta 1853. En mesec zatem je poročal o svojem odkritju in otok imenoval po sebi. Po naključju je kapitan ladje ''Samarang'', [[William McDonald]], kmalu zatem, 4. januarja 1854, odkril McDonaldove otoke. Na otokih ni nihče pristal do marca 1855. Tedaj so lovci na tjulnje iz ladje ''Corinthian'' kapitana [[Erasmus Darwin Rogers|Erasmusa Darwina Rogersa]] stopili na kopno. V obdobju lova na tjulnje v letih 1855-1880 so številni [[Američani|ameriški]] lovci na otoku ostajali leto ali dlje in živeli v slabih pogojih v temačnih kočah. Do leta 1880 je bila večina tjulnjev že iztrebljenih, zato so lovci otok zapustili. Otoki so bili leta 1997 vključeni v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]]. == Zunanje povezave == * [http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/hm.html CIIN svetovni podatkovnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050126210518/http://www.cia.gov/cia/publications/factbook//geos/hm.html |date=2005-01-26 }} * [http://modis.gsfc.nasa.gov/gallery/individual.php?db_date=2004-10-05 MODIS satelitski posnetek] * [http://www.deh.gov.au/coasts/mpa/heard/ Uradna stran pomorskega rezervata otokov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061215155846/http://www.deh.gov.au/coasts/mpa/heard/ |date=2006-12-15 }} * [http://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=577 Vnos v seznam svetovne dediščine] * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Stran z zemljevidom in podrobnejšimi podatki] * [http://www.travel-images.com/heard-mcdonald.html Slike] [[Kategorija:Otoki Avstralije]] [[Kategorija:Podantarktični otoki]] [[Kategorija:Naravni rezervati Avstralije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstraliji]] {{normativna kontrola}} 66ufbr96ozbgyixff5ghz97rz8890cd 0 19901 6746350 6711815 2026-09-03T13:16:54Z Pinky sl 2932 pp koord 6746350 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Aachen}} {{Infopolje Naselje |name = Aachen |native_name = |nickname = |motto = |image_skyline = Aachen aerial view 10-2017 img2.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag de-city of Aachen.svg |image_seal = |image_shield = DEU Aachen COA.svg |settlement_type = [[Seznam mest v Nemčiji|Mesto]] |image_map = Aachen in AC (2009).svg |pushpin_label_position = bottom |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type2 = Zvezna dežela |subdivision_name2 = [[Severno Porenje - Vestfalija]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |leader_title = župan |leader_name = [[Marcel Philipp]] |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 160,85 |population_total = 245.885 |population_as_of = 31. december 2015 <ref>{{Navedi splet |url=https://www.it.nrw.de/statistik/a/daten/bevoelkerungszahlen_zensus/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2017-01-13 |archive-date=2016-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160714144940/http://www.it.nrw.de/statistik/a/daten/bevoelkerungszahlen_zensus/index.html |url-status=dead }}</ref> |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|50|46|32|N|06|05|01|E|format=dms|display=inline,title}} |elevation_m = 173 |postal_code_type = |postal_code = 52062–52080 |area_code = 0241 / 02405 / 02407 / 02408 |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = AC / MON |website = [http://www.aachen.de/ www.aachen.de] |footnotes = }} [[File:Karte Aachen Stadtbezirke.png|thumb]] '''Aachen''' je najzahodnejše mesto v [[Nemčija|Nemčiji]] ob tromeji z [[Belgija|Belgijo]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]] in ima okoli 250.000 prebivalcev. Leži na nekdanjem premogovniškem območju v zvezni deželi [[Severno Porenje - Vestfalija]] in je sedež njene administrativne enote. Bil je rezidenca [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Danes je Aachen znan po industrijsko orientirani univerze RWTH oz. Rensko-vestfalske tehniške visoke šole (''Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen'' - ''RWTH Aachen''), ki vključuje znanost, inženiring in informacijske tehnologije. Leta 2009 je bil Aachen uvrščen na osmo med mesti v Nemčiji po inovacijah. == Ime == Ime "Aachen" je sodobna različica. Južno nemško ''Ach(e)'', ''Aach'', kar pomeni "reka" ali "tok", od stare visoke nemške ''ahha'', kar pomeni "voda" ali "tok", ki se neposredno prevaja (in etimološko ustreza) latinski besedi ''Aquae'', ki se nanaša na izvir. Mesto je bilo poseljeno s človekom od [[neolitik]]a, pred približno 5000 leti, in je privlačilo s svojimi toplimi mineralnimi vrelci. Latinska beseda ''Aquae'' se spogleduje z aachnskim rimskim imenom ''Aquae granni'', kar je pomenilo "vode Grannusa", ki se nanaša na keltskega boga zdravljenja, ki so ga častili pri izvirih. <ref name="tourism">{{harvnb|Mielke|2013}}.</ref> Ta beseda je postala ''Åxhe'' v valonščini in ''Aix'' v francoščini, nato ''Aix-la-Chapelle'', potem ko je Karel Veliki zgradil stolnico v poznem osmem stoletju in nato mesto naredil za svoje glavno mesto == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[Kamnolom]]i kresilnega kamna na Lousbergu, Schneebergu in Königshügel so se uporabljali v času [[neolitik]]a (3000–2500 pr. n. št.), kar kaže na dolgo poseljenost mesta Aachen. Tudi nedavne najdbe v sodobnem mestu Elisengarten kažejo na nekdanje naselje iz istega obdobja. [[bronasta doba|Bronastodobno]] (okoli leta 1600 pred našim štetjem) naselje dokazujejo ostanki žarnih grobišč, na primer na Klausbergu. V [[železna doba|železni dobi]] je bilo območje naseljeno s [[Kelti|keltskimi]] narodi <ref>{{harvnb|Schumacher|2009}}.</ref>, ki so morda izkoriščali [[termalni izvir|tople žveplene vrelce]] v močvirnatem aachenskem bazenu, kjer so častili [[Grannus]]a, boga svetlobe in zdravljenja. Kasneje je 25-hektarjev veliko rimsko mesto s toplicami ''Aquae Granni'', po legendi, ustanovil Grenus, pod [[Hadrijan]]om okoli leta 124 n. št.. Fiktivni ustanovitelj se nanaša na keltskega boga in zdi se, da je bila rimska 6. legija na začetku 1. stoletja prva, ki je speljana vroče vrelce v zdravilišče pri Büchelu, dodane na koncu istega stoletja ''Münstertherme'', dva vodovoda in verjetno svetišče posvečeno Grannusu. Nekakšen forum je bil obdan s stebriščem in povezan z dvema kompleksoma toplic. Tukaj je bilo tudi obsežno stanovanjsko območje, del so naseljevale cvetoče judovske skupnosti. <ref name="jewishencyclopedia.com">{{harvnb|Freimann|1906|p=301}}.</ref> [[Rimljani]] so zgradili kopališče v bližini Burtscheida. [[Tempelj]] imenovan ''Vernenum'' je bil zgrajen v bližini sodobnega Kornelimünster / Walheim. Danes so najdeni ostanki treh kopališč, vključno z dvema fontanama v ''Elisenbrunnen'' in kopališče Burtscheid. Rimska civilna uprava v Aachnu se je ohranila do konca 4. in začetka 5. stoletja. Rim je sicer umaknil svoje čete iz območja, vendar je mesto ostalo poseljeno. Leta 470 so v mesto prišli na oblast [[Ripuarski Franki]] in ga podredili njihovemu glavnemu mestu [[Köln]]u. === Srednji vek === [[File:Construction d Aix-la-Chapelle.jpg|thumb|right|Gradnja Aix-la-Chapelle, Jean Fouquet]] Po rimskem obdobju je [[Pipin Mali]] v mestu zgradil grajsko prebivališče, zaradi bližine vročih vrelcev in tudi iz strateških razlogov, saj se mesto nahaja med Porenjem in severno Francijo. [[Einhard]] navaja, da je v 765–66 Pipin preživel tako božič kot veliko noč v ''Aquis villa'' (''Et celebravit natalem Domini in Aquis villa et pascha similiter''), <ref>{{harvnb|Eginhard|2012|p=10}}</ref>, ki je morala biti dovolj usposobljena za več mesečno uporabo dvoru. V letu njegovega kronanja kot kralja Frankov, 768, je [[Karel Veliki]] prvič prišel preživet božič v Aachen. Svoje bivanje v dvorcu je morda podaljšal, čeprav ni virov o tem. V tem času se je že gradila stavba [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinke kapele]] v Aachnu (od leta 1929 stolnična kapela) in razkošne predstavitvene dvorane. Karel je preživljal večino zim v Aachnu med letom 792 in njegovo smrtjo leta 814. Aachen postal središče njegovega dvora in politično središče njegovega imperija. Po njegovi smrti je bil kralj pokopan v cerkvi, ki jo je zgradil; [22] njegov prvotni grob se je izgubil, medtem ko so njegovi domnevni ostanki ohranjeni v relikviariju, kjer so jih pokopali, potem ko je bil razglašen za svetnika; njegova svetost pa nikoli ni bila zelo splošno priznana. [[Slika:Palais d'Aix-la-Chapelle.svg|thumb|Model cesarske pfalce]] Leta 936 je bil v kolegijski cerkvi, ki jo je zgradil Karel Veliki, za kralja [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodne Frankovske]] okronan [[Oton I. Veliki]]. V času vladavine [[Oton II.|Otona II.]], so se plemiči uprli in Zahodni Franki, pod [[Lotar I. Karolinški|Lotarjem]], so vdrli v Aachen. Aachen je bil ponovno napaden, tokrat ga je napadel Odo II. iz Bloisa, ki je napadel cesarsko palačo, medtem ko je bil Konrad II. odsoten. Odo je hitro odstopil in bil ubit kmalu zatem. Palača in mesto Aachen so s sklepom cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]], med letoma 1172 in 1176, dobili ojačano [[obzidje]]. V naslednjih 500 letih je bila večina nemških kraljev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] okronana v Aachnu. Originalno sprejemno dvorano, ki jo je zgradil Karel Veliki so podrli in nadomestil s trenutno v Mestni hiši leta 1330. Zadnji kralj, ki se je okronal tukaj je bil [[Ferdinand I. Habsburški]] leta 1531. V srednjem veku je bil Aachen mesto regionalnega pomena, zaradi bližine Flandrije. Dosegel je skromen položaj v trgovini z volnenim blagom, zaradi cesarskega privilegija. Mesto je ostalo [[svobodno cesarsko mesto]] podrejeno le cesarju, vendar je bilo politično veliko prešibko, da bi vplivalo na politiko katere koli svojih sosed. Edino oblast je imelo nad Burtscheidom, sosednjim ozemljem, ki mu je vladala [[Benediktinci|benediktinska]] opatinja, prisiljena, da je morala ves svoj promet spraviti skozi ''Aachener Reich''. V poznem 18. stoletju je opatinja iz Burtscheida preprečila gradnjo ceste, ki naj bi povezovala njeno ozemlje do sosednjih zemljišč vojvode Jülicha, v mesto Aachen je tudi napotila svojo peščico vojakov, da so pregnali cestne delavce. Kot cesarsko mesto je imel Aachen določene politične pravice, ki so mu omogočale ostati svobodno ob težavah v Evropi še več let. Ostalo je neposreden vazal Svetega rimskega cesarstva skozi večji del srednjega veka. Bilo je tudi prizorišče številnih pomembnih cerkvenih koncilov, vključno s koncilom leta 837 in 1166, ki ga je sklical [[protipapež Pashal III.]]. === Izdelava rokopisov === Aachen se je izkazal za pomembno mesto za proizvodnjo zgodovinskih [[rokopis]]ov. Pod pristojnostjo Karla Velikega, so lahko tako izdelovali ''Aachenske evangelije'' kot tudi tako imenovane ''evangelije za kronanje''. <ref name="DofA1">{{harvnb|McKitterick|1996|p=1}}.</ref> Poleg tega so bila tukaj narejena tudi številna druga besedila v dvorni knjižnici. V času vladavine [[Ludvik Pobožni| Ludvika Pobožnega]] (814–840) so bile izdelane znatne količine starih besedil, vključno s pravnimi rokopisi kot skupina ''leges scriptorium'', [[patrologija|patrološka]] besedila, vključno s petimi rokopisi [[Bamberg|bamberške]] Plinijeve skupine. Pod Lotarjem I. Karolinškim (840–855) so še vedno pisali besedila izjemne kakovosti. To pa je zaznamovalo konec obdobja izdelave rokopisov v Aachnu. === 16.–18. stoletje === [[File:The Siege of Aachen.png|thumb|Obleganje Aachna pod vodstvom Ambrogia Spinola 1614]] [[File:Rhein-Strom 0184a Achen.jpg|thumb| Aachen v 1690]] Leta 1598, po invaziji španskih vojakov iz Nizozemske, je [[Rudolf II. Habsburški]] odstavil vse protestantske uradnike v Aachnu in jih izgnal iz mesta. Od začetka 16. stoletja je mesto začelo izgubljati svojo moč in vpliv. Najprej so kronanja cesarjev preselili iz Aachna v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]. Temu so sledile verske vojne in velik [[požar]] leta 1656. Po uničenju večine mesta v letu 1656, se je začela obnova predvsem v baročnem slogu. Padec Aachna je dosegel vrhunec leta 1794, ko so ga zasedli Francozi, pod vodstvom generala Charlesa Dumouriez. Do sredine 17. stoletja je Aachen postal privlačen kot [[zdravilišče]]: ne toliko zaradi učinkov vročih vrelcev na zdravje svojih obiskovalcev, ampak zato, ker je bil Aachen takrat - in je ostal tudi v 19. stoletju - kraj z visoko stopnjo [[prostitucija| prostitucije]]. Sledovi tega skritega programa zgodovine mesta so na voljo v vodnikih za Aachen iz 18. stoletja, kakor tudi iz vodnikov za druga zdravilišča; glavna indikacija za obisk bolnikov, ironično, je bil [[sifilis]]. Šele ob koncu 19. stoletja je postal revmatizem najpomembnejši cilj zdravljenja v Aachnu in Burtscheidu. Izbran je bil tudi kot mesto več pomembnih kongresov in mirovnih pogodb: prvi kongres, [[Aachenski mir (1668)| Aachenski mir]] 2. maj 1668, drugi kongres se je končal z [[Aachenski mir (1748)|drugo pogodbo]] leta 1748 in končal [[Avstrijska nasledstvena vojna |avstrijsko nasledstveno vojno]]. Leta 1789 je bila ustavna kriza v vladi Aachna in leta 1794 je mesto izgubilo status svobodnega cesarskega mesta. === 19. stoletje === 9. februarja 1801 je [[Lunévillski mir]] končal lastništvo Aachna in celotnega "levega brega" [[Ren]]a Nemčije in ga dodelil Franciji. Leta 1815 je bil nadzor nad mestom prenesen na Prusijo z aktom, ki ga je sprejel [[Dunajski kongres]]. [[Aachenski kongres |Tretji kongres]] je potekal leta 1818, in je odločal o usodi zasedbe Napoleonove Francije. Do sredine 19. stoletja je industrializacija odnesla večino srednjeveških mestnih oblasti. Do leta 1801 je Aachen postal "chef-lieu du Département de la Roer" v Napoleonovem [[Prvo Francosko cesarstvo |prvem francoskem cesarstvu]]. Leta 1815, po [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] ga je prevzela Kraljevina Prusija. Mesto je bilo eno od najbolj socialno in politično zaostalih centrov do konca 19. stoletja. Od leta 1838 dalje je stekla iz Kölna v Belgijo skozi Aachen [[železnica]]. Mesto je do leta 1875 postalo izjemno prenaseljeno, sanitarne razmere so bile obžalovanja vredne, ko so le opustili srednjeveške utrdbe in začeli graditi nova, boljša stanovanja v vzhodnem delu mesta, kjer je bila izvedba kanalizacije najlažja. V decembru 1880 je bila otvoritev aachenske [[tramvaj]]ske mreže in leta 1895 je bila ta elektrificirana. V 19. stoletju in vse do leta 1930 je bila pomembno proizvodnja lokomotiv in vagonov, železa, bucik, igel, gumbov, tobaka, volnenega blaga in svile. === 20. stoletje === Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] pa vse do leta 1930 so Aachen zasedali zavezniki. Bil je ena od lokacij, vključenih v nesrečno Rensko republiko. 21. oktobra 1923 je oborožena skupina prevzela [[Mestna hiša|Mestno hišo]]. Podobni ukrepi so bili izvedeni v Mönchen-Gladbach, Duisburgu in Krefeldu. Ta republika je trajala približno eno leto. Aachen je bila močno poškodovan med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Mesto in utrjeno okolico so oblegali od 12. septembra do 21. oktobra 1944. Bitka za Aachen se je nato nadaljevala z neposrednimi napadi na močno obrambo mesta, ki so na koncu prisilili nemško posadko k predaji 21. oktobra 1944. Aachen je bilo prvo nemško mesto, ki so ga zajeli zavezniki in njeni prebivalci so pozdravili vojake kot osvoboditelje. Mesto je bilo delo uničeno - v nekaterih delih povsem, večinoma zaradi ameriškega topniškega ognja in rušenj, ki so jih izvajali privrženci Waffen-SS. Poškodovane stavbe so bile srednjeveške cerkve sv. Foillana, sv. Pavla in Mestna hiša, [[Aachenska stolnica]] pa je ostala v veliki meri nepoškodovana. V mestu je ostalo samo 4000 prebivalcev. Prvi od zaveznikov imenovan župan Franz Oppenhoff, je bil umorjen od komandosov enote SS. ==== Zgodovina aachenskih Judov ==== V rimski dobi je bil Aachen mesto cvetoče judovske skupnosti. Kasneje, v karolinškem imperiju je bila judovska skupnost v bližini kraljeve palače. Leta 802 je Žid po imenu Isaac spremljal Karlovega veleposlanika [[Harun Al Rašid |Haruna Al Rašida]]. V 13. stoletju so se mnogi [[Judje]] spreobrnili v krščanstvo, kot je razvidno iz evidence cerkve sv. Marije. Leta 1486 so Judje [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijanu I.]] v času njegovega kronanja izročili darila. Leta 1629 je bil judovska skupnost izgnana iz mesta. Leta 1667 je bilo šestim Judom dovoljena vrnitev. Večina aachenskih Judov se je naselila v bližnjem mestu Burtscheid. 16. maja 1815 je Judovska skupnost v svoji [[sinagoga|sinagogi]] izročila poklon pruskemu kralju [[Friderik Viljem III. Pruski |Frideriku Viljemu III.]] Judovsko pokopališče je nastalo leta 1851. Judje so živeli v mestu od 1345 do leta 1933. Sinagoga je bila uničena v [[Kristalna noč |Kristalni noči]] leta 1938. Leta 1939, po izselitvi in aretacijah je ostalo v mestu še 782 Judov. Po drugi svetovni vojni je le 62 Judov preživelo. V letu 2003 je v Aachnu živelo 1.434 Judov. V judovskih besedilih se mesto Aachen imenuje Aish ali Ash (אש). == Geografija == [[File:Drilandenpunt.jpg|thumb|upright|Tromeja, kjer se stikajo Nemčija, Belgija in Nizozemska]] Aachen se nahaja sredi evroregije Meuse-Ren, v bližini tromeje Nemčije, Nizozemske in Belgije. V bližini se nahaja mesto Heerlen na Nizozemskem in Eupen, glavno nemško govoreča skupnost v Belgiji, oba oddaljena okoli 20 km od centra Aachna. Aachen se nahaja v bližini zgornje doline reke Wurm (ki danes teče skozi mesto v kanalizirani obliki), in je del večjega porečja reke [[Meuse (reka) |Meuse]] in približno 30 km severno od gričevja Hohe Venn, ki tvori severni rob hribovja Eifel v [[Renski masiv|Renskem masivu]]. Območju mesta se razprostira 21,6 km od severa proti jugu in 17,2 km od vzhoda do zahoda. 23,8 km meji z Belgijo in 21,8 km z Nizozemsko. Najvišja točka se nahaja na skrajnem jugovzhodu mesta na nadmorski višini 410 m. Najnižja točka je na severu in na meji z Nizozemsko, na višini 125 m. === Podnebje === Kot vsa zahodna mesta v Nemčiji (in blizu Nizozemske), Aachen in okolica pripadajo zmernemu podnebnemu območju, z vlažnim vremenom, blagimi zimami in toplimi poletji. Zaradi svoje lege severno od Eifel in Hohe Venna prevladujejo zahodni vremenski vzorci, padavine (v povprečju 805 mm / leto) so precej višje kot na primer v Bonnu (s 669 mm / leto). Pogost pojav je fen, veter južnih zračnih tokov, ki prihaja iz geografskih lokaciji na severnem robu Eifela. Ker je mesto obdano s hribi trpi zaradi inverzije smoga. Nekateri deli mesta so postali mestni toplotni otoki, ki so posledica slabe izmenjavo toplote, tako zaradi naravnih geografije območja kot človekovega delovanja. == Geologija == [[File:Aachen Felsen St.Adalbert.JPG|thumb|Plasti peščenjaka in meljevca iz obdobja devona, iz njega je zgrajena cerkev sv. Adalberta v Aachnu]] Geologija Aachna je zelo strukturno raznolika. Najstarejše kamnine se pojavljajo v okolici mesta in izvirajo iz [[Devon (geološka doba)|devona]] ter vključujejo karbonatne [[peščenjak]]e, drobljence, [[glinenec|glinence]] in [[apnenec|apnence]]. Te tvorbe so del renskega masiva, severno od Hohe Venn. V pennsylvanian podobdobju geološke dobu [[karbon]]a, so bile te kamninske plasti stanjšane in narinjene kot posledica [[Variskična orogeneza|Variskične orogeneze]]. Po tem dogodku in v teku naslednjih 200 milijonov let se je to področje stalno stiskalo. <ref>{{navedi knjigo|last1= Anderson|first1= Ernest Masson|editor1-last= Healy|editor1-first= David|year= 2012|title= Faulting, Fracturing and Igneous Intrusion in the Earth's Crust|issue= 367|volume= 367|publisher= Geological Society of London|isbn=1-86239-347-8|issn=0305-8719}}</ref> V obdobju [[kreda|krede]] je ocean prodrl na celino iz smeri Severnega morja do goratega območja v bližini današnjega Aachna, in prinesel s seboj glino, pesek in kredo. Glino (ki je bila podlaga za veliko lončarsko industrijo v bližnjem Raerenu) je večinoma najdemo v nižjih območjih Aachna, iz nje so bili oblikovani hribi v Aachenskem gozdu (''Aachener Waldes''), Lousberg pa je iz peskov zgornje krede in sedimentov apnenca. Novejša sedimentacija se v glavnem nahaja na severu in vzhodu in je nastala v [[terciar]]nih in [[kvartar]]nih dejavnostih reke in vetra. Vzdolž glavne prelomnice Varisskične orogeneze, obstaja več kot 30 termalnih vrelcev okoli Aachna in Burtscheida. Pod površino so številne aktivne prelomnice, ki spadajo v sistem Rurgraben, ki je bil v preteklosti odgovoren za številne [[potres]]e, vključno tistim leta 1756 – [[Düren]]ski potres <ref name="duerenEQ">{{harvnb|University of Cologne, Seismological Station Bensberg|2013}}.</ref> in Roermond potres iz leta 1992, ki je bil najmočnejši potres doslej na Nizozemskem <ref name="Roermond">{{harvnb|Geological Survey of North Rhine-Westphalia|2013}}.</ref>. == Demografija == Aachen ima 245.885 prebivalcev (stanje 31. decembra 2015), od katerih jih je 118.272 žensk in 127.613 moških. <ref name="Zensus 2011">{{navedi splet|url=http://www.it.nrw.de/statistik/a/daten/bevoelkerungszahlen_zensus/zensus_rp3_dez15.html|last=Information und Technik Nordrhein-Westfalen|title=Bevölkerung im Regierungsbezirk Köln|accessdate=16 November 2016|archive-date=2017-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170408003047/https://www.it.nrw.de/statistik/a/daten/bevoelkerungszahlen_zensus/zensus_rp3_dez15.html|url-status=dead}}</ref> === Mestni okraji === Mesto je razdeljeno na sedem upravnih enot ali okrajev, vsak s svojim okrajnim Svetom, vodjem in upravo. Sveti so izvoljeni. Okraji se nadalje delijo na manjše dele za statistične namene. == Znamenitosti == === Aachenska stolnica === [[File:Aachen Germany Imperial-Cathedral-01.jpg|thumb|Aachenska stolnica]] '''[[Aachenska stolnica]]''' je bila zgrajena na ukaz Karla Velikega leta 796 in ko je bila končana leta 798, je bila največja stolnica severno od Alp. Po vzoru [[Bazilika San Vitale|bazilike San Vitale]] v [[Ravenna|Ravenni]], v Italiji, jo je zgradil mojster Odo iz Metza. Karel je želel tudi kapelo, da bi tekmoval z [[Lateranska palača |Lateransko palačo]], tako v kakovosti kot oblasti. Stolnica je bila prvotno zgrajena v karolinškem slogu, vključno z marmorjem, ki je pokrival zidove in mozaikom na kupoli. Po njegovi smrti so ostanke Karla Velikega pokopali v stolnici in jih danes ni več mogoče videti. Stolnica je bila pozneje še večkrat podaljšana, zato je edinstvena mešanica gradbenih slogov. Prestol in galerija datirata v [[Otoni|otonsko]] dobo, z deli prvotnega ''[[opus sectile]]'' na tleh, ki so še vedno vidni. V 13. stoletju so bili dodani [[Zatrep (arhitektura)|zatrep]]i na strehi in po požaru leta 1656 obnovljena [[kupola]]. Nazadnje je bil dodan okoli začetka 15. stoletja še [[kor (arhitektura)|kor]]. Po tem, ko je Friderik Barbarossa kanoniziral Karla leta 1165, je kapela postala romarski kraj. 600 let, od 936 do 1531, je bila Aachenska stolnica cerkev kronanja 30 nemških kraljev in 12 kraljic. Cerkev je še vedno glavna atrakcija v mestu. Poleg tega da hrani ostanke svojega ustanovitelja, je postala grobnica njegovega naslednika Otona III. V zgornjem prostoru galerije, se nahaja Karla Velikega marmorni prestol. Aachenska stolnica je na seznamu Unescove svetovne dediščine.<ref>Unescova dediščina[http://whc.unesco.org/en/list/3]</ref> Večina marmorja in stebri so bili pripeljani iz Rima in [[Ravena|Ravene]], vključno [[sarkofag]], ki je postal Karlova grobnica. Tu je bronast medved iz Galije in konjeniški kip iz Ravene, za katerega verjamejo, da je [[Teoderik Veliki|eoderik]]ov. So kontrast volku in kipu Marka Avrelija na Kapitolu. Bronasti kosi, kot so vrata in ograja, so bili narejeni v lokalni livarni, nekaj je ohranjeno do danes. Skrivnosten je bronast borov stožec v kapeli. Kjerkoli je bil izdelan, je vzporednica z delom v Rimu, to je [[Stara bazilika sv. Petra|Staro baziliko sv. Petra]]. === Stolnična zakladnica === [[File:Aachen Germany Domschatz Cross-of-Lothair-01.jpg|thumb|upright| Lotarjev križ]] '''[[Aachenska stolnična zakladnica]]''' je zbirka liturgičnih predmetov. Izvor tega cerkvenega zaklada je sporen. Nekateri pravijo, da je Karel sam obdaril svojo kapelo z izvirno zbirko, medtem ko drugi trdijo, da je bila zbrana v daljšem časovnem obdobju. Predmeti naj bi bili iz Jeruzalema in Konstantinopla. Lokacija te zakladnice se je selila in ni bila znana vse do 15. stoletja, ko se je nahajala v kapeli sv. Mateja (''Matthiaskapelle'') do leta 1873, ko se je preselila v Karlovo kapelo v stolnici. Od tam se je leta 1881 preselila v Madžarsko kapelo in leta 1931 na sedanjo lokacijo zraven kapele Revnih duš (''Allerseelenkapelle''). Le šest izvirnih karolinških predmetov je ostalo in od teh so trije v Aachnu: ''Aachenski evangelijih'', ''Kristusov diptih'' in zgodnja ''Bizantinska svila''. ''Evangelij o kronanju'' ter [[relikviarij]] svetega Štefana sta se leta 1798 preselila na Dunaj, ''Talisman Karla Velikega'' je dobila v dar leta 1804 [[Joséphine de Beauharnais|Jožefina Bonaparte]] in nato [[Stolnica Notre-Dame de Reims|stolnica v Reimsu]]. 210 dokumentiranih kosov je bilo dodanih v zakladnico od nastanka, običajno v zameno za legitimno povezavo do dediščine Karla Velikega. ''Lotarjev križ'', ''Evangeliji Otona III.'' in več kosov ''Bizantinske svile'' je prispeval Oton III. Del ''Pala d'Oro'' in platnice za ''Aachenski evangelij'' so bili izdelani iz zlata, ki ga je podaril [[Henrik II. Sveti]]. Friderik Barbarossa je podaril svečnik, ki je krasil kupolo in bil potem leta 1215 prestavljen v svetišče Karla Velikega. [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] je podaril par relikviarijev. [[Ludvik XI. Francoski]] je leta 1475 dal krono Marjete Yorške in leta 1481, drugi del relikviarija Karla Velikega. [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] in [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] sta dala številne umetnine Hansa von Reutlingena. Tradicija se nadaljuje in predmete še vedno podarjajo vse do danes. Zadnje dokumentirano darilo je kelih iz leta 1960, ki ga je podaril Ewald Mataré.<ref>Gaehde, Joachim E. (1996). "Aachen: Buildings: Palatine Chapel: Sculpture and Treasury". In Turner, Jane; Brigstocke, Hugh. The Dictionary of Art. 1: A to Anckerman. New York, NY: Grove. pp. 4–5. ISBN 0-19-517068-7. LCCN 96013628</ref> === Aachenska mestna hiša === [[File:AachenCityHallFromSouthHDR.jpg|thumb|Aachenska Mestna hiša]] '''[[Aachenska Mestna hiša]]''', (nemško ''Aachener Rathaus'') je gotska zgradba iz leta 1330 in stoji med dvema osrednjima trgoma, Markt in Katschhof. Dvorana za kronanja se nahaja v prvem nadstropju zgradbe. V notranjosti je pet [[freska|fresk]] aachenskega umetnika Alfreda Rethela, ki kažejo legendarne prizore iz življenja Karla Velikega, kot tudi podpis Karla Velikega. Prav tako so tukaj replike cesarskih insignij. Od leta 2009 je Mestna hiša postaja na ''poti Karla Velikega'', program potovanj, s katerim se obiskovalcem predstavi zgodovinske znamenitosti Aachna. V mestni hiši je muzejska razstava, ki pojasnjuje zgodovino in umetnost zgradbe in daje občutek zgodovinskega kronanja, ki je potekalo tukaj. Portret Napoleona iz leta 1807, Louis-André-Gabriela Boucheta in njegove žene Josephine iz leta 1805, Roberta Lefèvra si je mogoče ogledati v okviru poti. Kot včasih, je Mestna hiša sedež župana in Mestnega sveta, vsako leto se tu podeli nagrada Karla Velikega, ena najbolj prestižnih evropskih nagrad, ki se podeli osebi zaslužni pri delu v Evropi in njeni združitvi. === Drugo === '''Grashaus''', pozno srednjeveška hiša na Fischmarkt, je ena izmed najstarejših neverskih stavb v središču mesta Aachen. Gosti arhiv mesta, pred tem pa je bila nekdanja mestna dvorana. '''Elisenbrunnen''', je ena izmed najbolj znanih znamenitosti Aachna. To je neoklasicistična dvorana, ki pokriva eno od znanih mestnih fontan. Zgraditi jo je dala princesa Elisabeth Ludovika Bavarska (Elise), hči bavarskega kralja Maksimilijana I. Njen doprsni kip je leta 1828 iz cararskega marmorja izdelal Christian Friedrich Tieck in so ga 1832 postavili v rotundi. Stoji le minuto stran od stolnice. Le nekaj korakov v jugovzhodni smeri leži gledališče iz 19. stoletja. Omembe vredna so mestna vrata '''Ponttor''' in '''Marschiertor'''. Obstaja tudi nekaj delov srednjeveškega obzidja, večina jr vključena v novejše zgradbe, vendar so nekateri ostali še vedno vidni. Obstajajo celo pet stolpov, od katerih so nekateri uporabljeni za stanovanja. '''Cerkev svetega Mihaela''', je bila zgrajena kot cerkev jezuitskega kolegija leta 1628. To je renski manierizem in primer lokalne renesančne arhitekture. Bogata fasada je ostala nedokončana do leta 1891, ko jo je arhitekt Peter Friedrich Peters dokončal v historicističnem slogu. Cerkev je danes grška pravoslavna cerkev, vendar se zgradba uporablja tudi za koncerte zaradi svoje dobre akustike. '''Židovska sinagoga''', ki je bila uničena v Kristalni noči 9. novembra 1938, je bila ponovno odprta 18. maja 1995. <ref>{{harvnb|American-Israeli Cooperative Enterprise|2013}}.</ref><ref>{{harvnb|Knufinke|2013}}.</ref> Obstajajo številne druge pomembne cerkve in samostani, nekaj izjemnih iz 17. in 18. stoletja, zgradbe v posebnem baročnem slogu, značilnem za regijo, kipi in spomeniki, parki, pokopališča. Med muzeji so Suermondt-Ludwig muzej, ki ima lepo kiparsko zbirko in Aachenski Muzej International Press, ki je namenjen časopisom od 16. stoletja do danes. Industrijska zgodovina tega območja se odraža v številnih proizvodnih obratih iz 19. in 20. stoletja. <gallery> File:Aachen Grashaus.jpg|Grashaus File:Aachen elisenbrunnen blau.jpg|Elisenbrunnen File:Aachen Theatre.jpg|thumb|Aachensko gledališče File:Aachen Neues Kurhaus.jpg|thumb|Neues Kurhaus File:CarolusThermen01.JPG|Karlove terme File:Aachen-SomeBoulevard.JPG|Kip Davida Hansemanna </gallery> === Aachenske toplice === Aachen je znan zaradi svojih številnih izvirov, z veliko vsebnostjo žvepla in do 74 °C vročo vodo pri izviru. Izviri v okrožju Burtscheid so med najbolj vročimi vrelci v srednji Evropi. Pripisujejo jim zdravljenje revmatizma in številnih drugih bolezni. Ne nazadnje je zaradi tega Karel Veliki tukaj ustanovil večje mesto. Danes so zgodovinske terme Elisenbrunnen v središču mesta in moderno kopališče območje Karlovih term (''Carolus Thermen'') == Nagrada Karla Velikega == [[File:Angela Merkel, Karlspreisverleihung 2008 - 1.jpg|thumb|right|Nemška kanclerka Angela Merkel je prejela Karlovo nagrado leta 2008]] Od leta 1950 podeljuje odbor aachenskih meščanov letno [[Nagrada Karla Velikega|nagrado Karla Velikega]] (nemško: ''Karlspreis,'' angleško ''Charlemagne Prize'') osebnosti za izjemne zasluge pri združevanju Evrope. Tradicionalno se podeljuje na dan vnebohoda v Mestni hiši. Leta 2016 jo je dobil [[papež Frančišek]], leta 2017 [[Timothy Garton Ash]]. Mednarodno nagrado Karla Velikega je prejel leta 2000 predsednik ZDA [[Bill Clinton]], za njegov posebni osebni prispevek k sodelovanju z državami v Evropi, za ohranjanje miru, svobode, demokracije in človekovih pravic v Evropi in za njegovo podporo širitvi Evropske unije. V letu 2004 so bila prizadevanja papeža Janeza Pavla II. za združevanje Evrope počaščena z "izredno Karlovo medaljo", ki je bila edina dodeljena v zgodovini. Nagrado so dobili tudi pomembni nosilce panevropskega gibanja in evropske integracije. == Pomembni prebivalci == * [[Karel Veliki]], se je preselil v Aachen in ga določil za glavno mesto svojega cesarstva. * Kralj Ethelwulf iz Wessexa, oče [[Alfred Veliki|Alfreda Velikega]], se je rodil v Aachnu. * [[Ludwig Mies van der Rohe]], eden od ustanoviteljev moderne arhitekture in zadnji direktor Bauhausa v njegovem obdobju v Dessau in Berlinu, je bil rojen v Aachnu. * Leta 1850 je [[Paul Reuter]] ustanovil [[Reuters]] News Agency v Aachnu, katera je prenašala sporočila med Brusljem in Aachen z uporabo golobov pismonoš. * Mati [[Ana Frank|Ane Frank]], Edith Frank, se je rodila v Aachnu. * David Garrett, svetovno znan violinist in čudežni otrok, se je rodil v Aachnu. == Pobratena mesta == Aachen je pobraten z:<ref name="en-db">{{harvnb|Anon|2013}}</ref><ref name="Calderdale">{{harvnb|Calderdale Council|2012}}</ref> * {{ikonazastave|Belgija}} [[Liège]] ([[Belgija]]) od 1955 * {{ikonazastave|Francija}} [[Reims]] ([[Francija]]) od 1967 * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Halifax/Calderdale]] ([[Združeno kraljestvo]]) od 1979 * {{ikonazastave|Španija}} [[Toledo]] ([[Španija]]) od 1985 * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Ningbo]] ([[Kitajska]]) od 1986 * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Arlington]] ([[Virginija]], [[ZDA]]) od 1993 * {{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Kaapstad]] ([[Južna Afrika]]) od 1999 * {{ikonazastave|Ruska federacija}} [[Kostroma]] ([[Ruska federacija]]) od 2001 * {{ikonazastave|Turčija}} [[Sarıyer]] ([[Turčija]]), od 2013 * {{ikonazastave|Francija}} [[Montebourg]] (Francija), od 1960 partnersko mesto Walheim == Glej tudi == * [[seznam mest v Nemčiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin|30em}} * {{cite web |author=American-Israeli Cooperative Enterprise |title=The Holocaust:Photographs |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/aachensyn.html |website=Jewish Virtual Library |publisher=American-Israeli Cooperative Enterprise |access-date=9 November 2013 |year=2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110042918/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/aachensyn.html |url-status=live }} * {{cite web |year=2013 |title=Aachen – römische Bäderstadt: Badeleben in einer römischen Therme |trans-title=Aachen – City Roman Baths: Life in a Roman thermal bath |url=http://www.archaeologie-aachen.de/DE/Geschichte/Epochen/Roemerzeit/Aachen_Roemische_Baederstadt/index.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200120141233/http://www.archaeologie-aachen.de/DE/Geschichte/Epochen/Roemerzeit/Aachen_Roemische_Baederstadt/index.html |archive-date=20 January 2020 |access-date=9 February 2014 |website=Archaeology in Aachen |language=de |ref={{harvid|Anon|2013}} }} * {{cite web |author=Calderdale Council |url=http://www.calderdale.gov.uk/advice/tourism/towntwinning/towns/aachen.html |title=Aachen: Twin Towns |publisher=Government of the United Kingdom |year=2012 |access-date=9 February 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928232645/http://www.calderdale.gov.uk/advice/tourism/towntwinning/towns/aachen.html |archive-date=28 September 2013 }} * {{cite book |last=Eginhard |title=Annales D'Eginhard; Vie de Charlemagne. Des Faits Et Gestes de Charlemagne |trans-title=Annals of Eginhard Life of Charlemagne. Facts and gestures of Charlemagne |url=https://books.google.com/books?id=V8lRAAAAcAAJ |year=2012 |orig-year=1824 |publisher=Hachette Livre – Bnf |language=fr |isbn=978-2-01-252304-3 }} * {{cite web |author=Geological Survey of North Rhine-Westphalia |url=http://www.gd.nrw.de/zip/l_yroer.pdf |access-date=9 February 2014 |year=2013 |trans-title=Earthquake in Roermond on 13 April 1992 |language=de |title=Erdbeben bei Roermond am 13. April 1992 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029194510/http://www.gd.nrw.de/zip/l_yroer.pdf |archive-date=29 October 2013 }} * {{cite encyclopedia |last=Freimann |first=A. J. |editor-last=Singer |editor-first=Isidore |encyclopedia=The Jewish Encyclopedia |title=Aix-La-Chapelle (Aachen) |year=1906 |publisher=KTAV Publishing House |location=New York, NY |url=http://jewishencyclopedia.com/articles/2-aachen |volume=1: Aach – Apocalyptic Lit. |access-date=26 October 2014 |archive-date=30 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141030073344/http://www.jewishencyclopedia.com/articles/2-aachen |url-status=live }} * {{cite web |last=Knufinke |first=Ulrich |title=Aachen: Synagoge und Gemeindezentrum Synagogenplatz |trans-title=Aachen: Synagogue and community centre Synagogenplatz |url=http://www.zentralratdjuden.de/de/topic/387.html?synagogueId=50 |publisher=Zentralrat der Juden in Deutschland |access-date=9 February 2014 |year=2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110043113/http://www.zentralratdjuden.de/de/topic/387.html?synagogueId=50 |url-status=live }} * {{cite web |last=Mielke |first=Rita |url=http://www.aachen.de/en/ts/100_taking_a_cure/100_99/index.html |title=History of Bathing |year=2013 |access-date=9 February 2014 |website=City of Aachen |archive-date=17 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140217174852/http://www.aachen.de/en/ts/100_taking_a_cure/100_99/index.html |url-status=live }} * {{cite encyclopedia |last=McKitterick |first=Rosamond D. | editor1-last = Turner | editor1-first = Jane | editor2-last = Brigstocke | editor2-first = Hugh |encyclopedia=The Dictionary of Art |volume=1: A to Anckerman |publisher=Grove |location=New York, NY |isbn=0-19-517068-7 |lccn=96013628 |title=Aachen: Centre of Manuscript Production |year=1996 }} * {{cite encyclopedia |last=Merkl |first=Peter H. | editor-last = Kobasa | editor-first = Paul A. |encyclopedia=World Book |title=Aachen |edition=1st |year=2007 |publisher=World Book Inc. |volume=I: A |location=Chicago, IL |isbn=978-0-7166-0107-4 }} * {{cite web |last=Schumacher |first=Wolfgang |language=de |title=Keltisches Glas und eine römische Villa im Elisengarten |trans-title=Celtic glass and a Roman villa in Elisengarten |date=23 January 2009 |url=https://www.aachener-zeitung.de/nrw-region/keltisches-glas-und-eine-roemische-villa-im-elisengarten_aid-27264035 |access-date=9 February 2014 |website=Aachener Nachrichten }} * {{cite web |author=University of Cologne, Seismological Station Bensberg |url=http://www.seismo.uni-koeln.de/meldung/dueren/index.htm |access-date=9 February 2014 |year=2013 |title=Zum 250. Jahrestag des Dürener Erdbebens |trans-title=The 250th Anniversary of the Düren earthquake |language=de |archive-date=31 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190331090828/http://www.seismo.uni-koeln.de/meldung/dueren/index.htm |url-status=live }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Aachen}} {{Commons category|Aachen}} * [http://www.aachen.de/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta v Severnem Porenju - Vestfaliji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Aachen|*]] {{normativna kontrola}} brii3lqqodgi2njblgomvspas5l73bd 0 29965 6746642 6745984 2026-09-04T10:35:31Z ~2026-45085-22 264465 6746642 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Rok Arih]] (pravo i. Drago Druškovič) * [[Andraž Arko]] (* 1977) * [[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Bea Baboš Logar]] (* 1945) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Norma Bale]] (* 1972) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Jernej Bastiančič]] (1754–1818) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Jana Bauer]] (* 1975) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Dinko Bertoncelj]] (* 1928) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Vinko Blatnik]] (1931–2018) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884) * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) *[[Ajda Bračič]] (* 1990) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Tone Brulc]] (1927–1996) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Kaja Bucik Vavpetič]] (* 1987) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Ivan Bučer]] (1910–1950) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) * [[Laura Buzeti]] (* 2000) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1998) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Barbara Cerar]] (* 1971) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Lucija Čakš]] (* 1988) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) * [[Ivo Česnik]] (1885–1951) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) * [[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Jernej Dirnbek]] (* 1971) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Rafko Dolhar]] (1933–2026) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Maja Drolec]] * [[Drago Druškovič]] - Rok Arih (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Nadja Ebner]] (* 1987) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Katja Eman]] (* 1982) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960) == F == * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[Milan Fabjančič]] (1897–1978) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) * [[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1865–1943) * [[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivan Franke]] (1841–1927) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) * [[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) *[[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Mirjam Gostinčar]] (* 1969) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) * [[Janez Grm]] * [[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) * [[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * ([[Peter Handke]] (* 1942)) * [[Barbara Hanuš]] (* 1960) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] (1957–2024) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) * [[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) * [[Marijan Ivanuša]] (* 1966) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1912–1992) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) *[[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Ernest Jazbinšek]] (* 1944) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Amalija Jelen Mikša]] (* 1953) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) *[[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Nikolaj Jeločnik]] (1919–1993) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Franc Jeza]] (1916–1984) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontes]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (1944–2022) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Guido Jožef Jug|Guido (Gvidon/Zlatko) Jožef Jug]] (1899—po? 1937) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Terezija Justinek]] (* 1950) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (1938–2026) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) * [[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Urška Klakočar Zupančič]] (* 1977) * [[Apolonija Klančar]] * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Simona Klemenčič]] (* 1971) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) * [[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (1941–2022) (argentinska) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Boris Kolar]] (* 1960) * [[Kazimir Kolar]] (* 1979) * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * Dominik Koletnik * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Vito Komac]] (* 1952) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) * [[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Klemen Kordež]] (* 1985) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik|Gregor (Griša) Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Ivanka Korošec]] (* 1947?) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Matevž Kos]] (* 1966) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Tomaž Kotnik]] (* 1976) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) * [[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) * [[Alenka Koželj]] (* 1980) * [[Lojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) *[[Maja B. Kranjc]] * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Vanja Krajnc]] (* 1977) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Gašper Kralj]] (* 1974) * [[Lado Kralj]] (1938–2022) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] (* 1955) * [[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Bogomila Kravos]] (* 1948) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) * [[Lena Kregelj]] * [[Minka Krejan]] (r. Češnjevar; ps. Marta Kmet) (* 1929–2009) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) * [[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Nina Kremžar]] * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Samo Kreutz]] *[[Ada Kristan]] (1873–1925) * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Igor Krivokapič]] (* 1965) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist))|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) * [[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Eva Kurnik]] (* 1997) * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) *[[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) * [[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Matjaž Lunaček]] (* 1950) *[[Andrej Lupinc]] (* 1961) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Eva Mahkovic]] (* 1986) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) *[[Ksenija Majcen]] (* 1963) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Nina Majer]] (* 1955) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Marijan Marolt]] (1902–1972) * [[Bojan Martinec]] (1954–2023) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Tanja Mencin]] (* 1965) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Bojan Meserko]] (* 1957) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Domen Mezeg]] (* 1986) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] (1886–1965) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Vesna Milek]] (* 1971) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Marija Mislej]] (1936–1990) * [[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Rudi Mlinar]] (* 1950) * [[Kristijan Močilnik]] (* 1960) * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Andrej Morovič]] (1960–2022) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) * [[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (* 1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Joži Munih Petrič]] (1906–1996) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? (* 1952) * [[Boštjan Narat]] (* 1976) * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Nika Nikolič]] * [[Bogdan Novak]] (1944–2026) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Iva L. Novak]] (* 1986) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Maša Ogrizek]] (* 1973) * [[Fani Okič]] (1924–2019) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Andrej Orehek]] (1878–1935) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964) * [[Jožef Pajek]] (1843–1901) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) * [[Lara Paukovič]] (* 1993) *[[Saša Pavček]] (* 1960) *[[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (1934–2022) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) *[[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Barbara Pešut]] (z več psevdonimi) * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Mojca Petaros]] (* 1998) * [[Branko Petauer]] (* 1961) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Dragan Petrovec]] (* 1952) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? * [[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Tatjana Plevnik]] (* 1951) * [[Janez Podboj]] (1848–1910)? * [[Simona Podergajs Fajgelj]] (* 1960) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič (starejši)|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (1940–2023) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (1945–2026) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Janez Prepeluh]] (1923–1969) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == R == *[[Anja Radaljac]] * [[Marko Radmilovič]] (* 1964) * [[Božidar Radoš]] (* 1937) * [[Pavle Rak]] (* 1950) * [[Janja Rakuš]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] - [[Aaron Kronski]] (1954–2020) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) * [[Vera Remic Jager]] (1920–1999) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Borivoj Repe]] (* 1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Petja Rijavec]] (* 1971) * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Vid Rižner]] (1793–1861) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (* 1928) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) * [[Matija Rode]] (1879–1961) * [[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Alojz Rovan]] (1870–1891) * [[Roman Rozina]] (* 1960) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Jožef Rozman (1801–1871)|Jožef Rozman]] (1801–1871) * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]] (1812–1874) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) * [[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Mojca Rudolf]] (* 1966) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) * [[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Rok Sanda]] (* 1985) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1985) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]] (* 1976) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] Tvrz (1928–2023) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Svetlana Slapšak]] (* 1948) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Ina Slokan]] (r. Javornik) (1910–1989) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Ljudevit Stiasny]] (1862–1936) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Majda Strašek Januš]] * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) *[[Ivan Šega]] (* 1939) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Angelca Škufca]] (1932–2020) * [[Vinko Šmajs]] (1924–2016) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Tanja Špes]] * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franc Šrimpf]] (1924–1999) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Tamara Štajner]] (* 1987) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Zoran Šteinbauer]] (* 1965) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (objavljal 1887-93) * [[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Helena Šuklje]] (* 1970) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Vanja Tajnšek]] * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (1928–2025) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Kaja Teržan]] (* 1986) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Vida Tom Lasič]] (1920–1997) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Ivan Tomšič]] (1838–1894) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (1939–2023) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] (ps. [[Jože Haložan]]) (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar]] (pravo ime Boris Fakin) (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (* 1929) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965)? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) * [[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Drago Ulaga]] (1906–2000) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == * [[Anton Vadnal]] (1876–1935) * [[Erik Valenčič]] (* 1977) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) *[[Žiga Valetič]] (* 1973) * [[Janko Valjavec (pisatelj)|Janko Valjavec]] (* 1962) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) * [[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) * [[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Andreja Virk Žerdin]] * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Vlado Vrbič]] (* 1955) * [[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Zarja Vršič]] (* 1993) * [[Tina Vrščaj]] (* 1987) * [[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[Tereza Vuk]] (1976–2024) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Jože Zadravec (1939)|Jože Zadravec]] (1939–2023) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Suzana Zagorc]] (* 1979) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) *[[Lucija Zajc]] * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Rado Zakonjšek]] (1913–1999) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (1941–2025) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (1944–2021) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Sara Zupan]] (* 1986) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) * [[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Matjaž Žigon]] (1925–2015) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljic]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] m5ucjcvvyuj0g2tvytbsf4xqg8kqlt9 0 32067 6746663 6706358 2026-09-04T11:23:17Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6746663 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] *[[Darinka Drnovšek]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * ([[Franc Juriševič]]) * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] gapoxtdkxwrgdclyzp1dlbtjxg4gy35 0 33380 6746498 6746085 2026-09-03T23:01:38Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6746498 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] es5rkezolu0h03s08crvrdsaquhmyi9 1 42009 6746568 6507097 2026-09-04T09:11:04Z TadejM 738 importance: mid > low 6746568 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Neutrality Act== Od kje podatek, da naj bi [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejele [[zakon o nevtralnosti]] ravno ''[[4. september|4. septembra]]'' [[1939]]? Na [[:en:Neutrality Acts]] datumov previdno ne omenjajo (morda tudi zato, da se ne bi kdaj slučajno pojavili na glavni strani med obletnicami?). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 15:55, 4 september 2005 (CEST) :Niška deklaracija, 7. 12. ?!?!; srbska vlada kot vojni cilj poleg osvoboditve proglasi tudi združitev vseh naših nesvobodnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev... --[[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] 14:03, 30 januar 2006 (CET) ts5xrqsn19896ul3l09gdug3civ2gir 10 61536 6746333 6746127 2026-09-03T12:49:08Z Pinky sl 2932 tn 6746333 wikitext text/x-wiki <includeonly><!-- {{main other|{{#invoke:Settlement short description|main}}|}} -->{{Infopolje | child = {{yesno|{{{embed|}}}}} | bodyclass = geography vcard | bodystyle = width:23em | headerstyle = text-align:left | abovestyle = font-size:1.25em; white-space:nowrap | {{#ifeq:{{yesno|{{{embed|}}}}}|yes|title|above}} = {{#ifeq:{{yesno|{{{embed|}}}}}|yes| |<div style="display:inline" class="fn org">{{if empty|{{{name|}}}|{{{official_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}</div> }}{{#if:{{{native_name|}}}|<br /><div class="nickname" style="font-weight:normal;display:inline;" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}}{{#if:{{{other_name|}}}|<br /><div class="nickname" style="font-size:78%;display:inline;">{{{other_name}}}</div>}} <!--** names, type, and transliterations ** --> | subheaderstyle = background-color:#cddeff; font-weight:bold; | subheader = {{#if:{{both|{{if empty|{{{name|}}}|{{{official_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#ifeq:{{yesno|{{{embed|}}}}}|yes|1}}|{{{settlement_type|{{{type|}}}}}}}}|<div class="category">{{{settlement_type|{{{type}}}}}}</div>}} | rowclass1 = mergedtoprow | rowcellstyle1 = font-weight:bold; | data1 = {{#if:{{{name|}}}|{{{official_name|}}}}} <!-- ***Jezik prečrkovanja 1*** --> | rowclass2 = mergedtoprow | header2 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{{translit_lang1}}}&nbsp;transkripcije}} | rowclass3 = {{#if:{{{translit_lang1_type1|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label3 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type}}} | data3 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type|}}}|{{{translit_lang1_info|}}}}}}} | rowclass4 = {{#if:{{{translit_lang1_type2|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label4 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type1}}} | data4 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type1|}}}|{{{translit_lang1_info1|}}}}}}} | rowclass5 = {{#if:{{{translit_lang1_type3|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label5 =&nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type2}}} | data5 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type2|}}}|{{{translit_lang1_info2|}}}}}}} | rowclass6 = {{#if:{{{translit_lang1_type4|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label6 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type3}}} | data6 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type3|}}}|{{{translit_lang1_info3|}}}}}}} | rowclass7 = {{#if:{{{translit_lang1_type5|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label7 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type4}}} | data7 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type4|}}}|{{{translit_lang1_info4|}}}}}}} | rowclass8 = {{#if:{{{translit_lang1_type6|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label8 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type5}}} | data8 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type5|}}}|{{{translit_lang1_info5|}}}}}}} | rowclass9 = mergedbottomrow | label9 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang1_type6}}} | data9 = {{#if:{{{translit_lang1|}}}|{{#if:{{{translit_lang1_type6|}}}|{{{translit_lang1_info6|}}}}}}} <!-- ***Jezik prečrkovanja 2*** --> | rowclass10 = mergedtoprow | header10 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|Zapisi {{{translit_lang2}}}}} | rowclass11 = {{#if:{{{translit_lang2_type1|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label11 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type}}} | data11 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type|}}}|{{{translit_lang2_info|}}}}}}} | rowclass12 = {{#if:{{{translit_lang2_type2|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label12 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type1}}} | data12 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type1|}}}|{{{translit_lang2_info1|}}}}}}} | rowclass13 = {{#if:{{{translit_lang2_type3|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label13 =&nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type2}}} | data13 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type2|}}}|{{{translit_lang2_info2|}}}}}}} | rowclass14 = {{#if:{{{translit_lang2_type4|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label14 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type3}}} | data14 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type3|}}}|{{{translit_lang2_info3|}}}}}}} | rowclass15 = {{#if:{{{translit_lang2_type5|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label15 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type4}}} | data15 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type4|}}}|{{{translit_lang2_info4|}}}}}}} | rowclass16 = {{#if:{{{translit_lang2_type6|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label16 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type5}}} | data16 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type5|}}}|{{{translit_lang2_info5|}}}}}}} | rowclass17 = mergedbottomrow | label17 = &nbsp;•&nbsp;{{{translit_lang2_type6}}} | data17 = {{#if:{{{translit_lang2|}}}|{{#if:{{{translit_lang2_type6|}}}|{{{translit_lang2_info6|}}}}}}} <!-- end ** names, type, and transliterations ** --> <!-- ***Skyline Image*** --> | rowclass18 = mergedtoprow <!--| rowcellstyle18 = padding:0.7em 0.8em--> | data18 = {{#if:{{{slika_brez_wd|}}}|<!-- -->{{#if:{{{image_skyline|}}}{{{image|}}}|<!-- -->{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika<!-- -->|image={{#if:{{{image_skyline|}}}{{{image|}}}|{{{image_skyline|{{{image|}}}}}}}}<!-- -->|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{imagesize|}}}}}|sizedefault=250px<!-- -->|alt={{if empty|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}<!-- -->|title={{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{image_caption|}}}{{{caption|}}}|<div style="display:inline" style="padding:0.4em 0 0 0;">{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}}}</div>}}}}|<!-- -->{{#if:{{{image_skyline|}}}{{{image|}}}{{#property:P18}}|<!-- -->{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika<!-- -->|image={{#if:{{{image_skyline|}}}{{{image|}}}|{{{image_skyline|{{{image|}}}}}}|{{wikidata/p18}}}}<!-- -->|size={{if empty|{{{image_size|}}}|{{{imagesize|}}}}}|sizedefault=250px<!-- -->|alt={{if empty|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}<!-- -->|title={{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{image_caption|}}}{{{caption|}}}|<div style="display:inline" style="padding:0.4em 0 0 0;">{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}}}</div>}}}}}} <!-- ***Flag, Seal, Shield and Coat of arms*** --> | rowclass19 = mergedtoprow | class19 = maptable | data19 = {{#if:{{{image_flag|}}}{{{image_seal|}}}{{{image_shield|}}}{{{image_blank_emblem|}}}{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}} |{{Infopolje Naselje/stolpci | 1 = {{#if:{{{image_flag|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_flag}}}|size={{{flag_size|}}}|sizedefault={{#if:{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}}|85px|100px}}|border={{yesno |{{{flag_border|}}}|yes=yes|blank=yes}}|alt={{{flag_alt|}}}|title=Zastava {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}<br /><small>{{Infopolje Naselje/link|type=Zastava|link={{{flag_link|}}}|name={{{official_name}}}}}</small>}} | 2 = {{#if:{{{image_seal|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_seal|}}}|size={{{seal_size|}}}|sizedefault={{#if:{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}}|85px|100px}}|alt={{{seal_alt|}}}|title=Uradni pečat {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}<br /><small>{{Infopolje Naselje/link|type={{#if:{{{seal_type|}}}|{{{seal_type}}}|Pečat}}|link={{{seal_link|}}}|name={{{official_name}}}}}</small>}} | 3 = {{#if:{{{image_shield|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_shield|}}}||size={{{shield_size|}}}|sizedefault={{#if:{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}}|85px|100px}}|alt={{{shield_alt|}}}|title=Grb {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}<br /><small>{{Infopolje Naselje/link|type=Grb|link={{{shield_link|}}}|name={{{official_name}}}|{{#if:{{{shield_caption|}}}|caption={{{shield_caption|}}}}}}}</small>}} | 4 = {{#if:{{{image_blank_emblem|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_blank_emblem|}}}|size={{{blank_emblem_size|}}}|sizedefault={{#if:{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}}|85px|100px}}|alt={{{blank_emblem_alt|}}}|title=Uradni logotip {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}<br /><small>{{Infopolje Naselje/link|type={{#if:{{{blank_emblem_type|}}}|{{{blank_emblem_type}}}}}|link={{{blank_emblem_link|}}}|name={{{official_name}}}}}</small>}} | 5 = {{#if:{{{image_map|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map}}}|size={{{mapsize|}}}|sizedefault=100px|alt={{{map_alt|}}}|title={{{map_caption|Lega {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div style="padding:0.4em 0 0 0;">{{{map_caption}}}}}</div>}} | 0 = {{#if:{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{latd|}}}{{{latm|}}} }}|<!-- pushpin_map in latd --> {{lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption ={{#if:{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{pushpin_map_caption}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}}}}}}} |float = center |width = {{#if:{{{pushpin_mapsize|}}}|{{{pushpin_mapsize}}}|150}} |default_width = 250 |relief= {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |overlay_image = {{{pushpin_overlay|}}} |lat = {{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}| |{{{latd|}}} }} |long = {{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}| |{{{longd|}}} }} |lat_deg={{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}|{{{latd|}}}| }} |lat_min={{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}|{{{latm|}}}| }} |lat_sec={{#if:{{{lats|}}}{{{latNS|}}}|{{{lats|}}}| }} |lat_dir={{#if:{{{latNS|}}}|{{{latNS|}}}| }} |lon_deg={{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}|{{{longd|}}}| }} |lon_min={{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}|{{{longm|}}}| }} |lon_sec={{#if:{{{longs|}}}{{{longEW|}}}|{{{longs|}}}| }} |lon_dir={{#if:{{{longEW|}}}|{{{longEW|}}}| }} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name|}}}}}}} }} |marksize =6 |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} }}|{{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{coordinates|}}}{{#property:P625|from={{{qid|}}}}} }}|<!-- pushpin_map in coordinates --> {{lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption ={{#if:{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{pushpin_map_caption}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}}}}}}} |float = center |width = {{#if:{{{pushpin_mapsize|}}}|{{{pushpin_mapsize}}}|150}} |default_width = 250 |relief= {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |overlay_image = {{{pushpin_overlay|}}} |coordinates = {{{coordinates|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name|}}}}}}} }} |marksize =6 |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} }} }} }} }} }} }} <!-- ***Etimologija*** --> | rowclass20 = mergedtoprow | data20 = {{#if:{{{etymology|}}}|Etimologija: {{{etymology}}} }} <!-- ***Vzdevek*** --> | rowclass21 = {{#if:{{{etymology|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | data21 = {{#if:{{{nickname|}}}|Vzdevek:|{{#if:{{{nicknames|}}}|Vzdevki:}}}}{{#if:{{{nickname|}}}{{{nicknames|}}}|&nbsp;<div style="display:inline" class="nickname">{{if empty|{{{nickname|}}}|{{{nicknames|}}}}}</div>}} <!-- ***Motto*** --> | rowclass22 = {{#if:{{{etymology|}}}{{{nickname|}}}{{{nicknames|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | data22 = {{#if:{{{motto|}}}|Geslo:|{{#if:{{{mottoes|}}}|Gesla:}}}}{{#if:{{{motto|}}}{{{mottoes|}}}|&nbsp;<div style="display:inline" class="nickname">{{if empty|{{{motto|}}}|{{{mottoes|}}}}}</div>}} <!-- ***Anthem*** --> | rowclass23 = {{#if:{{{etymology|}}}{{{nickname|}}}{{{nicknames|}}}{{{motto|}}}{{{mottoes|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | data23 = {{#if:{{{anthem|}}}|Himna: {{{anthem}}} }} <!-- ***Map*** --> | rowclass24 = mergedtoprow | data24 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map_narrow|}}}|{{{pushpin_map|}}}}}||{{#if:{{{image_map|}}} |{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map}}}|size={{{mapsize|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}|title={{{map_caption|Lega {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}}}}{{#if:{{{map_caption|}}}|<div style="padding:0.3em 0 0 0;">{{{map_caption}}}</div>}} }}}} | rowclass25 = mergedrow | data25 = {{#if:{{{image_map1|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map1}}}|size={{{mapsize1|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt1|}}}|title={{{map_caption1|Lega {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name}}}}}}}}}}{{#if:{{{map_caption1|}}}|<div style="padding:0.3em 0 0 0;">{{{map_caption1}}}</div>}} }} <!-- ***Zemljevid z lokacijsko karto - Pushpin Map*** --> | rowclass26 = mergedtoprow | data26 = {{#if:{{{pushpin_map_narrow|}}}||{{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{latd|}}}{{{latm|}}} }}| {{lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption ={{#if:{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{pushpin_map_caption}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}}}}}}} |float = center |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 250 |relief= {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |overlay_image = {{{pushpin_overlay|}}} |lat = {{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}| |{{{latd|}}} }} |long = {{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}| |{{{longd|}}} }} |lat_deg={{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}|{{{latd|}}}| }} |lat_min={{#if:{{{latm|}}}{{{latNS|}}}|{{{latm|}}}| }} |lat_sec={{#if:{{{lats|}}}{{{latNS|}}}|{{{lats|}}}| }} |lat_dir={{#if:{{{latNS|}}}|{{{latNS|}}}| }} |lon_deg={{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}|{{{longd|}}}| }} |lon_min={{#if:{{{longm|}}}{{{longEW|}}}|{{{longm|}}}| }} |lon_sec={{#if:{{{longs|}}}{{{longEW|}}}|{{{longs|}}}| }} |lon_dir={{#if:{{{longEW|}}}|{{{longEW|}}}| }} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name|}}}}}}} }} |marksize =6 |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} }}|{{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{coordinates|}}}{{#property:P625|from={{{qid|}}}}} }}| {{lokacijska karta|{{{pushpin_map|}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption ={{#if:{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{{pushpin_map_caption_notsmall|}}}|{{#if:{{{pushpin_map_caption|}}}|{{{pushpin_map_caption}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}}}}}}} |float = center |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 250 |relief= {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |overlay_image = {{{pushpin_overlay|}}} |coordinates= {{{coordinates|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{{official_name|}}}}}}} }} |marksize =6 |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} }} }} }} }} <!-- ***Koordinati*** --> | rowclass27 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image_map1|}}}{{{pushpin_map|}}}|{{#if:{{{grid_position|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}}}} | data27 = <!-- Coordinates if DMS (stari način) -->{{#if:{{{latd|}}}{{{longd|}}}|[[geografski koordinatni sistem|Koordinati]]: {{#if:{{{coor_pinpoint|{{{coor_type|}}}}}}|&#32;({{{coor_pinpoint|{{{coor_type|}}}}}})|}} {{Geobox coor|{{{latd|}}}|{{{latm|}}}|{{{lats|}}}|{{{latNS|}}}|{{{longd|}}}|{{{longm|}}}|{{{longs|}}}|{{{longEW|}}}|{{#if:{{{coordinates_type|}}}|{{{coordinates_type}}}|type:city{{#if:{{{population_total|}}}|{{#iferror:{{#expr:{{formatnum:{{{population_total}}}|R}}+1}}||({{formatnum:{{{population_total}}}|R}})}}|}}{{#if:{{{coordinates_region|}}}|_region:{{{coordinates_region}}}|{{#if:{{{subdivision_name|}}}|_region:{{CountryAbbr|{{{subdivision_name|}}}|{{{subdivision_name1|}}} }} }} }} }}|{{#ifeq:{{{coordinates_display|}}}|inline|μ1|{{#if:{{{coordinates_display|}}}|title|μ1}}}}={{{coordinates_display|}}}|{{#if:{{{coordinates_format|}}}|format|μ2}}={{{coordinates_format|}}}}}{{{coordinates_footnotes|}}}|<!-- Coordinates if parameter coordinates or WD -->{{#if:{{{coordinates|}}} |[[geografski koordinatni sistem|Koordinati]]{{#if:{{{coor_pinpoint|{{{coor_type|}}}}}}|&#32;({{{coor_pinpoint|{{{coor_type|}}}}}})}}: {{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:city{{#if:{{{population_total|}}}|{{#iferror:{{#expr:{{formatnum:{{{population_total}}}|R}}+1}}||({{formatnum:{{{population_total}}}|R}})}}}} }}<!-- -->{{{coordinates_footnotes|}}} |<!-- --> {{#ifeq:{{{child|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625|from={{{qid|}}}}}|{{WikidataCoord|{{{qid|}}}|display={{{coord_display|{{{coordinates_display|inline,title}}}}}}}} }}}}}} }} | rowclass28 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image_map1|}}}{{{pushpin_map|}}}|mergedbottomrow|mergedrow}} | label28 = {{ifempty|{{{grid_name|}}}|Grid&nbsp;position}} | data28 = {{{grid_position|}}} <!-- ***Podrazdelitve*** --> | rowclass29 = mergedtoprow | label29 = {{{subdivision_type}}} | data29 = {{#if:{{{subdivision_type|}}}|{{{subdivision_name|}}} }} | rowclass30 = mergedrow | label30 = {{{subdivision_type1}}} | data30 = {{#if:{{{subdivision_type1|}}}|{{{subdivision_name1|}}} }} | rowclass31 = mergedrow | label31 = {{{subdivision_type2}}} | data31 = {{#if:{{{subdivision_type2|}}}|{{{subdivision_name2|}}} }} | rowclass32 = mergedrow | label32 = {{{subdivision_type3}}} | data32 = {{#if:{{{subdivision_type3|}}}|{{{subdivision_name3|}}} }} | rowclass33 = mergedrow | label33 = {{{subdivision_type4}}} | data33 = {{#if:{{{subdivision_type4|}}}|{{{subdivision_name4|}}} }} | rowclass34 = mergedrow | label34 = {{{subdivision_type5}}} | data34 = {{#if:{{{subdivision_type5|}}}|{{{subdivision_name5|}}} }} | rowclass35 = mergedrow | label35 = {{{subdivision_type6}}} | data35 = {{#if:{{{subdivision_type6|}}}|{{{subdivision_name6|}}} }} <!--***Established*** --> | rowclass36 = mergedtoprow | label36 = {{{established_title}}} | data36 = {{#if:{{{established_title|}}}|{{{established_date|}}} }} | rowclass37 = mergedrow | label37 = {{{established_title1}}} | data37 = {{#if:{{{established_title1|}}}|{{{established_date1|}}} }} | rowclass38 = mergedrow | label38 = {{{established_title2}}} | data38 = {{#if:{{{established_title2|}}}|{{{established_date2|}}} }} | rowclass39 = mergedrow | label39 = {{{established_title3}}} | data39 = {{#if:{{{established_title3|}}}|{{{established_date3|}}} }} | rowclass40 = mergedrow | label40 = {{{established_title4}}} | data40 = {{#if:{{{established_title4|}}}|{{{established_date4|}}} }} | rowclass41 = mergedrow | label41 = {{{established_title5}}} | data41 = {{#if:{{{established_title5|}}}|{{{established_date5|}}} }} | rowclass42 = mergedrow | label42 = {{{established_title6}}} | data42 = {{#if:{{{established_title6|}}}|{{{established_date6|}}} }} | rowclass43 = mergedrow | label43 = {{{established_title7}}} | data43 = {{#if:{{{established_title7|}}}|{{{established_date7|}}} }} | rowclass44 = mergedrow | label44 = {{{extinct_title}}} | data44 = {{#if:{{{extinct_title|}}}|{{{extinct_date|}}} }} | rowclass45 = mergedrow | label45 = Ustanovitelj | data45 = {{{founder|}}} | rowclass46 = mergedrow | label46 = Poimenovano po | data46 = {{{named_for|}}} <!-- ***Seat of government and subdivisions within the settlement*** --> | rowclass47 = mergedtoprow | label47 = {{#if:{{{seat_type|}}}|{{{seat_type}}}|Sedež}} | data47 = {{{seat|}}} | rowclass48 = mergedrow | label48 = {{#if:{{{seat1_type|}}}|{{{seat1_type}}}|Nekdanji sedež}} | data48 = {{{seat1|}}} | rowclass49 = mergedrow | label49 = {{#if:{{{seat2_type|}}}|{{{seat2_type}}}|Nekdanji sedež}} | data49 = {{{seat2|}}} | rowclass51 = {{#if:{{{seat|}}}{{{seat1|}}}{{{seat2|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label51 = {{#if:{{{parts_type|}}}|{{{parts_type}}}|Razdelitev}} | data51 = {{#if:{{{parts|}}}{{{p1|}}} |{{#ifeq:{{{parts_style|}}}|para |<b>{{{parts|}}}{{#if:{{both|{{{parts|}}}|{{{p1|}}}}}|&#58;&nbsp;|}}</b>{{comma separated entries|{{{p1|}}}|{{{p2|}}}|{{{p3|}}}|{{{p4|}}}|{{{p5|}}}|{{{p6|}}}|{{{p7|}}}|{{{p8|}}}|{{{p9|}}}|{{{p10|}}}|{{{p11|}}}|{{{p12|}}}|{{{p13|}}}|{{{p14|}}}|{{{p15|}}}|{{{p16|}}}|{{{p17|}}}|{{{p18|}}}|{{{p19|}}}|{{{p20|}}}|{{{p21|}}}|{{{p22|}}}|{{{p23|}}}|{{{p24|}}}|{{{p25|}}}|{{{p26|}}}|{{{p27|}}}|{{{p28|}}}|{{{p29|}}}|{{{p30|}}}|{{{p31|}}}|{{{p32|}}}|{{{p33|}}}|{{{p34|}}}|{{{p35|}}}|{{{p36|}}}|{{{p37|}}}|{{{p38|}}}|{{{p39|}}}|{{{p40|}}}|{{{p41|}}}|{{{p42|}}}|{{{p43|}}}|{{{p44|}}}|{{{p45|}}}|{{{p46|}}}|{{{p47|}}}|{{{p48|}}}|{{{p49|}}}|{{{p50|}}}}} |{{#if:{{{p1|}}}|{{Collapsible list|title={{{parts|}}}|expand={{#switch:{{{parts_style|}}}|coll=|list=y|{{#if:{{{p6|}}}||y}}}}|1={{{p1|}}}|2={{{p2|}}}|3={{{p3|}}}|4={{{p4|}}}|5={{{p5|}}}|6={{{p6|}}}|7={{{p7|}}}|8={{{p8|}}}|9={{{p9|}}}|10={{{p10|}}}|11={{{p11|}}}|12={{{p12|}}}|13={{{p13|}}}|14={{{p14|}}}|15={{{p15|}}}|16={{{p16|}}}|17={{{p17|}}}|18={{{p18|}}}|19={{{p19|}}}|20={{{p20|}}}|21={{{p21|}}}|22={{{p22|}}}|23={{{p23|}}}|24={{{p24|}}}|25={{{p25|}}}|26={{{p26|}}}|27={{{p27|}}}|28={{{p28|}}}|29={{{p29|}}}|30={{{p30|}}}|31={{{p31|}}}|32={{{p32|}}}|33={{{p33|}}}|34={{{p34|}}}|35={{{p35|}}}|36={{{p36|}}}|37={{{p37|}}}|38={{{p38|}}}|39={{{p39|}}}|40={{{p40|}}}|41={{{p41|}}}|42={{{p42|}}}|43={{{p43|}}}|44={{{p44|}}}|45={{{p45|}}}|46={{{p46|}}}|47={{{p47|}}}|48={{{p48|}}}|49={{{p49|}}}|50={{{p50|}}}}} |{{{parts}}} }} }} }} <!-- ***Vrsta upravljanja in voditelj*** --> | rowclass52 = mergedtoprow | header52 = {{#if:{{{government_type|}}}{{{governing_body|}}}{{{leader_name|}}}{{{leader_name1|}}}{{{leader_name2|}}}{{{leader_name3|}}}{{{leader_name4|}}}|Upravljanje<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{government_footnotes|}}}</div>}} <!-- ***Government*** --> | rowclass53 = mergedrow | label53 = &nbsp;•&nbsp;Vrsta | data53 = {{{government_type|}}} | rowclass54 = mergedrow | label54 = &nbsp;•&nbsp;Telo | class54 = agent | data54 = {{{governing_body|}}} | rowclass55 = mergedrow | label55 = &nbsp;•&nbsp;{{{leader_title}}} | data55 = {{#if:{{{leader_title|}}}|{{{leader_name|}}} {{#if:{{{leader_party|}}}|({{Polparty|{{{subdivision_name}}}|{{{leader_party}}}}})}}}} | rowclass56 = mergedrow | label56 = &nbsp;•&nbsp;{{{leader_title1}}} | data56 = {{#if:{{{leader_title1|}}}|{{{leader_name1|}}}}} | rowclass57 = mergedrow | label57 = &nbsp;•&nbsp;{{{leader_title2}}} | data57 = {{#if:{{{leader_title2|}}}|{{{leader_name2|}}}}} | rowclass58 = mergedrow | label58 = &nbsp;•&nbsp;{{{leader_title3}}} | data58 = {{#if:{{{leader_title3|}}}|{{{leader_name3|}}}}} | rowclass59 = mergedrow | label59 = &nbsp;•&nbsp;{{{leader_title4}}} | data59 = {{#if:{{{leader_title4|}}}|{{{leader_name4|}}}}} | rowclass60 = mergedrow | label60 = {{{government_blank1_title}}} | data60 = {{#if:{{{government_blank1|}}}|{{{government_blank1|}}}}} | rowclass61 = mergedrow | label61 = {{{government_blank2_title}}} | data61 = {{#if:{{{government_blank2|}}}|{{{government_blank2|}}}}} | rowclass62 = mergedrow | label62 = {{{government_blank3_title}}} | data62 = {{#if:{{{government_blank3|}}}|{{{government_blank3|}}}}} | rowclass63 = mergedrow | label63 = {{{government_blank4_title}}} | data63 = {{#if:{{{government_blank4|}}}|{{{government_blank4|}}}}} | rowclass64 = mergedrow | label64 = {{{government_blank5_title}}} | data64 = {{#if:{{{government_blank5|}}}|{{{government_blank5|}}}}} | rowclass65 = mergedrow | label65 = {{{government_blank6_title}}} | data65 = {{#if:{{{government_blank6|}}}|{{{government_blank6|}}}}} <!-- ***Geografske značilnosti*** --> <!-- ***Površina*** --> | rowclass66 = mergedtoprow | header66 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}{{{area_total_ha|}}}{{{area_total_acre|}}}{{{area_total_sq_mi|}}}{{{area_total_dunam|}}}{{{area_land_km2|}}}{{{area_land_ha|}}}{{{area_land_acre|}}}{{{area_land_sq_mi|}}}{{{area_water_km2|}}}{{{area_water_ha|}}}{{{area_water_acre|}}}{{{area_water_sq_mi|}}}{{{area_urban_km2|}}}{{{area_urban_ha|}}}{{{area_urban_acre|}}}{{{area_urban_sq_mi|}}}{{{area_rural_sq_mi|}}}{{{area_rural_ha|}}}{{{area_rural_acre|}}}{{{area_rural_km2|}}}{{{area_metro_km2|}}}{{{area_metro_ha|}}}{{{area_metro_acre|}}}{{{area_blank1_km2|}}}{{{area_blank1_ha|}}}{{{area_blank1_acre|}}}{{{area_metro_sq_mi|}}}{{{area_blank1_sq_mi|}}} |{{#if:{{both|{{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp;|1}}|{{{area_total_km2|}}}{{{area_total_ha|}}}{{{area_total_acre|}}}{{{area_total_sq_mi|}}}{{{area_total_dunam|}}}}} |<!-- displayed below --> |Površina<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{area_footnotes|}}}</div> }} }} | rowclass67 = {{#if:{{both|{{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp;|1}}|{{{area_total_km2|}}}{{{area_total_ha|}}}{{{area_total_acre|}}}{{{area_total_sq_mi|}}}{{{area_total_dunam|}}}}}|mergedtoprow|mergedrow}} | label67 = {{#if:{{both|{{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp;|1}}|{{{area_total_km2|}}}{{{area_total_ha|}}}{{{area_total_acre|}}}{{{area_total_sq_mi|}}}{{{area_total_dunam|}}}}} |Površina<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{area_footnotes|}}}</div> |&nbsp;•&nbsp;{{#if:{{{total_type|}}}|{{{total_type}}}|{{#if:{{{area_metro_km2|}}}{{{area_metro_sq_mi|}}}{{{area_urban_km2|}}}{{{area_urban_sq_mi|}}}{{{area_rural_km2|}}}{{{area_rural_sq_mi|}}}{{{population_metro|}}}{{{population_urban|}}}{{{population_rural|}}}|{{#if:{{{settlement_type|{{{type|}}}}}}|{{{settlement_type|{{{type}}}}}}|Mesto}}|Skupno}}}} }} | data67 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}{{{area_total_ha|}}}{{{area_total_acre|}}}{{{area_total_sq_mi|}}}{{{area_total_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_total_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_total_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_total_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_total_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_total_dunam|}}}|R}} |link ={{#switch:{{{dunam_link|}}}||on|total=on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} |mag ={{{area_magnitude|}}} }}}} | rowclass68 = mergedrow | label68 = &nbsp;•&nbsp;Kopno | data68 = {{#if:{{{area_land_km2|}}}{{{area_land_ha|}}}{{{area_land_acre|}}}{{{area_land_sq_mi|}}}{{{area_land_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_land_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_land_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_land_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_land_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_land_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|land|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass69 = mergedrow | label69 = &nbsp;•&nbsp;Voda | data69 = {{#if:{{{area_water_km2|}}}{{{area_water_ha|}}}{{{area_water_acre|}}}{{{area_water_sq_mi|}}}{{{area_water_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/izpispovršine |km2 ={{formatnum:{{{area_water_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_water_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_water_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_water_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_water_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|water|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }} {{#if:{{{area_water_percent|}}}| &nbsp;{{{area_water_percent}}}%}}}} | rowclass70 = mergedrow | label70 = &nbsp;•&nbsp;Urbano<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{area_urban_footnotes|}}}</div> | data70 = {{#if:{{{area_urban_km2|}}}{{{area_urban_ha|}}}{{{area_urban_acre|}}}{{{area_urban_sq_mi|}}}{{{area_urban_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/areadisp |km2 ={{formatnum:{{{area_urban_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_urban_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_urban_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_urban_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_urban_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|urban|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass71 = mergedrow | label71 = &nbsp;•&nbsp;Ruralno<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{area_rural_footnotes|}}}</div> | data71 = {{#if:{{{area_rural_km2|}}}{{{area_rural_ha|}}}{{{area_rural_acre|}}}{{{area_rural_sq_mi|}}}{{{area_rural_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/areadisp |km2 ={{formatnum:{{{area_rural_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_rural_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_rural_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_rural_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_rural_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|rural|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass72 = mergedrow | label72 =&nbsp;•&nbsp;[[Metropolitansko območje|Metropolitansko obm.]]<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{area_metro_footnotes|}}}</div> | data72 = {{#if:{{{area_metro_km2|}}}{{{area_metro_ha|}}}{{{area_metro_acre|}}}{{{area_metro_sq_mi|}}}{{{area_metro_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/areadisp |km2 ={{formatnum:{{{area_metro_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_metro_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_metro_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_metro_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_metro_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|metro|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} <!-- ***Rang - po površini (Area rank)*** --> | rowclass73 = mergedrow | label73 = Rang | data73 = {{{area_rank|}}} | rowclass74 = mergedrow | label74 = &nbsp;•&nbsp;{{{area_blank1_title}}} | data74 = {{#if:{{{area_blank1_km2|}}}{{{area_blank1_ha|}}}{{{area_blank1_acre|}}}{{{area_blank1_sq_mi|}}}{{{area_blank1_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/areadisp |km2 ={{formatnum:{{{area_blank1_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_blank1_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_blank1_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_blank1_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_blank1_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|blank1|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass75 = mergedrow | label75 = &nbsp;•&nbsp;{{{area_blank2_title}}} | data75 = {{#if:{{{area_blank2_km2|}}}{{{area_blank2_ha|}}}{{{area_blank2_acre|}}}{{{area_blank2_sq_mi|}}}{{{area_blank2_dunam|}}} |{{Infopolje Naselje/areadisp |km2 ={{formatnum:{{{area_blank2_km2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_blank2_ha|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_blank2_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_blank2_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_blank2_dunam|}}}|R}} |link ={{#ifeq:{{{dunam_link|}}}|blank2|on}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass76 = mergedrow | label76 = &nbsp; | data76 = {{#if:{{{area_note|}}}|<small>{{{area_note}}}</small>}} <!-- ***Dimenzije*** --> | rowclass77 = mergedtoprow | header77 = {{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|Dimenzije<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{dimensions_footnotes|}}}</div>}} | rowclass78 = mergedrow | label78 = &nbsp;•&nbsp;Dolžina | data78 = {{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}} | {{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{length_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{length_mi|}}}|R}} |pref={{{unit_pref}}} |name={{{subdivision_name}}} }} }} | rowclass79 = mergedrow | label79 = &nbsp;•&nbsp;Širina | data79 = {{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |km ={{formatnum:{{{width_km|}}}|R}} |mi ={{formatnum:{{{width_mi|}}}|R}} |pref={{{unit_pref}}} |name={{{subdivision_name}}} }} }} <!-- ***Nadmorska višina*** --> | rowclass80 = mergedtoprow | label80 = Nadm. višina<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{elevation_footnotes|}}}{{#if:{{{elevation_point|}}}|&#32;({{{elevation_point}}})}}</div> | data80 = {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_ft|}}}|R}} |pref={{{unit_pref}}} |name={{{subdivision_name}}} }} }} | rowclass81 = {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation_ft|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label81 = Najvišja<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{elevation_max_footnotes|}}}{{#if:{{{elevation_max_point|}}}|&#32;({{{elevation_max_point}}})}}</div> | data81 = {{#if:{{{elevation_max_m|}}}{{{elevation_max_ft|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_max_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_max_ft|}}}|R}} |pref={{{unit_pref}}} |name={{{subdivision_name}}} }} }} <!-- ***Nadmorska višina max rang*** --> | rowclass82 = mergedrow | label82 = &nbsp;•&nbsp;Rang | data82 = {{#if:{{{elevation_max_m|}}}{{{elevation_max_ft|}}}| {{{elevation_max_rank|}}} }} | rowclass83 = {{#if:{{{elevation_min_rank|}}}|mergedrow|mergedbottomrow}} | label83 = Najnižja<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{elevation_min_footnotes|}}}{{#if:{{{elevation_min_point|}}}|&#32;({{{elevation_min_point}}})}}</div> | data83 = {{#if:{{{elevation_min_m|}}}{{{elevation_min_ft|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisdolžine |m ={{formatnum:{{{elevation_min_m|}}}|R}} |ft ={{formatnum:{{{elevation_min_ft|}}}|R}} |pref={{{unit_pref}}} |name={{{subdivision_name}}} }} }} <!-- ***Nadmorska višina min rang*** --> | rowclass84 = mergedrow | label84 = &nbsp;•&nbsp;Rang | data84 = {{#if:{{{elevation_min_m|}}}{{{elevation_min_ft|}}}|{{{elevation_min_rank|}}}}} <!-- ***Prebivalstvo*** --> | rowclass85 = mergedtoprow | label85 = Prebivalstvo<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{#if:{{{population_as_of|}}}|{{nbsp}}({{{population_as_of}}})}}{{{population_footnotes|}}}</div> | data85 = {{#if:{{{population|}}} | {{formatnum:{{formatnum:{{{population}}}|R}}}} | {{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp; | {{#if:{{{population_total|}}} | {{formatnum:{{formatnum:{{{population_total}}}|R}}}} }} }} }} | rowclass86 = mergedtoprow | header86 = {{#if:{{{population|}}} | |{{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp; | |{{#if:{{{population_total|}}}{{{population_urban|}}}{{{population_rural|}}}{{{population_metro|}}}{{{population_blank1|}}}{{{population_blank2|}}}{{{population_est|}}} |Prebivalstvo<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{#if:{{{population_as_of|}}}|{{nbsp}}({{{population_as_of}}})}}{{{population_footnotes|}}}</div> }} }} }} | rowclass87 = mergedrow | label87 = &nbsp;•&nbsp;{{#if:{{{total_type|}}}|{{{total_type}}}|{{#if:{{{population_metro|}}}{{{population_urban|}}}{{{population_rural|}}}{{{area_metro_km2|}}}{{{area_metro_sq_mi|}}}{{{area_urban_km2|}}}{{{area_urban_sq_mi|}}}{{{area_rural_km2|}}}{{{area_rural_sq_mi|}}}|{{#if:{{{settlement_type|{{{type|}}}}}}|{{{settlement_type|{{{type}}}}}}|Mesto}}|Skupno}}}} | data87 = {{#if:{{{population|}}} | |{{#ifeq:{{{total_type}}}|&nbsp; | |{{#if:{{{population_total|}}} | {{formatnum:{{formatnum:{{{population_total}}}|R}}}} }} }} }} | rowclass88 = mergedrow | label88 = &nbsp;•&nbsp;Ocena&nbsp;<div style="font-weight:normal;display:inline;">({{{pop_est_as_of}}}){{{pop_est_footnotes|}}}</div> | data88 = {{#if:{{{population_est|}}}|{{formatnum:{{formatnum:{{{population_est}}}|R}}}} }} <!-- ***Population rank*** --> | rowclass89 = mergedrow | label89 =&nbsp;•&nbsp;Rang | data89 = {{{population_rank|}}} | rowclass90 = mergedrow | label90 = &nbsp;•&nbsp;Gostota | data90 = {{#if:{{{population_density_km2|}}}{{{population_density_sq_mi|}}}{{{population_total|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisgostote |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_total|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_total_dunam|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_total_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_total_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_total_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_total_sq_mi|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} <!-- ***Rang gostote prebivalstva*** --> | rowclass91 = mergedrow | label91 = &nbsp;•&nbsp;Rang&nbsp;gostote | data91 = {{{population_density_rank|}}} | rowclass92 = mergedrow | label92 = &nbsp;•&nbsp;Urbano<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{population_urban_footnotes|}}}</div> | data92 = {{#if:{{{population_urban|}}}| {{formatnum:{{formatnum:{{{population_urban}}}|R}}}} }} | rowclass93 = mergedrow | label93 = &nbsp;•&nbsp;Urbana&nbsp;gostota | data93 = {{#if:{{{population_density_urban_km2|}}}{{{population_density_urban_sq_mi|}}}{{{population_urban|}}} |{{Infopolje Naselje/densdisp |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_urban_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_urban_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_urban|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_urban_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_urban_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_urban_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_urban_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_urban_dunam|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass94 = mergedrow | label94 = &nbsp;•&nbsp;Ruralno<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{population_rural_footnotes|}}}</div> | data94 = {{#if:{{{population_rural|}}}|{{formatnum:{{formatnum:{{{population_rural}}}|R}}}}}} | rowclass95 = mergedrow | label95 = &nbsp;•&nbsp;Ruralna&nbsp;gostota | data95 = {{#if:{{{population_density_rural_km2|}}}{{{population_density_rural_sq_mi|}}}{{{population_rural|}}} |{{Infopolje Naselje/densdisp |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_rural_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_rural_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_rural|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_rural_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_rural_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_rural_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_rural_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_rural_dunam|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass96 = mergedrow | label96 =&nbsp;•&nbsp;[[Metropolitansko območje|Metropolitansko obm.]]<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{population_metro_footnotes|}}}</div> | data96 = {{#if:{{{population_metro|}}}| {{formatnum:{{formatnum:{{{population_metro}}}|R}}}} }} | rowclass97 = mergedrow | label97 = &nbsp;•&nbsp;Metropolitanska&nbsp;gostota | data97 = {{#if:{{{population_density_metro_km2|}}}{{{population_density_metro_sq_mi|}}}{{{population_metro|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisgostote |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_metro_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_metro_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_metro|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_metro_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_metro_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_metro_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_metro_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_metro_dunam|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass98 = mergedrow | label98 = &nbsp;•&nbsp;{{{population_blank1_title|}}}<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{population_blank1_footnotes|}}}</div> | data98 = {{#if:{{{population_blank1|}}}|{{formatnum:{{formatnum:{{{population_blank1}}}|R}}}}}} | rowclass99 = mergedrow | label99 = &nbsp;•&nbsp;{{#if:{{{population_blank1_title|}}}|{{{population_blank1_title}}} gostota|Gostota}} | data99 = {{#if:{{{population_density_blank1_km2|}}}{{{population_density_blank1_sq_mi|}}}{{{population_blank1|}}} |{{Infopolje Naselje/izpisgostote |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_blank1_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_blank1_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_blank1|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_blank1_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_blank1_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_blank1_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_blank1_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_blank1_dunam|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass100 = mergedrow | label100 = &nbsp;•&nbsp;{{{population_blank2_title|}}}<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{population_blank2_footnotes|}}}</div> | data100 = {{#if:{{{population_blank2|}}}|{{formatnum:{{formatnum:{{{population_blank2}}}|R}}}}}} | rowclass101 = mergedrow | label101 = &nbsp;•&nbsp;{{#if:{{{population_blank2_title|}}}|{{{population_blank2_title}}} gostota|Gostota}} | data101 = {{#if:{{{population_density_blank2_km2|}}}{{{population_density_blank2_sq_mi|}}}{{{population_blank2|}}} |{{Infopolje Naselje/densdisp |/km2 ={{formatnum:{{{population_density_blank2_km2|}}}|R}} |/sqmi={{formatnum:{{{population_density_blank2_sq_mi|}}}|R}} |pop ={{formatnum:{{{population_blank2|}}}|R}} |ha ={{formatnum:{{{area_blank2_ha|}}}|R}} |km2 ={{formatnum:{{{area_blank2_km2|}}}|R}} |acre ={{formatnum:{{{area_blank2_acre|}}}|R}} |sqmi ={{formatnum:{{{area_blank2_sq_mi|}}}|R}} |dunam={{formatnum:{{{area_blank2_dunam|}}}|R}} |pref ={{{unit_pref}}} |name ={{{subdivision_name}}} }}}} | rowclass102 = mergedrow | label102 = &nbsp; | data102 = {{#if:{{{population_note|}}}|<small>{{{population_note}}}</small>}} | rowclass103 = mergedtoprow | label103 = {{#if:{{{population_demonym|}}}|[[Demonim]]|{{#if:{{{population_demonyms|}}}|[[Demonim]]i}}}} | data103 = {{if empty|{{{population_demonym|}}}|{{{population_demonyms|}}}}} <!-- ***Demografija 1*** --> | rowclass104 = mergedtoprow | header104 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{{demographics_type1}}}<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{demographics1_footnotes|}}}</div>}} | rowclass105 = mergedrow | label105 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title1}}} | data105 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title1|}}}|{{{demographics1_info1|}}}}}}} | rowclass106 = mergedrow | label106 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title2}}} | data106 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title2|}}}|{{{demographics1_info2|}}}}}}} | rowclass107 = mergedrow | label107 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title3}}} | data107 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title3|}}}|{{{demographics1_info3|}}}}}}} | rowclass108 = mergedrow | label108 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title4}}} | data108 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title4|}}}|{{{demographics1_info4|}}}}}}} | rowclass109 = mergedrow | label109 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title5}}} | data109 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title5|}}}|{{{demographics1_info5|}}}}}}} | rowclass110 = mergedrow | label110 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title6}}} | data110 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title6|}}}|{{{demographics1_info6|}}}}}}} | rowclass111 = mergedrow | label111 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title7}}} | data111 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title7|}}}|{{{demographics1_info7|}}}}}}} | rowclass112 = mergedrow | label112 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title8}}} | data112 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title8|}}}|{{{demographics1_info8|}}}}}}} | rowclass113 = mergedrow | label113 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title9}}} | data113 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title9|}}}|{{{demographics1_info9|}}}}}}} | rowclass114 = mergedrow | label114 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics1_title10}}} | data114 = {{#if:{{{demographics_type1|}}} |{{#if:{{{demographics1_title10|}}}|{{{demographics1_info10|}}}}}}} <!-- ***Demografija 2*** --> | rowclass115 = mergedtoprow | header115 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{{demographics_type2}}}<div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{demographics2_footnotes|}}}</div>}} | rowclass116 = mergedrow | label116 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title1}}} | data116 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title1|}}}|{{{demographics2_info1|}}}}}}} | rowclass117 = mergedrow | label117 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title2}}} | data117 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title2|}}}|{{{demographics2_info2|}}}}}}} | rowclass118 = mergedrow | label118 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title3}}} | data118 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title3|}}}|{{{demographics2_info3|}}}}}}} | rowclass119 = mergedrow | label119 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title4}}} | data119 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title4|}}}|{{{demographics2_info4|}}}}}}} | rowclass120 = mergedrow | label120 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title5}}} | data120 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title5|}}}|{{{demographics2_info5|}}}}}}} | rowclass121 = mergedrow | label121 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title6}}} | data121 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title6|}}}|{{{demographics2_info6|}}}}}}} | rowclass122 = mergedrow | label122 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title7}}} | data122 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title7|}}}|{{{demographics2_info7|}}}}}}} | rowclass123 = mergedrow | label123 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title8}}} | data123 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title8|}}}|{{{demographics2_info8|}}}}}}} | rowclass124 = mergedrow | label124 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title9}}} | data124 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title9|}}}|{{{demographics2_info9|}}}}}}} | rowclass125 = mergedrow | label125 = &nbsp;•&nbsp;{{{demographics2_title10}}} | data125 = {{#if:{{{demographics_type2|}}} |{{#if:{{{demographics2_title10|}}}|{{{demographics2_info10|}}}}}}} <!-- ***Časovni pasovi*** --> | rowclass126 = mergedtoprow | header126 = {{#if:{{{timezone1_location|}}}|{{#if:{{{timezone2|}}}|[[{{#if:{{{timezone_link|}}}|{{{timezone_link}}}|Časovni pas}}|Časovni pas]]ovi|[[{{#if:{{{timezone_link|}}}|{{{timezone_link}}}|Časovni pas}}|Časovni pas]]}}|}} | rowclass127 = {{#if:{{{timezone1_location|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label127 = {{#if:{{{timezone1_location|}}}|{{{timezone1_location}}}|{{#if:{{{timezone2_location|}}}|{{{timezone2_location}}}|{{#if:{{{timezone2|}}}|[[{{#if:{{{timezone_link|}}}|{{{timezone_link}}}|Časovni pas}}|Časovni pas]]ovi|[[{{#if:{{{timezone_link|}}}|{{{timezone_link}}}|Časovni pas}}|Časovni pas]]}}}}}} | data127 = {{#if:{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}} }}} |[[UTC{{{utc_offset1|{{{utc_offset}}}}}}]] {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}|({{{timezone1|{{{timezone}}}}}})}} |{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}} }} | rowclass128 = mergedrow | label128 = <span style="white-space:nowrap">&nbsp;•&nbsp;[[Poletni čas|Poletni]]</span> | data128 = {{#if:{{{utc_offset1_DST|{{{utc_offset_DST|}}}}}} |[[UTC{{{utc_offset1_DST|{{{utc_offset_DST|}}}}}}]] {{#if:{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}}|({{{timezone1_DST|{{{timezone_DST}}}}}})}} |{{{timezone1_DST|{{{timezone_DST|}}}}}} }} | rowclass129 = mergedrow | label129 = {{#if:{{{timezone2_location|}}}| {{{timezone2_location|}}}|<nowiki />}} | data129 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}}}}} |{{#if:{{{utc_offset2|{{{utc_offset2|}}} }}} |[[UTC{{{utc_offset2|{{{utc_offset2}}}}}}]] {{#if:{{{timezone2|}}}|({{{timezone2}}})}} |{{{timezone2|}}} }} }} | rowclass130 = mergedrow | label130 = <span style="white-space:nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])</span> | data130 = {{#if:{{{utc_offset2_DST|}}}|[[UTC{{{utc_offset2_DST|}}}]] {{#if:{{{timezone2_DST|}}}|({{{timezone2_DST|}}})}} |{{{timezone2_DST|}}} }} | rowclass131 = mergedrow | label131 = {{#if:{{{timezone3_location|}}}| {{{timezone3_location|}}}|<nowiki />}} | data131 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}}}}} |{{#if:{{{utc_offset3|{{{utc_offset3|}}} }}} |[[UTC{{{utc_offset3|{{{utc_offset3}}}}}}]] {{#if:{{{timezone3|}}}|({{{timezone3}}})}} |{{{timezone3|}}} }} }} | rowclass132 = mergedrow | label132 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])</span> | data132 = {{#if:{{{utc_offset3_DST|}}}|[[UTC{{{utc_offset3_DST|}}}]] {{#if:{{{timezone3_DST|}}}|({{{timezone3_DST|}}})}} |{{{timezone3_DST|}}} }} | rowclass133 = mergedrow | label133 = {{#if:{{{timezone4_location|}}}| {{{timezone4_location|}}}|<nowiki />}} | data133 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}}}}} |{{#if:{{{utc_offset4|{{{utc_offset4|}}} }}} |[[UTC{{{utc_offset4|{{{utc_offset4}}}}}}]] {{#if:{{{timezone4|}}}|({{{timezone4}}})}} |{{{timezone4|}}} }} }} | rowclass134 = mergedrow | label134 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])</span> | data134 = {{#if:{{{utc_offset4_DST|}}}|[[UTC{{{utc_offset4_DST|}}}]] {{#if:{{{timezone4_DST|}}}|({{{timezone4_DST|}}})}} |{{{timezone4_DST|}}} }} | rowclass135 = mergedrow | label135 = {{#if:{{{timezone5_location|}}}| {{{timezone5_location|}}}|<nowiki />}} | data135 = {{#if:{{{timezone1|{{{timezone|}}}}}}{{{utc_offset1|{{{utc_offset|}}}}}} |{{#if:{{{utc_offset5|{{{utc_offset5|}}} }}} |[[UTC{{{utc_offset5|{{{utc_offset5}}}}}}]] {{#if:{{{timezone5|}}}|({{{timezone5}}})}} |{{{timezone5|}}} }} }} | rowclass136 = mergedrow | label136 = <span class="nowrap">&nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])</span> | data136 = {{#if:{{{utc_offset5_DST|}}}|[[UTC{{{utc_offset5_DST|}}}]] {{#if:{{{timezone5_DST|}}}|({{{timezone5_DST|}}})}} |{{{timezone5_DST|}}} }} <!-- ***Poštne številke*** --> | rowclass137 = mergedtoprow | label137 = {{{postal_code_type}}} | class137 = adr | data137 = {{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|<div class="postal-code">{{{postal_code}}}</div>}}}} | rowclass138 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}|mergedbottomrow|mergedtoprow}} | label138 = {{{postal2_code_type}}} | class138 = adr | data138 = {{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|<div class="postal-code">{{{postal2_code}}}</div>}}}} }} <!-- ***Omrežne skupine*** --> | rowclass139 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label139 = {{#if:{{{area_code_type|}}}|{{{area_code_type}}}|{{#if:{{{area_code|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežna skupina]]|{{#if:{{{area_codes|}}}|[[Načrt telefonskega oštevilčenja|Omrežne skupine]]}}}}}} | data139 = {{if empty|{{{area_code|}}}|{{{area_codes|}}}}} <!-- Geocode--> | rowclass140 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}{{{area_code|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label140 = [[Geocode]] | class140 = nickname | data140 = {{{geocode|}}} <!-- ISO Code--> | rowclass141 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}{{{area_code|}}}{{{geocode|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label141 = [[ISO 3166|Koda ISO 3166]] | class141 = nickname | data141 = {{{iso_code|}}} <!-- Registracijska oznaka za cestna vozila--> | rowclass142 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}{{{area_code|}}}{{{geocode|}}}{{{iso_code|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label142 = {{#if:{{{registration_plate_type|}}}|{{{registration_plate_type}}}|[[Registracijske oznake za cestna vozila|Avtomobilska oznaka]]}} | data142 = {{{registration_plate|}}} <!-- Druge kode --> | rowclass143 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}{{{area_code|}}}{{{geocode|}}}{{{iso_code|}}}|{{{registration_plate|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label143 = {{{code1_name|}}} | class143 = nickname | data143 = {{#if:{{{code1_name|}}}|{{{code1_info|}}}}} | rowclass144 = {{#if:{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal_code|}}}|1}}}}{{#if:{{{postal_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code_type|}}}|{{#if:{{{postal2_code|}}}|1}}}}}}{{{area_code|}}}{{{geocode|}}}{{{iso_code|}}}|{{{registration_plate|}}}|{{{code1_name|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} | label144 = {{{code2_name|}}} | class144 = nickname | data144 = {{#if:{{{code2_name|}}}|{{{code2_info|}}}}} <!-- ***Mesta dvojčki*** --> | rowclass145 = mergedtoprow | header145 = {{#if:{{{twin1|}}}{{{twin2|}}}{{{twin3|}}}{{{twin4|}}}|[[Seznam mest dvojčkov in pobratenih mest|Mesta dvojčki]]}} | rowclass146 = mergedrow | label146 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin1}}} | data146 = {{#if:{{{twin1|}}}|{{{twin1_country|}}} {{#if:{{{leader_party|}}}|({{Polparty|{{{subdivision_name}}}|{{{leader_party}}}}})}}}} | rowclass147 = mergedrow | label147 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin2}}} | data147 = {{#if:{{{twin2|}}}|{{{twin2_country|}}}}} | rowclass148 = mergedrow | label148 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin3}}} | data148 = {{#if:{{{twin3|}}}|{{{twin3_country|}}}}} | rowclass149 = mergedrow | label149 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin4}}} | data149 = {{#if:{{{twin4|}}}|{{{twin4_country|}}}}} | rowclass150 = mergedrow | label150 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin5}}} | data150 = {{#if:{{{twin5|}}}|{{{twin5_country|}}}}} | rowclass151 = mergedrow | label151 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin6}}} | data151 = {{#if:{{{twin6|}}}|{{{twin6_country|}}}}} | rowclass152 = mergedrow | label152 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin7}}} | data152 = {{#if:{{{twin7|}}}|{{{twin7_country|}}}}} | rowclass153 = mergedrow | label153 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin8}}} | data153 = {{#if:{{{twin8|}}}|{{{twin8_country|}}}}} | rowclass154 = mergedrow | label154 = &nbsp;•&nbsp;{{{twin9}}} | data154 = {{#if:{{{twin9|}}}|{{{twin9_country|}}}}} <!-- ***Prazni parametri (dve sekciji)*** --> | rowclass155 = mergedtoprow | label155 = {{{blank_name_sec1|{{{blank_name|}}}}}} | data155 = {{#if:{{{blank_name_sec1|{{{blank_name|}}}}}}|{{{blank_info_sec1|{{{blank_info|}}}}}}}} | rowclass156 = mergedrow | label156 = {{{blank1_name_sec1|{{{blank1_name|}}}}}} | data156 = {{#if:{{{blank1_name_sec1|{{{blank1_name|}}}}}}|{{{blank1_info_sec1|{{{blank1_info|}}}}}}}} | rowclass157 = mergedrow | label157 = {{{blank2_name_sec1|{{{blank2_name|}}}}}} | data157 = {{#if:{{{blank2_name_sec1|{{{blank2_name|}}}}}}|{{{blank2_info_sec1|{{{blank2_info|}}}}}}}} | rowclass158 = mergedrow | label158 = {{{blank3_name_sec1|{{{blank3_name|}}}}}} | data158 = {{#if:{{{blank3_name_sec1|{{{blank3_name|}}}}}}|{{{blank3_info_sec1|{{{blank3_info|}}}}}}}} | rowclass159 = mergedrow | label159 = {{{blank4_name_sec1|{{{blank4_name|}}}}}} | data159 = {{#if:{{{blank4_name_sec1|{{{blank4_name|}}}}}}|{{{blank4_info_sec1|{{{blank4_info|}}}}}}}} | rowclass160 = mergedrow | label160 = {{{blank5_name_sec1|{{{blank5_name|}}}}}} | data160 = {{#if:{{{blank5_name_sec1|{{{blank5_name|}}}}}}|{{{blank5_info_sec1|{{{blank5_info|}}}}}}}} | rowclass170 = mergedrow | label170 = {{{blank6_name_sec1|{{{blank6_name|}}}}}} | data170 = {{#if:{{{blank6_name_sec1|{{{blank6_name|}}}}}}|{{{blank6_info_sec1|{{{blank6_info|}}}}}}}} | rowclass171 = mergedrow | label171 = {{{blank7_name_sec1|{{{blank7_name|}}}}}} | data171 = {{#if:{{{blank7_name_sec1|{{{blank7_name|}}}}}}|{{{blank7_info_sec1|{{{blank7_info|}}}}}}}} | rowclass172 = mergedtoprow | label172 = {{{blank_name_sec2}}} | data172 = {{#if:{{{blank_name_sec2|}}}|{{{blank_info_sec2|}}}}} | rowclass173 = mergedrow | label173 = {{{blank1_name_sec2}}} | data173 = {{#if:{{{blank1_name_sec2|}}}|{{{blank1_info_sec2|}}}}} | rowclass174 = mergedrow | label174 = {{{blank2_name_sec2}}} | data174 = {{#if:{{{blank2_name_sec2|}}}|{{{blank2_info_sec2|}}}}} | rowclass175 = mergedrow | label175 = {{{blank3_name_sec2}}} | data175 = {{#if:{{{blank3_name_sec2|}}}|{{{blank3_info_sec2|}}}}} | rowclass176 = mergedrow | label176 = {{{blank4_name_sec2}}} | data176 = {{#if:{{{blank4_name_sec2|}}}|{{{blank4_info_sec2|}}}}} | rowclass177 = mergedrow | label177 = {{{blank5_name_sec2}}} | data177 = {{#if:{{{blank5_name_sec2|}}}|{{{blank5_info_sec2|}}}}} | rowclass178 = mergedrow | label178 = {{{blank6_name_sec2}}} | data178 = {{#if:{{{blank6_name_sec2|}}}|{{{blank6_info_sec2|}}}}} | rowclass179 = mergedrow | label179 = {{{blank7_name_sec2}}} | data179 = {{#if:{{{blank7_name_sec2|}}}|{{{blank7_info_sec2|}}}}} <!-- ***Spletna stran*** --> | rowclass180 = mergedtoprow | label180 = Spletna stran | data180 = {{#if:{{{website|}}}|{{#if:{{#invoke:String2|startswith|{{{website|}}}|http}}|{{URL|{{{website}}}}}|{{#if:{{#invoke:String2|startswith|{{{website|}}}|www}}|{{URL|{{{website}}}}}|{{{website}}} }}|{{{website}}} }} }} | class181 = maptable | data182 = {{#if:{{{module|}}}|{{{module}}}}} <!-- ***Opombe*** --> | belowstyle = text-align:left; font-size:smaller | belowrowclass = mergedtoprow | below = {{{footnotes|}}} }}{{#switch:{{{coordinates_region|}}}|CA-X|US-X|IN-X=[[Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo netočne regijske kode]] }}{{#if:{{{image_dot_map|}}}{{{dot_mapsize|}}}{{{dot_map_base_alt|}}}{{{dot_map_alt|}}}{{{dot_map_caption|}}}{{{dot_x|}}}{{{dot_y|}}}{{{latd|}}}|[[Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]] }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Naselje z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview = Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Naselje]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y | alt | anthem | anthem_link | area_blank1_acre | area_blank1_dunam | area_blank1_ha | area_blank1_km2 | area_blank1_sq_mi | area_blank1_title |area_blank2_acre | area_blank2_dunam | area_blank2_ha | area_blank2_km2 | area_blank2_sq_mi | area_blank2_title | area_code | area_code_type | area_codes| area_footnotes | area_land_acre | area_land_dunam | area_land_ha | area_land_km2 | area_land_sq_mi | area_magnitude | area_metro_acre |area_metro_dunam | area_metro_footnotes | area_metro_ha | area_metro_km2 | area_metro_sq_mi | area_note | area_rank | area_rural_acre | area_rural_dunam| area_rural_footnotes | area_rural_ha | area_rural_km2 | area_rural_sq_mi | area_total_acre | area_total_dunam | area_total_ha | area_total_km2 |area_total_sq_mi | area_urban_acre | area_urban_dunam | area_urban_footnotes | area_urban_ha | area_urban_km2 | area_urban_sq_mi | area_water_acre |area_water_dunam | area_water_ha | area_water_km2 | area_water_percent | area_water_sq_mi | blank_emblem_alt | blank_emblem_link | blank_emblem_size |blank_emblem_type | blank_info | blank_info_sec1 | blank_info_sec2 | blank_name | blank_name_sec1 | blank_name_sec2 | blank1_info | blank1_info_sec1 |blank1_info_sec2 | blank1_name | blank1_name_sec1 | blank1_name_sec2 | blank2_info | blank2_info_sec1 | blank2_info_sec2 | blank2_name | blank2_name_sec1| blank2_name_sec2 | blank3_info | blank3_info_sec1 | blank3_info_sec2 | blank3_name | blank3_name_sec1 | blank3_name_sec2 | blank4_info |blank4_info_sec1 | blank4_info_sec2 | blank4_name | blank4_name_sec1 | blank4_name_sec2 | blank5_info | blank5_info_sec1 | blank5_info_sec2 | blank5_name| blank5_name_sec1 | blank5_name_sec2 | blank6_info | blank6_info_sec1 | blank6_info_sec2 | blank6_name | blank6_name_sec1 | blank6_name_sec2 |blank7_info | blank7_info_sec1 | blank7_info_sec2 | blank7_name | blank7_name_sec1 | blank7_name_sec2 | caption | code1_info | code1_name | code2_info |code2_name | coor_pinpoint | coor_type | coordinates | coordinates_footnotes | demographics_type1 | demographics_type2 | demographics1_footnotes |demographics1_info1 | demographics1_info10 | demographics1_info2 | demographics1_info3 | demographics1_info4 | demographics1_info5 | demographics1_info6| demographics1_info7 | demographics1_info8 | demographics1_info9 | demographics1_title1 | demographics1_title10 | demographics1_title2 |demographics1_title3 | demographics1_title4 | demographics1_title5 | demographics1_title6 | demographics1_title7 | demographics1_title8 |demographics1_title9 | demographics2_footnotes | demographics2_info1 | demographics2_info10 | demographics2_info2 | demographics2_info3 |demographics2_info4 | demographics2_info5 | demographics2_info6 | demographics2_info7 | demographics2_info8 | demographics2_info9 | demographics2_title1| demographics2_title10 | demographics2_title2 | demographics2_title3 | demographics2_title4 | demographics2_title5 | demographics2_title6 |demographics2_title7 | demographics2_title8 | demographics2_title9 | dimensions_footnotes | dunam_link | elevation_footnotes | elevation_ft |elevation_link | elevation_m | elevation_max_footnotes | elevation_max_ft | elevation_max_m | elevation_max_point | elevation_max_rank |elevation_min_footnotes | elevation_min_ft | elevation_min_m | elevation_min_point | elevation_min_rank | elevation_point | embed | established_date |established_date1 | established_date2 | established_date3 | established_date4 | established_date5 | established_date6 | established_date7 |established_title | established_title1 | established_title2 | established_title3 | established_title4 | established_title5 | established_title6 |established_title7 | etymology | extinct_date | extinct_title | flag_alt | flag_border | flag_link | flag_size | footnotes | founder | geocode |governing_body | government_footnotes | government_type | government_blank1_title | government_blank1 | government_blank2_title | government_blank2 |government_blank2_title | government_blank3 | government_blank3_title | government_blank3 | government_blank4_title | government_blank4 |government_blank5_title | government_blank5 | government_blank6_title | government_blank6 | grid_name | grid_position | image | image_alt |image_blank_emblem | image_caption | image_flag | image_map | image_map1 | image_seal | image_shield | image_size | image_skyline | imagesize | iso_code| leader_name | leader_name1 | leader_name2 | leader_name3 | leader_name4 | leader_party | leader_title | leader_title1 | leader_title2 | leader_title3 |leader_title4 | length_km | length_mi | map_alt | map_alt1 | map_caption | map_caption1 | mapsize | mapsize1 | module | motto | motto_link | mottoes | name |named_for | native_name | native_name_lang | nickname | nickname_link | nicknames | official_name | other_name | p1 | p10 | p11 | p12 | p13 | p14 | p15 |p16 | p17 | p18 | p19 | p2 | p20 | p21 | p22 | p23 | p24 | p25 | p26 | p27 | p28 | p29 | p3 | p30 | p31 | p32 | p33 | p34 | p35 | p36 | p37 | p38 | p39 |p4 | p40 | p41 | p42 | p43 | p44 | p45 | p46 | p47 | p48 | p49 | p5 | p50 | p6 | p7 | p8 | p9 | parts | parts_style | parts_type | pop_est_as_of |pop_est_footnotes | population | population_as_of | population_blank1 | population_blank1_footnotes | population_blank1_title | population_blank2 |population_blank2_footnotes | population_blank2_title | population_demonym | population_demonyms | population_density_blank1_km2 |population_density_blank1_sq_mi | population_density_blank2_km2 | population_density_blank2_sq_mi | population_density_km2 | population_density_metro_km2| population_density_metro_sq_mi | population_density_rank | population_density_rural_km2 | population_density_rural_sq_mi | population_density_sq_mi |population_density_urban_km2 | population_density_urban_sq_mi | population_est | population_footnotes | population_metro | population_metro_footnotes |population_note | population_rank | population_rural | population_rural_footnotes | population_total | population_urban | population_urban_footnotes |postal_code | postal_code_type | postal2_code | postal2_code_type | pushpin_image | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map |pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_caption_notsmall | pushpin_map_narrow | pushpin_mapsize | pushpin_outside | pushpin_overlay |pushpin_relief | registration_plate | registration_plate_type | seal_alt | seal_link | seal_size | seal_type | seat | seat_type | seat1 | seat1_type |seat2 | seat2_type | settlement_type | shield_alt | shield_caption | shield_link | shield_size | short_description | slika_brez_wd | subdivision_name | subdivision_name1 |subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_name6 | subdivision_type | subdivision_type1 |subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | subdivision_type6 | timezone | timezone_DST | timezone_link | timezone1 | timezone1_DST | timezone1_location | timezone2 | timezone2_DST | timezone2_location | timezone3 | timezone3_DST | timezone3_location | timezone4 | timezone4_DST | timezone4_location | timezone5 | timezone5_DST | timezone5_location | | total_type | translit_lang1 | translit_lang1_info |translit_lang1_info1 | translit_lang1_info2 | translit_lang1_info3 | translit_lang1_info4 | translit_lang1_info5 | translit_lang1_info6 |translit_lang1_type | translit_lang1_type1 | translit_lang1_type2 | translit_lang1_type3 | translit_lang1_type4 | translit_lang1_type5 |translit_lang1_type6 | translit_lang2 | translit_lang2_info | translit_lang2_info1 | translit_lang2_info2 | translit_lang2_info3 | translit_lang2_info4 |translit_lang2_info5 | translit_lang2_info6 | translit_lang2_type | translit_lang2_type1 | translit_lang2_type2 | translit_lang2_type3 |translit_lang2_type4 | translit_lang2_type5 | translit_lang2_type6 | type | twin1 | twin2 | twin3 | twin4 | twin5 | twin6 | twin7 | twin8 | twin9| twin1_country | twin2_country | twin3_country | twin4_country | twin5_country | twin6_country | twin7_country | twin8_country | twin9_country | unit_pref | utc_offset | utc_offset_DST | utc_offset1 | utc_offset1_DST | utc_offset2 | utc_offset2_DST | utc_offset3 | utc_offset3_DST | utc_offset4 | utc_offset4_DST | utc_offset5 | utc_offset5_DST | website | website_ref | width_km | width_mi <!-- -->| latd | latm | lats | latNS | longd | longm | longs |longEW | coordinates_display | coordinates_format | coordinates_region| coordinates_type |qid }}{{#if:{{{image|}}}|[[Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo parameter image|{{#if:{{{image_skyline|}}}|!}}{{PAGENAME}}]]}}<!-- {{#if:{{{coordinates_wikidata|}}}{{{wikidata|}}} |[[Category:Pages using infobox settlement with the wikidata parameter]] }} -->{{#if:{{{subdivision_name|}}}||{{namespace detect|main=[[Kategorija:Članki o naseljih z manjkajočo državo]]}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!--Please add this template's categories to the /doc subpage, not here - thanks!--> </noinclude> ktj8tmmcr7k2glkbxcqiuwsrd8quwbm 0 67672 6746513 6304602 2026-09-04T05:05:09Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6746513 wikitext text/x-wiki '''Drnovšek''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 799 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 256. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Drnovšek]], igralka * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (*1971), matematičarka, univ. prof. * [[Barja Drnovšek]] (*1987), violinistka * [[Brigita Drnovšek-Olup]] (*1955), zdravnica oftalmologinja * [[Filip Drnovšek Zorko]] (*1992), zmagovalec angleškega kviza * [[Franc Drnovšek]] (1883—1966), šolnik, narodni delavec, domoznanec, Sokol * [[Gal Drnovšek]] (*1993), šahist *[[Gregor Drnovšek]], novinar * [[Helena Drnovšek Sršen]] (*1934), inženirka strojništva, strokovnjakinja za transportne naprave * [[Helena Drnovšek Zorko]] (*195#?), diplomatka * [[Jaša Drnovšek]] (*1978), prevajalec, literarni komapartivist in publicist * [[Janez Drnovšek]] (1950—2008), ekonomist, politik, predsednik * [[Janko (Janez, Johann) Drnovšek]] (1880—?), dr. filozofije na Dunaju 1920 * [[Janko Drnovšek (1923|Janko Drnovšek]] (1923—1995?), gradbenik * [[Janko Drnovšek]] (*1952), elektrotehnik (metrologija/kakovost), univ. prof. * [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka (UM) * [[Marjan Drnovšek]] (1948—2026), zgodovinar in arhivist * [[Marko Drnovšek]] (1925—2003), elektrotehnik, gospodarstvenik * [[Marko Zorko]] Drnovšek (1944—2008), novinar, publicist in pisatelj * [[Matej Drnovšek]], gorski kolesar * [[Mateja Drnovšek]] (*1973), ekonomistka * [[Nejc Drnovšek]] (*1990), šahist * [[Roman Drnovšek]] (*1966), matematik, univ. profesor * [[Stanka Drnovšek]] (*1966), etnologinja, dokumentalistka * [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987), antropologinja, prevajalka * [[Vesna Drnovšek]], slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Drnovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] blyulbrbw3inv6efkjvafk2ombrnzlt 6746514 6746513 2026-09-04T05:06:15Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6746514 wikitext text/x-wiki '''Drnovšek''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 799 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 256. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Drnovšek]], igralka * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (*1971), matematičarka, univ. prof. * [[Barja Drnovšek]] (*1987), violinistka * [[Brigita Drnovšek-Olup]] (*1955), zdravnica oftalmologinja * [[Darinka Drnovšek]] (*1954), zgodovinarka, arhivistka * [[Filip Drnovšek Zorko]] (*1992), zmagovalec angleškega kviza * [[Franc Drnovšek]] (1883—1966), šolnik, narodni delavec, domoznanec, Sokol * [[Gal Drnovšek]] (*1993), šahist *[[Gregor Drnovšek]], novinar * [[Helena Drnovšek Sršen]] (*1934), inženirka strojništva, strokovnjakinja za transportne naprave * [[Helena Drnovšek Zorko]] (*195#?), diplomatka * [[Jaša Drnovšek]] (*1978), prevajalec, literarni komapartivist in publicist * [[Janez Drnovšek]] (1950—2008), ekonomist, politik, predsednik * [[Janko (Janez, Johann) Drnovšek]] (1880—?), dr. filozofije na Dunaju 1920 * [[Janko Drnovšek (1923|Janko Drnovšek]] (1923—1995?), gradbenik * [[Janko Drnovšek]] (*1952), elektrotehnik (metrologija/kakovost), univ. prof. * [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka (UM) * [[Marjan Drnovšek]] (1948—2026), zgodovinar in arhivist * [[Marko Drnovšek]] (1925—2003), elektrotehnik, gospodarstvenik * [[Marko Zorko]] Drnovšek (1944—2008), novinar, publicist in pisatelj * [[Matej Drnovšek]], gorski kolesar * [[Mateja Drnovšek]] (*1973), ekonomistka * [[Nejc Drnovšek]] (*1990), šahist * [[Roman Drnovšek]] (*1966), matematik, univ. profesor * [[Stanka Drnovšek]] (*1966), etnologinja, dokumentalistka * [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987), antropologinja, prevajalka * [[Vesna Drnovšek]], slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Drnovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1cxvdi9cj1hsa25kp4az570cqteiumn 6746515 6746514 2026-09-04T05:09:04Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6746515 wikitext text/x-wiki '''Drnovšek''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 799 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 256. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Drnovšek]], igralka * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (*1971), matematičarka, univ. prof. * [[Barja Drnovšek]] (*1987), violinistka * [[Brigita Drnovšek-Olup]] (*1955), zdravnica oftalmologinja * [[Darinka Drnovšek]] (*1950), zgodovinarka, arhivistka * [[Filip Drnovšek Zorko]] (*1992), zmagovalec angleškega kviza * [[Franc Drnovšek]] (1883—1966), šolnik, narodni delavec, domoznanec, Sokol * [[Gal Drnovšek]] (*1993), šahist *[[Gregor Drnovšek]], novinar * [[Helena Drnovšek Sršen]] (*1934), inženirka strojništva, strokovnjakinja za transportne naprave * [[Helena Drnovšek Zorko]] (*195#?), diplomatka * [[Jaša Drnovšek]] (*1978), prevajalec, literarni komapartivist in publicist * [[Janez Drnovšek]] (1950—2008), ekonomist, politik, predsednik * [[Janko (Janez, Johann) Drnovšek]] (1880—?), dr. filozofije na Dunaju 1920 * [[Janko Drnovšek (1923|Janko Drnovšek]] (1923—1995?), gradbenik * [[Janko Drnovšek]] (*1952), elektrotehnik (metrologija/kakovost), univ. prof. * [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka (UM) * [[Marjan Drnovšek]] (1948—2026), zgodovinar in arhivist * [[Marko Drnovšek]] (1925—2003), elektrotehnik, gospodarstvenik * [[Marko Zorko]] Drnovšek (1944—2008), novinar, publicist in pisatelj * [[Matej Drnovšek]], gorski kolesar * [[Mateja Drnovšek]] (*1973), ekonomistka * [[Nejc Drnovšek]] (*1990), šahist * [[Roman Drnovšek]] (*1966), matematik, univ. profesor * [[Stanka Drnovšek]] (*1966), etnologinja, dokumentalistka * [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987), antropologinja, prevajalka * [[Vesna Drnovšek]], slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Drnovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] aafjf41b2j2pobw2evn91isq67kwvf1 6746516 6746515 2026-09-04T05:10:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6746516 wikitext text/x-wiki '''Drnovšek''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 799 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 256. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Drnovšek]] (*1988), igralka * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (*1971), matematičarka, univ. prof. * [[Barja Drnovšek]] (*1987), violinistka * [[Brigita Drnovšek-Olup]] (*1955), zdravnica oftalmologinja * [[Darinka Drnovšek]] (*1950), zgodovinarka, arhivistka * [[Filip Drnovšek Zorko]] (*1992), zmagovalec angleškega kviza * [[Franc Drnovšek]] (1883—1966), šolnik, narodni delavec, domoznanec, Sokol * [[Gal Drnovšek]] (*1993), šahist *[[Gregor Drnovšek]], novinar * [[Helena Drnovšek Sršen]] (*1934), inženirka strojništva, strokovnjakinja za transportne naprave * [[Helena Drnovšek Zorko]] (*195#?), diplomatka * [[Jaša Drnovšek]] (*1978), prevajalec, literarni komapartivist in publicist * [[Janez Drnovšek]] (1950—2008), ekonomist, politik, predsednik * [[Janko (Janez, Johann) Drnovšek]] (1880—?), dr. filozofije na Dunaju 1920 * [[Janko Drnovšek (1923|Janko Drnovšek]] (1923—1995?), gradbenik * [[Janko Drnovšek]] (*1952), elektrotehnik (metrologija/kakovost), univ. prof. * [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka (UM) * [[Marjan Drnovšek]] (1948—2026), zgodovinar in arhivist * [[Marko Drnovšek]] (1925—2003), elektrotehnik, gospodarstvenik * [[Marko Zorko]] Drnovšek (1944—2008), novinar, publicist in pisatelj * [[Matej Drnovšek]], gorski kolesar * [[Mateja Drnovšek]] (*1973), ekonomistka * [[Nejc Drnovšek]] (*1990), šahist * [[Roman Drnovšek]] (*1966), matematik, univ. profesor * [[Stanka Drnovšek]] (*1966), etnologinja, dokumentalistka * [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987), antropologinja, prevajalka * [[Vesna Drnovšek]], slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Drnovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 125x3dycfo0fuomanzasa4jnx3ehkf5 0 70795 6746546 6701499 2026-09-04T07:47:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746546 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Kakavovec | image = Theobroma cacao-frutos.jpeg | image_width = 240px | image_caption = Kakavovec | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Malvales]] (slezenovci) | familia = [[Sterculiaceae]] (kakavovčevke) | genus = ''[[Theobroma]]'' (kakavovec) | species = '''''T. cacao''''' | binomial = ''Theobroma cacao'' | binomial_authority = [[Carl von Linné|L.]] }} '''Kakav''' je posušeno in polno fermentirano [[seme]] rastline [[kakavovec|kakavovca]] (''Theobroma cacao''). To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z [[belo|belimi]] in rdečimi [[cvet]]ovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike [[kumarica|kumare]]. Plod je v začetku [[rast]]i zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost [[mandelj|mandlja]]. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa je sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo ''baba de cacao''. Meso obdaja vsako seme posebej in v enem sadežu je lahko 35 do 50 semen, različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv. Iz teh semen se pridobiva '''surovi kakav''' , katerega je potrebno še naprej [[stiskanje|stiskati]], [[praženje|spražiti]], [[mletje|zmleti]] in nadalje predelati v kakavove izdelke. Seme kakavovca vsebuje visok delež maščob in specifični [[alkaloid]] [[teobromin]], po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime. Prvi je kakavovec z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik [[Carolus Linnaeus|Linne]], ki mu je nadel ime ''Theobroma cacao'' ('hrana bogov'). ==Zgodovina kakava== [[Slika:Theobroma cacao2.jpg|thumb|left]] Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Krištof Kolumb]] prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 na Karibih. Tamkajšnji prebivalci so plod tega grma imenovali '''''cacahuatl''''', iz plodov te rastline so pripravljali [[pijača|pijače]], pripravljene pijače pa so se priljubile [[Španci|španskim]] [[konkvistador|osvajalcem]]. Kakav je v zgodovini igral veliko vlogo, saj so znani zapisi [[Španija|španskih]] kronistov o osvajalskem pohodu [[Hernán Cortés|Hernana Cortesa]] po [[Mehika|Mehiki]], ki so opisovali nenavadne običaje [[Montezuma II]], vladarja [[Azteki|Aztekov]]. Ta je dnevno zaužil okoli 50 kakavovih obrokov, začinjenih z [[vanilija|vanilijo]] ali drugimi [[začimbe|začimbami]], bodisi kot pijačo ali pa hrano postreženo v [[zlato|zlatih]] kelihih in zaužitih z zlatimi žlicami. Kakavov obrok naj bi bil stepen v rahlo peno, ki se je kar stopila v ustih. V [[Evropa|Evropo]] je čokolada prispela s pohodi [[Španci|Špancev]] in postala priljubljeno živilo do sredine 17. stoletja.<ref>{{navedi splet | title =Chocolate History Time Line | date = | url=http://www.chocolatemonthclub.com/chocolatehistory.htm| accessdate=2007-11-08 }}</ref> Španci so grme kakava ponesli tudi v [[Zahodna Indija|Zahodno Indijo]] in [[Filipini|Filipine]]. ==Predelava kakava== [[Slika:Chocolate02.jpg|thumb|right|Čokolada]] [[Slika:Cocoa Pods.JPG|thumb|right|Kakavove lupine v različnih fazah zorenja]]Kakav je resnično [[koncentrirana hrana]], saj 100 gramov zagotavlja približno 400 kalorij [[energija|energije]]- odvisno od stopnje maščob. Najbolj razširjena oblika uživanja kakava je gotovo [[čokolada]]. Za izdelavo 1&nbsp;kg čokolade je potrebno 300 do 600 zrn, odvisno od želene vsebnosti kakava. === Postopek obiranja === Ko sadeži kakavovca dozorijo, jih z upognjenimi [[nož]]i na dolgih [[palica (predmet)|palicah]] posekajo z debla in vej grma. Zreli sadeži so zelene barve, lahko tudi rdeče ali oranžne, vendar pa ti veljajo kot manj kvalitetni zaradi manjše vsebnosti arom in okusa. Običajno so rdeči in oranžni sadeži namenjeni industrijski proizvodnji čokolade. Iz sadežev bodisi takoj odstranijo semena, ki jih [[fermentacija (hrana)|fermentirajo]], lahko pa fermentacijskemu procesu izpostavijo celoten sadež. === Postopek sušenja === Obrane sadeže po navadi odprejo z [[mačeta]]mi, odluščijo in zavržejo [[skorja|skorjo]], meso in semena pa več dni izpostavljajo vročini. Pri tem poteka tako imenovano "znojenje", kjer se sicer gosto sadno meso zaradi fermentacije utekočini, odkaplja proč, za sabo pa pusti semena, ki jih pridelovalci shranijo za nadaljnje postopke predelave. V nekaterih državah uporabijo tudi utekočinjeno meso (pri destilaciji [[alkohol]]a). Za samo kvaliteto semen ima postopek "znojenja" velik pomen – semena imajo prvotno močan trpek, grenak okus, če pa se znojenje prekine, se kvaliteta zmanjša, kar se kaže v okusu, ki postane podoben surovemu [[krompir]]ju, postane pa tudi bolj dovzeten za napadanje [[plesen|plesni]]. Fermentirana zrna sušijo na velikih površinah pod žgočim soncem ali umetno vročino, pri tem pa jih ves čas grabijo, obračajo, terejo in tlačijo, na manjših plantažah pogosto kar z bosimi nogami. Včasih semena med samim transportom poškropijo z rdečo [[glina|glino]] zmešano z [[voda|vodo]], s čimer ohranijo finejšo barvo in lesk ter jih tako zaščitijo pred plesnijo v času transporta. <gallery> Image:Chuao 003.JPG|Deček pri obiranju kakava Image:Chuao_002.JPG|Sušenje kakava pred cerkvijo, [[Chuao]], Venezuela. Image:Chuao 004.JPG|Ženska pri sušenju kakava </gallery> ===Končni proizvodi=== Ko so surova semena kakavovca fermentirala (na soncu kar na plantažah ali v posebnih bazenih), se nato v tovarnah predelajo v različne izdelke. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Na okus kakava močno vpliva tudi sam postopek praženja, ki ga lahko izvedejo pri še neolupljenih semenih ali ko so ta že zdrobljena. Čas in temperatura tega postopka bistveno vplivata na razvoj okusa – pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.foodproductdesign.com/articles/cocoa-chocolate-cacao,p2.html |title=“Cocoa: From Bean to Bar,” Urbanski, John, Food Product Design, May 2008 |accessdate=2009-05-22 |archive-date=2008-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080605055343/http://www.foodproductdesign.com/articles/cocoa-chocolate-cacao%2Cp2.html |url-status=dead }}</ref>Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot [[čokoladna tekočina]] ali kakavova pasta. Iz kakavove paste nato pridelujejo: * kakavovo maslo - je brez vonja in okusa, belo-rumene barve, poleg prehrambene industrije se uporablja tudi v kozmetiki, * kakavove pogače, * kakavov prah - ima že barvo čokolade, * čokolada – v kakavovo pasto se zameša kakavovo maslo in [[sladkor]] (kot [[emulgator]]je uporabljajo [[vanilija|vanilijo]] in [[lecitin]]). [[Slika:Cacao-pod-k4636-14.jpg|thumb|right]] Kakavovemu prašku lahko dodajo [[alkalna sredstva]], s čimer dosežejo, da postane manj kisel, temnejši in sočnejšega okusa, kot je običajno dostopen na svetovnem trgu. Običajni neaalkaljeni kakav je sicer kisel, ko pa mu dodajo alkalna sredstva, na primer kalijev karbonat, se mu zviša pH. Proces naalkaljenja se lahko izvede v različnih fazah predalave, že takoj pri drobljenju, ali kasneje pri izdelavi kakavovih pogač. == Ugodno delovanje in učinki kakava == Kakav vsebuje visoke deleže [[flavonoidi|flavonoidov]], predvsem [[Katehin|epikatehina]], ki ima ugodne vplive na srce in ožilje.<ref name="autogenerated3">{{Navedi splet |url=http://www.nutritionandmetabolism.com/content/pdf/1743-7075-3-2.pdf |title=1743-7075-3-2.fm<!-- Bot generated title --> |access-date=2009-05-22 |archive-date=2006-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061012174058/http://www.nutritionandmetabolism.com/content/pdf/1743-7075-3-2.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Taubert>{{cite journal |author1=Taubert D |author2=Roesen R |author3=Schömig E |title=Effect of cocoa and tea intake on blood pressure: a meta-analysis |journal=Arch. Intern. Med. |volume=167 |issue=7 |pages=626–34 |year=april 2007 |pmid=17420419 |doi=10.1001/archinte.167.7.626 |url=}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal |author1=Schroeter H |author2=Heiss C |author3=Balzer J|display-authors= ''et al.'' |title=(-)-Epicatechin mediates beneficial effects of flavanol-rich cocoa on vascular function in humans |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=4 |pages=1024–9 |year=januar 2006 |pmid=16418281 |pmc=1327732 |doi=10.1073/pnas.0510168103 |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2006-01-24_103_4/page/1024}}</ref> Uživanje kakava, bogatega s flavonoidi, povzroči akutno povišanje krvnega [[dušikov oksid|dušikovega oksida]], [[vazodilatator|vazodilatacijo]] in pospeši [[mikrocirkulacija|mikrocirkulacijo]].<ref>[http://www.webmd.com/content/article/17/1671_52817?src=Inktomi&condition=Diet%20&%20Nutrition Cocoa: The Next Health Drink?<!-- Bot generated title -->]</ref> Vendar se ti učinki nanašajo na surovi kakav, manj pa na temno čokolado, pri kateri se flavonoidi med procesom kuhanja in naalkaljanja uničijo.<ref name="autogenerated3" /><ref name=Taubert/><ref name="autogenerated1" /> Sicer so pa študije pokazale kratkoročne ugodnosti pri znižanju [[lipoprotein z nizko gostoto|LDL holesterola]] pri uživanju temne čokolade. Vsebnost mleka v mlečni čokoladi zmanjša ugodne učinke kakava, saj se tako delež kakava močno zmanjša, poleg tega pa se poveča delež prisotnih nasičenih maščob.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/6430777.stm BBC NEWS | Health | Cocoa nutrient for 'lethal ills'<!-- Bot generated title -->]</ref> Kakav vsebuje tudi visoke deleže [[antioksidanti|antioksidantov]], kot so epikatehini in polifenoli. Študije so pokazale dvakrat večjo vsebnost antioksidantov v kakavovem prahu kot v [[rdeče vino|rdečem vinu]] in trikrat večji delež kot v [[zeleni čaj|zelenem čaju]].<ref>{{cite journal |author1=Lee KW |author2=Kim YJ |author3=Lee HJ |author4=Lee CY |title=Cocoa has more phenolic phytochemicals and a higher antioxidant capacity than teas and red wine |journal=J. Agric. Food Chem. |volume=51 |issue=25 |pages=7292–5 |year=december 2003 |pmid=14640573 |doi=10.1021/jf0344385 |url=}}</ref> Raziskave<ref name=Taubert/><ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2007/04/070409164935.htm Cocoa, But Not Tea, May Lower Blood Pressure<!-- Bot generated title -->]</ref> so tudi pokazale, da hrana, bogata s kakavom, zniža krvni pritisk, medtem ko pitje zelenega in črnega čaja ne povzroča takega učinka. 15-letna študija<ref>{{cite journal |author1=Buijsse B |author2=Feskens EJ |author3=Kok FJ |author4=Kromhout D |title=Cocoa intake, blood pressure, and cardiovascular mortality: the Zutphen Elderly Study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=166 |issue=4 |pages=411–7 |year=februar 2006 |pmid=16505260 |doi=10.1001/.411 |url=http://archinte.ama-assn.org/cgi/content/short/166/4/411}}</ref>, objavljena leta 2006, ki je potekala na starejših moških, je pokazala 50 % zmanjšanje umrljivosti zaradi kardiovaskularnih bolezni in 47 % zmanjšanje umrljivosti moških, ki so uživali več kakava, v primerjavi s tistimi, ki so uživali manj kakava. Ti viri ugotavljajo, da surovi kakav vsebuje: * preko 300 prepoznavnih substanc, * številne naravne sestavine, znane kot anti-stres in anti-depresivi kot so serotonin, Tryptophan, Anandamide in Dopamin, * visoko vsebnost magnezija in * antioksidantov (skoraj 400 odstotkov več kot npr. borovnice). Zato še posebej blagodejno vplivajo na zdravje: * Zaradi odsotnosti mleka je moč antioksidantov v kakavovih zrncih okrepljena. * Magnezij blagodejno vpliva na delovanje srčne mišice, saj zmanjšuje koagulacijo krvi in znižuje krvni pritisk, <br />kar zmanjšuje možnosti za nastanek krvnih strdkov in srčnih kapi. Poleg tega pa magnezij spodbuja delovanje možganov, <br />pomaga zmanjševati intenzivnost krčev ob menstruacijah, sprošča mišičevje, pomaga pri gradnji močnih kosti ter povečuje alkalnost, <br />kar pomaga pri razstrupljevanju telesa. * Zdrobljena kakavova zrna imajo rahlo grenak okus, zato so odlična v kombinaciji z bananami, cvetnim prahom ali jagodami. <br />Lahko jih vmešamo v kosmiče, jogurt, smoothi-je ali jih uživamo same. == Čokolada za domače živali == Zaradi visoke vsebnosti [[ksantin]]ov, predvsem [[teobromin]]a, je čokolada v visokih dozah za mnoge živali, tudi [[domači pes|pse]] in [[domača mačka|mačke]], lahko škodljivo. Razlog je v neučinkovitem metabolizmu teh snovi pri živalih, ki vodi do srčnih in nevroloških težav. Danes že izdelujejo čokolade, ki so varne za domače živali, iz kakavovih derivatov z nižjim deležem ksantinov, [[sladkor]]ja in drugih [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], predvsem pa z višjim deležem [[vlaknine|vlaknin]] in [[beljakovina|beljakovin]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kakav|Kakav}} * Informacije in obvestila o problemih pridelovalcev kakava v en. [http://www.worldwatch.org/node/1483] [[Kategorija:Čokolada]] {{normativna kontrola}} odhp7mplgh9e5u114i20vk2h1h2cp9n 0 71773 6746351 6578039 2026-09-03T13:18:26Z Pinky sl 2932 pp koord 6746351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> |name = Ackworth, Iowa |settlement_type = Mesto |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_map = Warren_County_Iowa_Incorporated_and_Unincorporated_areas_Ackworth_Highlighted.svg |mapsize = 250x200px |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |coordinates_region = US-IA |coordinates_display = inline,title |coordinates_type = region:US_type:city | pushpin_map = ZDA | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografska lega v ZDA |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_type1 = [[zvezdna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]] |subdivision_type2 = [[seznam okrožij v Iowi|Okrožje]] |subdivision_name = {{USA}} |subdivision_name1 = {{ikonazastave|Iowa}} [[Iowa]] |subdivision_name2 = [[Okrožje Warren, Iowa|Warren]] |government_type = |leader_title = |leader_name = <!-- Area --> |unit_pref = |area_footnotes = <ref name ="Gazetteer files">{{navedi splet|title=US Gazetteer files 2010|url=http://www.census.gov/geo/www/gazetteer/files/Gaz_places_national.txt|publisher=United States Census Bureau|accessdate=2012-05-11}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 0,75 |area_land_km2 = 0,75 |area_water_km2 = 0 |area_total_sq_mi = 0,29 |area_land_sq_mi = 0,29 |area_water_sq_mi = 0 <!-- Population --> |population_as_of = popis 2010 |population_footnotes = <ref name ="FactFinder">{{navedi splet|title=American FactFinder|url=http://factfinder2.census.gov/faces/nav/jsf/pages/index.xhtml|publisher=United States Census Bureau|accessdate=2012-05-11}}</ref> |population_total = 83 |population_density_km2 = 110,5 |population_density_sq_mi = 286,2 |timezone = [[North American Central Time Zone|CST]] |utc_offset = -6 |timezone_DST = [[North American Central Time Zone|CDT]] |utc_offset_DST = -7 |coordinates = {{coord|41|21|51|N|93|28|20|W|region:US_type:city|display=inline,title}} |elevation_footnotes = <ref>[http://geonames.usgs.gov/pls/gnispublic/f?p=gnispq:3:::NO::P3_FID:454086 Detail<!-- Bot generated title -->]</ref> |elevation_m = 273 |postal_code_type = ZIP koda |postal_code = 50001 |area_code = 515 |website = |blank_name = [[Federal Information Processing Standard|FIPS koda]] |blank_info = 19-00235 |blank1_name = [[Geographic Names Information System|GNIS]] ID |blank1_info = 0454086 |footnotes = }} '''Ackworth''' je [[mesto]], ki se nahaja v [[Okrožje Warren, Iowa|Okrožju Warren]] v [[zvezna država Združenih držav Amerike|ameriški zvezni državi]] [[Iowa]]. Leta [[2000]] je [[prebivalstvo]] štelo 85 [[človek|ljudi]]. == Viri in opombe == {{sklici}} {{us-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Iowi]] [[Kategorija:Okrožje Warren, Iowa]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1874]] [[Kategorija:Geografija Iowe]] 90bazf78xvxpc21ef7id40lmi3w3bfo 0 72164 6746434 6728592 2026-09-03T19:05:41Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ pp 6746434 wikitext text/x-wiki {{Ton}} '''Afera Depala vas''' (tudi '''afera Smolnikar''') je bila [[politična afera]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je izbruhnila leta 1994. Povod za afero je bila [[aretacija]] tajnega [[Policija (Slovenija)|policijskega]] sodelavca [[Milan Smolnikar|Milana Smolnikarja]] ob okoli 20.00,<ref name=":5">Čuček, J. (1994)</ref> 20. marca 1994 v [[Depala vas|Depali vasi]] pri [[Domžale|Domžalah]]. Smolnikarja so prijeli pripadniki specialne vojaške enote in varnostnega organa ministrstva za obrambo zaradi domnevnega izdajanja vojaških skrivnosti. == Dogodki == === Ozadje === Smolnikar naj bi bil registrirani tajni sodelavec policije, ki je od novembra 1993<ref name=":6">Možina, J. (2014)</ref> – za druge člane organizacije, ki jim je pripadal – zbiral informacije o nezakoniti trgovini z orožjem v okviru [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo]] (MORS) in enote [[MORiS]]. Bil je nekdanji uslužbenec dveh slednjih organizacij.{{Efn|Nekdanji član je bil zaradi tega, ker so ga pred tem dogodkom zalotili pri kraji goriva, zato je moral zapustiti to enoto.}}<ref name=":5" /> Smolnikar naj ne bi deloval sam. Eden od vojakov, Matija Kunstelj je pisal in skiciral o osebah, s katerimi so se sestajali.<ref name=":8">Kunstelj, M. (1994)</ref> Le-ta je v imenu Smolnikarja dejal, da je bila organizacije pridobivanja dokumentov bila vodena s strani Milana Kučana, in dodal, da to ni njegovo mnenje ampak resnica.<ref name=":8" /> Smolnikar je glede na avdio posnetek, prikazan v dokumentarnem filmu [[Jože Možina|Jožeta Možine]], že februarja 1994 trdil z gotovostjo, da bo Janša marca 1994 ''letel'', iz položaja obrambnega ministra.<ref>Smolnikar, M. (22. februar 1994)</ref> Smolnikarjeva zveza sta bila glavni kriminalistični inšpektor [[Jože Perko]] in kriminalistični inšpektor [[Drago Kos]],<ref name=":8" /> poleg Smolnikarja pa so informacije o trgovini z orožjem posredovali drugi s prikrito identiteto (t. i. Taksisti).<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Od Depale vasi do Patrie|last=Klavora|first=Mitja|publisher=Ciceron|year=2018|isbn=978-961-6627-79-5|location=Mengeš|cobiss=297662976}}</ref><ref>Potočnjak, D. (2013)</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2012|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=160–175|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> O tem dogajanju naj bi bil obveščen (in jih odobraval) tudi direktor kriminalistične službe Mitja Klavora.<ref name=":8" /> Smolnikar je prek svojega "informatorja" [[Mitja Kunstelj|Mitje Kunstlja]], ki je delal po navodilih [[VOMO|Varnostnega organa Ministrstva za obrambo (VOMO)]] in specialne brigade MORiS, pridobival dokumente o nezakoniti trgovini z orožjem v okviru MORS.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Bralnilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|cobiss=235829248}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|cobiss=268822528}}</ref><ref name=":3" /> Takoj po predaji dokumentov je Smolnikar hotel zbežati. Zaradi upiranja pa je dobil lažje telesne poškodbe in je bil kaseneje tudi odpeljan v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center v Ljubljani]].<ref name=":6" /> Dokumenti, ki naj bi jih Smolnikar prejel na dan svoje aretacije, so bili kasneje objavljeni v ''[[Mladina (revija)|Mladini]]''<ref name=":6" /> in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskem dnevniku]]''. Do Smolnikarjeve aretacije je prišlo kmalu po [[Mariborska orožarska afera|mariborski orožarski aferi]], zaradi katere so kriminalisti začeli podrobneje preiskovati nezakonito trgovino z orožjem v letih 1991–1993.<ref name=":1" /> === Aretacija Smolnikarja === Povod za afero je bila [[aretacija]] tajnega [[Policija (Slovenija)|policijskega]] sodelavca Milana Smolnikarja 20. marca 1994 v [[Depala vas|Depali vasi]] med [[Domžale|Domžalami]] in [[Trzin|Trzinom]]. Pri aretaciji sta sodelovala pripadnika [[1. specialna brigada MORiS|1. specialne brigade MORiS]] [[Darko Njavro]] in [[Robert Suhadolnik]] ter pripadnika [[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije|VOMO]] [[Simon Krejan]] in [[Andrej Podbregar]]<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Mineva 25 let od afere Depala vas|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/238856|website=IUS-INFO|accessdate=2022-05-02|language=sl}}</ref> ter več zamaskiranih vojaških specialcev.{{Navedi vir}} Zaradi upiranja pri aretaciji in ogrozitve varnosti enege izmed sodelavcev<ref>Kranjc, B. (1994)</ref> je dobil lažje telesne poškodbe.<ref name=":6" /> Na kraju dogodka so vojaki pričakovali, da bo Smolnikar njim prepustil dokumentu, a to se ni zgodilo.<ref name=":10">Njavro, D. (1994)</ref> Z avtom je prevozil ok. 1,5 m, pri tem je pripadnik vojske odskočil, drugi kolega pa je sočasno razbil stransko bočno steklo in izvlekel ključ avta.<ref name=":10" /> Smolnikarja so prijeli. Po aretaciji so Smolnikarja odpeljali na sedež vojaške obveščevalne službe.{{Navedi vir}} Kasneje je bil odpeljan v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center v Ljubljani]].<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Dolgo načrtovana akcija ni bila uspešna, ker je na kraj dogodka nepričakovano prispela patrulja prometne policije.{{Navedi vir}} ==== Odziv obrambnega ministrstva ==== Dan po aretaciji je obrambno ministrstvo, ki ga je vodil [[Janez Janša]], pojasnilo, da je bil Smolnikar, ki je bil bivši uslužbenec obrambnega ministrstva in bivši pripadnik brigade MORiS, osumljen storitve kaznivega dejanja izdaje vojaške tajnosti.<ref name=":4" /> Smolnikar naj bi zbiral zaupne informacije in naj bi imel v lasti zaupne dokumente MORiS.{{Navedi vir}} ==== Interpretacije ==== Nekdanji direktor kriminalistične službe Klavora je poudaril, da vojaki niso mogli opravljati nalog odkrivanja kaznivih dejanj, saj so natančno vedeli, kdo je Smolnikar, vojaške dokumente pa so mu očitno podtaknili s pomočjo nezakonite uporabe agenta provokatorja, saj je z objavljenega posnetka inkriminirane ovojnice z domnevnimi vohunskimi materiali razvidno, da je bila položena na razbito steklo, kar je nakazovalo, da se je ovojnica znašla v vozilu šele po tistem, ko so bila stekla že razbita.<ref>{{Navedi knjigo|title=Od Depale vasi do Patrie|last=Klavora|first=Mitja|publisher=Cicero|year=2018|isbn=978-961-6627-79-5|location=Mengeš|page=286, 295|cobiss=297662976}}</ref> === Aktivnosti MORiS in odziv notranjega ministrstva === Zaradi nezakonitih nočnih vaj pod imenom Manever, ki jih je podpisal [[Anton Krkovič|Tone Krkovič]] (desant na Ministrstvo za obrambo s 27. na 28. februar 1994 je bil izveden brez vednosti in brez koordinacije z nadrejenim poveljstvom, dežurnimi organi ministrstva ali dežurnimi organi pokrajin na območju delovanja),<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=Sanje|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=239–242.|cobiss=235829248}}</ref> in predvidevanja, da se v Sloveniji pripravlja državni udar, je policija začela tajno spremljati delovanje MORS in specialne brigade MORiS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/93245/smolnikarjevo-aretacijo-je-pripravljala-barbara-brezigar/|title=Smolnikarjevo aretacijo je pripravljala Barbara Brezigar|date=23. 7. 2003|accessdate=27. 4. 2022|website=Mladina|last=Štamcar|first=Miha}}</ref> Za enoto MORiS pod Krkovičevim vodstvom je bilo znano, da je upoštevala samo usmeritve ministra Janše, čeprav bi morala po pravilih neposredno izpolnjevati ukaze neposredno nadrejenega vojaškega poveljstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bralnilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=152|cobiss=235829248}}</ref> Na večer, ko so Janeza Janšo razrešili s položaja obrambnega ministra, je Krkovič v Škrilj vpoklical okoli 100 rezervistov. Dejstvo, da je bila specialna brigada MORiS spomladi 1994 v popolni bojni pripravljenosti, je posredno potrdil tudi Janez Janša v intervjuju za ''Delo'' leta 1999: "In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem."<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=239–242|cobiss=235829248}}</ref> == Posledice == === Politični odzivi in afera === [[Socialni demokrati|ZLSD]] je od Janeza Drnovška pričakovala vlogo [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnemu zboru]] za razrešitev ministra za obrambo, Janše.<ref>Rebernik, J. (1994)</ref> SLS je zahtevala obsežno preiskavo o dogodku in vseh vpletenih (tudi Kučana).<ref name=":9">Paukovič, S. (1994)</ref> Podobno je povedal tudi [[Jože Pučnik]].<ref>Pučnik, J. (1994)</ref> [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] je prav tako podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi razjasnila afero in ugotovila politično odgovornost vpletenih, za razliko od SLS-a, je namenil poudarek [[Barbara Brezigar|Barbari Brezigar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/depala-vas-jelincic-sprasuje-bohinca.html|title=Depala vas: Jelinčič sprašuje Bohinca|date=2003-08-25|accessdate=2025-11-18|website=24ur|last=STA|last2=Jelinčič|first2=Z.}}</ref> [[Slovenska nacionalna desnica|SND]] je izrazila mnenje, da je Janez Janša zadnja trdnjava, ki preprečuje nosilcem (nekdanjega) jugoslovenskega in nekdanjega socialističnega sistema, da se povzpnejo na oblast.<ref name=":9" /> [[Lojze Peterle]] pa je v imenu SKD zavračal in obsodil uporabo politično-motiviranega nasilja za doseganje političnih ciljev.<ref>Peterle, A. (1994)</ref> Janez Drnovšek je sprva v imenu LDS obsodil takšne brutalne napade, in dejstvo, da so vojaške osebe posegle na civilno področje.<ref>Vrabec, B. (1994)</ref><ref>Zdolšek, S. (1994)</ref> Tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek je zaradi Smolnikarjeve aretacije ustanovil<ref name=":4" /> državnozborsko komisijo, katere naloga je bilo preiskati ravnanje pripadnikov varnostnega organa obrambnega ministrstva.<ref name=":4" /><ref name=":7">Krejač, V. (1994)</ref> Komisijo je vodil [[France Bučar]] ter skupna komisija na obrambnem in notranjem ministrstvu. Komisija je 23. marca ocenila, da so ti z aretacijo prekoračili svoja pooblastila.<ref name=":7" /> Notranje ministrvo pa je podalo svojo interpretacijo dogodka – ugotovili so, da obstaja določena skupina delavcev ministerstva za obrambo, iz različnih organizacij (večji del iz MORiS), ki je izvajala ''aktivnosti'' v Ljubljani.<ref>Bizjak, I. (1994)</ref> A po mnenju Jožeta Možine minister [[Ivan Bizjak|I. Bizjak]] za to trditev ni imel ustreznih dokazov, ker je vojaške enote niso aretirale kar nekega civilista, ampak policijskega sodelavca, ki naj bi iskal obremenjujoče dokumente zoper obrambnega ministra.<ref name=":6" /> Za informacije naj bi dajal tudi denar in ponujal službo.<ref name=":6" /> Drnovšek je 24. marca posledično državnemu zboru predlagal razrešitev Janše s položaja obrambnega ministra zaradi vojaškega posega v civilno sfero. Janšo je državni zbor nato na izredni seji 29. marca razrešil z ministrskega položaja in za obrambnega ministra imenovala [[Jelko Kacin|Jelka Kacina]]. Janša je bil prvi minister v zgodovini Republike Slovenije, ki ga je razrešil državni zbor. Janševa Socialdemokratska stranka Slovenije (predhodnica SDS) je zaradi odstavitve Janše zapustila vladno koalicijo.<ref name=":4" /> '''Janšev odziv''' Janša je očitke na svoj račun zavrnil in zatrdil, da je komisija zgolj izgovor za njegovo zamenjavo, ki da je bila politično motivirana in načrtovana že dolgo časa. Po Janševih navedbah je bil v ozadju afere tedanji predsednik države [[Milan Kučan]].<ref name=":4" /> Janša je navedel, da zaradi sodelovanja s pripadniki notranjega ministrstva Smolnikar ni bil navaden civilist.<ref name=":4" /> '''Protesti v podporo Janši''' V podporo odstavljenemu obrambnemu ministru Janši se je Kongresnem trgu se je večkrat zbrala večtisočglava množica ljudi, ki so izražali podporo Janši.<ref name=":6" /> === Preiskava in sodni postopki zoper vpletene === ==== Spor o interpretaciji Zakona o obrambi in zaščiti ==== Z Janševim mnenjem, da bi vojska smela posredovati zoper [[Civilist|civilne osebe]], se je strinjalo ljubljansko tožilstvo pod vodstvom [[Tomaž Miklavčič|Tomaža Miklavčiča]], čigar najvplivnejša namestnica je bila [[Barbara Brezigar]]. Ljubljansko tožilstvo je torej javno zagovarjalo tezo, da 80. člen Zakona o obrambi in zaščiti vojski daje pravico tudi do aretacije civilnih oseb. Boj za interpretacijo tega člena Zakona o obrambi in zaščiti, ali sme vojska aretirati tudi civilne osebe ali ne, se je nadaljeval 16 let, do odločitve Ustavnega sodišča junija 2009. Policija je sicer dva dni po nasilni aretaciji v Depali vasi, 22. marca 1994, podala [[Kazenska ovadba|kazensko ovadbo]] zoper Darka Njavra, Simona Krejana, Roberta Suhadolnika, Milivoja Turkoviča, Marka Pojeta in več neidentificiranih pripadnikov obrambnega ministrstva zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti. Toda policijska ovadba je več kot dve leti nedotaknjena ležala v predalu tožilke Barbare Brezigar. Šele 26. junija 1996 je Brezigarjeva sklenila, da odvzem prostosti ni bil protipraven, saj naj bi imeli varnostni organi obrambnega ministrstva pravico izvajati svoje ukrepe proti vsem, ne glede na to, ali so vojaške ali civilne osebe. Tožilka je o zavrženju ovadbe obvestila osumljence, česar ji ne bi bilo treba, ni pa obvestila policije, čeprav bi jo po zakonu morala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/92451/tozilka-za-posebne-zlorabe/|title=Tožilka za posebne zlorabe|date=9. 10. 2003|accessdate=27. 4. 2022|website=Mladina|last=Mekina|first=Igor|publisher=}}</ref> Leta 1998 je vrhovni tožilec [[Franc Mazi]] na zahtevo generalnega državnega tožilca [[Anton Drobnič|Antona Drobniča]] preveril delo skupine tožilcev za posebne zadeve, ki jo je vodila Barbara Brezigar. Strokovno je ocenil, da je bila njena odločitev napačna: "Tudi če se vzame, da so ovadeni izvajali pooblastila iz 80. člena Zakona o obrambi in zaščiti in devetega člena Odloka o varnostnem organu Ministrstva za obrambo in vojaški policiji, podatki kažejo, da so pri odvzemu prostosti Milanu Smolnikarju ovadeni Robert Suhadolnik, Bojan Hočevar in Boštjan Otoničar ravnali v nasprotju z navodilom o uporabi prisilnih sredstev. To dovoljuje uporabo fizične sile le v tolikšni meri, da se obvlada upiranje ali odvrne napad. Pri tem se ne sme ravnati surovo. Ko je šlo za civilno osebo, osumljeno kaznivega dejanja, je bila naloga osumljencev zgolj prijeti storilca in o tem takoj obvestiti preiskovalnega sodnika ali organ za notranje zadeve. Razbitje stekel avtomobila in povzročitev lahke telesne poškodbe Milanu Smolnikarju, ki v tedanjem položaju ni mogel pobegniti s kraja dogodka, sta presegala pooblastila osumljencev in sta bila tudi v nasprotju z navodilom o uporabi prisilnih sredstev."<ref name=":0" /> Vrhovni državni tožilec Mazi je izrazil tudi mnenje, da bi bilo treba zoper Suhadolnika, Hočevarja in Otoničarja vložiti obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in kaznivega dejanja kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja. Odločitev tožilke Brezigarjeve je za napačno ocenil tudi zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani. Smolnikar je namreč avgusta 1996 vložil zahtevo za sodno preiskavo zaradi kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti. Z njo se preiskovalni sodnik sicer ni strinjal, vendar je oktobra 1998 sodno preiskavo uvedel tričlanski zunajrazpravni senat sodišča. Obramba se je na to odločitev pritožila na Višje sodišče, ki pa je februarja 1999 pritožbo zavrnilo. ==== Sodni epilog ==== Preiskava zoper vojaške specialce, ki so v Depali vasi surovo pretepli Smolnikarja, je s tem postala pravomočna, kazenski pregon pa je vnovič prevzelo ljubljansko tožilstvo. Primer je dobil v roke tožilec [[Gorazd Fišer]], ki je zaradi počasnega in napačnega dela predhodnice zoper vojake lahko vložil le še obtožbo za kvalificirano obliko kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti na grozovit način. Ker je ovadba dve leti ležala v predalu tožilke Brezigarjeve, še tri leta pa so pretekla do uvedbe sodne preiskave, je namreč pregon osnovne oblike kaznivega dejanja medtem [[Zastaranje|zastaral]]. To je obdolžence tudi rešilo obsodbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/79850|title=Potrjena oprostilna sodba v zadevi Depala vas|date=15. 4. 2004|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024102623/https://www.dnevnik.si/79850|url-status=dead}}</ref> Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. junija 2003 četverico specialcev in pripadnikov VOMO, Darka Njavra, Simona Krejana, Roberta Suhadolnika in Andreja Podbregarja, zaradi pomanjkanaj dokazov oprostilo obtožb. Tožilstvu sicer ni uspelo dokazati, da je bil protipravni odvzem prostosti storjen na "grozovit način", vendar je sodišče v obrazložitvi zapisalo, da je do protipravnega odvzema prostosti vendarle prišlo. Sodišče je hkrati sklenilo, da varnostni organi "nimajo pristojnosti v razmerju do civilnih oseb zunaj obrambnega sistema"<ref>Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. II K 8/2001, Ljubljana, 30. junij 2003, str. 61. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> – in razsodilo, da so v primeru morebitnega odkritja protiustavne dejavnosti o tem dolžni obvestiti policijo, ki lahko edina ukrepa zoper civiliste. Trditve pravnikov na obrambnem ministrstvu, tožilke Brezigarjeve in ministra Janše, da je imela vojska pravico ukrepati zoper civilne osebe, je s tem ovrglo tudi sodišče. Njavro, Krejan, Suhadolnik in Podbregar so se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani. Zahtevali so oprostitev, češ da storjeno dejanje po njihovi razlagi ni bilo protipravno in bi torej kot vojaki lahko zakonito aretirali civiliste. Višje sodišče je 22. marca 2004 razsodilo,<ref>Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 1347/2003, Ljubljana, 22. marec 2004. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> da je pritožba neutemeljena. V obrazložitvi je napisalo: "Po presoji pritožbenega sodišča ima dejanje, opisano v izreku obtožnice, vse znake kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti." Hkrati je pritrdilo četverici, da Okrožno sodišče ni imelo podlage za ugotavljanje obstoja drugih znakov kaznivega dejanja. Ker je bil ob izreku sodbe dovoljen le še kazenski pregon za kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja, bi smelo sodišče prve stopnje – potem ko je pojasnilo oceno, da grozovitost dejanja ni dokazana – samo še ugotoviti, da pregon za osnosno kaznivo dejanje ni več dovoljen. Kljub temu pa bistvena kršitev kazenskega postopka ni bila podana, je sklenilo Višje sodišče. Njavro in Krejan sta se pritožila na Vrhovno sodišče. V zahtevi za varstvo zakonistosti sta navedla, da bi morala biti oproščena, ker po njunem mnenju ni šlo za kaznivo dejanje. Toda Vrhovno sodišče jima ni pritrdilo in 20. septembra 2006 je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno: "Neutemeljeni sta zahtevi za varstvo zakonitosti, kolikor obtožena zatrjujeta, da iz opisa ne izhajajo zakonski znaki – to sta protipravnost in grozovit način tega kaznivega dejanja. Protipravnost ravnanja obdolžencev je v opisu dejanja izrecno opisana z navedbo, da so pri odvzemu prostosti oškodovancu ravnali v nasprotju z določili 80. in 81. člena Zakona o obrambi in zaščiti."<ref>Sodba Vrhovnega sodišča, št. I Ips 2/2005, Ljubljana, 20. september 2006. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Sodniki Vrhovnega sodišča so na podlagi opisov iz obtožnice sklepali, da je bilo dejanje vendarle storjeno na grozovit način, in sicer zaradi zaustavitve in blokade oškodovančevega vozila, ker so bili nekateri, ki so obstopili zaustavljeno vozilo, maskirani, oboroženi z avtomatskim orožjem, ker so grozili, z orožjem razbijali po vozilu, mu razbili stekla, v vozilo nasilno vdrli, ker so bili v njem fizično nasilni, ker so oškodovanca nasilno izvlekli iz vozila in ga vklenili. Njavro, Krejan, Suhadolnik in Podbregar so se nato obrnili še na Ustavno sodišče. Pritožniki so v ustavni pritožbi trdili, da so imeli kot vojaške osebe med dejanjem v Depali vasi enaka zakonska pooblastila kot policisti, in zahtevali, naj jih sodišče oprosti, ker njihovo dejanje ni bilo kaznivo, ne pa zaradi pomanjkanja dokazov. Če bi jim sodišče ugodilo, bi potrdilo tudi pravilnost odločitve tožilke Brezigharjeve in navedb obrambnega ministra Janše. Toda ustavni sodniki v svojem sklepu 19. junija 2009<ref>Sodba Ustavnega sodišča, št. Up-740/07, Ljubljana, 19. junij 2009. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> v sodbah Okrožnega, Višjega in Vrhovnega sodišča niso zaznali nobenih kršitev ustavnih pravic četverice, ki je brutalno aretirala Milana Smolnikarja. Sodbe Okrožnega, Višjega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča dokazujejo, da so pripadniki obrambnega ministrstva prekoračili pooblastila ter neupravičeno in nasilno posegli v civilno sfero. Po mnenju Jožeta Možine so na sojenje vplivalai tudi ponarejeni/prirejeni dokumenti (ponaredba podpisa Janeza Janše pri orožarskih poslih).<ref name=":6" /> == Interpretacije == '''<big>Mitja Klavora</big>''' Mitja Klavora v knjigi ''Od Depale vasi do Patrie'' opozarja, da je bila teza o tem, da so vojaške uradne osebe neupravičeno aretirale in preteple civilno osebo, predvsem medijsko izrabljena, pravno gledano pa je ravnanje specialcev in drugih uradnikov Ministrstva za obrambo po vseh zakonskih določbah imelo vse znake kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti, povzročitve lahko telesne poškodbe in poškodovanja tuje stvari.<ref>{{Navedi knjigo|title=Od Depale vasi do Patrie|last=Klavora|first=Mitja|publisher=Cicero|year=2018|isbn=978-961-6627-79-5|location=Mengeš|page=286|cobiss=297662976}}</ref> "Čeprav je od dogodka v Depali vasi minilo že več kot 15 let, ostaja v zavesti nekaterih kot operacija, s katero so hotele nekakšne zarotniške strukture nasilno zrušiti ministra Janšo. To laž ponavljajo v nedogled, ker hočejo, da bi poslala resnica. Ob tem pa se ne vprašajo, kaj se je takrat v resnici dogajalo. Janša pravzaprav ni bil tako pomemben akter, da bi ga bilo treba rušiti. Sicer pa je celotno 'operacijo Depala vas' vodil sam, kar je za ministra zelo nenavadno,"<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2012|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=174|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> je pojasnil nekdanji vodja kriminalistov [[Mitja Klavora]]. '''<big>Jože Možina</big>''' Zgodovinar in novinar Televizije Slovenija Jože Možina je o Aferi Depala vas posnel dokumentarni film z imenom ''Urok Depale vasi'', ki je izšel leta 2014. Po navedbah Možine so z namenom odstranitve Janše slovenski vojaški obveščevalci v Slovenijo pripeljali agenta jugoslovenske tajne vojaške službe [[Radenko Radonjič|Radenka Radonjiča]], ki je zrežiral afero. Možina se ob tem sprašuje, ali je bil v ozadju afere zgolj Kučan, in pa v kolikšni meri so Kučana v obračun z Janšo spodbudile lažne informacije o vojaškem udaru in likvidacijah političnih nasprotnikov, ki da so jih ponarejali "nomenklaturi zvesti agenti".<ref name=":4" /> Možina je prepričan, da Afera Depala vas predstavjlala prelomnico, ko je strukturam bivšega komunističnega političnega režima uspelo z afero in odstranitvijo Janše (ki da je poosebljal sile političnega preporoda slovenske pomladi) zaustaviti proces izgubljanja vzvodov vsesplošne družbene oblasti.<ref name=":4" /> '''<big>Ali Žerdin</big>''' Ali Žerdin je v Aferi razbral odsotnost političnega konsenza o obsegu vloge vojske v družbi.<ref name=":4" /> == Glej tudi == * [[seznam političnih afer v Sloveniji]] * [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču|Madonova komisija]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{Navedi splet |last=Kozorog Blatnik |first=Tanja |title=Kos leta 1994 najemal agente, da bi očrnil Zagožna |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kos-leta-1994-najemal-agente-da-bi-ocrnil-zagozna/219512 |access-date=2026-09-03 |website=rtvslo.si |language=sl}} * {{navedi novice |last=Cvetek |first=Olga |url=http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=4660ee2a2dd3c7b5bf4bdb01845a8d1704 |title=Zadeva Depala vas absolutno zastarala |work=Delo |date=20. 3. 2004 |accessdate=28. 2. 2006}} * {{cite book |last=Frangež |first=Matjaž |title=Kaj nam pa morete! : od trgovine z orožjem do Depale vasi |publisher=M. Frangež |year=2007 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=5891870}} * {{cite book |last=Frangež |first=Matjaž |title=Kaj nam pa morete! 2 : Orožarski tajkuni |publisher=M. Frangež |year=2008 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=234898944}} * {{cite book |last=Frangež |first=Matjaž |title=Kaj nam pa morete! : od trgovine z orožjem do Depale vasi |publisher=Grafika Gracer |year=2015 |edition=2 |place=Celje |language=sl |cobiss=282340096}} * {{navedi knjigo|first=Ivan|last=Janša|first2=Jože|last2=Biščak|title=1994 : zarota Depala vas|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2024|cobiss=187801091}} * {{cite book |last=Klavora |first=Mitja |title=Zdrs |publisher=DZS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=51023104}} * {{cite book |last=Klavora |first=Mitja |title=Od Depale vasi do Patrie |publisher=Ciceron |year=2018 |edition= |place=Mengeš |language=sl |cobiss=297662976}} * [https://www.youtube.com/watch?v=6jQL-Vh_NJQ Pogovor med Mitjo Klavor in Branetom Praznikom v Knjižnici Medvode]. ''TV Medvode (YouTube)'', 3. 6. 2019. * {{Navedi splet |last=Kos |first=Drago |date=15. 3. 2024 |title=Krivica iz Depale vasi |url=https://www.mladina.si/231380/krivica-iz-depale-vasi/ |access-date=2026-09-03 |website=Mladina.si |language=sl}} * {{cite journal |last=Mekina |first=Igor |date=2003-10-09 |title=Tožilka za posebne zlorabe |url=https://www.mladina.si/92451/tozilka-za-posebne-zlorabe/ |journal=Mladina |language=sl |access-date=2026-09-03}} * {{cite journal |last=Mićić |first=Aleksandar |date=2003-08-01 |title=Brezigarjeva je rekla, da je samo vprašanje časa, kdaj bo Smolnikar aretiran. |url=https://www.mladina.si/92441/brezigarjeva-je-rekla-da-je-samo-vprasanje-casa-kdaj-bo-smolnikar-aretiran/ |journal=Mladina |language=sl |access-date=2026-09-03}} * {{Navedi splet |last=Možina |first=Jože |date=27. maj 2014 |title=Urok depale vasi (dokumentarni film) |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174277718 |access-date=2026-09-03 |website=365.rtvslo.si}} * Perić, Toni: [https://www.dnevnik.si/1042632618 Depala vas pred Depalo vasjo]. ''Dnevnik'', 12. 2. 2014. Pridobljeno dne 27. 4. 2022. * {{navedi knjigo |last=Potočnjak |first=Draga |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0 |title=Skrito povelje |publisher=Sanje |year=2014 |location=Ljubljana |pages=307–342 |cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo |last=Praznik |first=Brane |title=Branilci domovine, Trgovci s smrtjo |publisher=[B. Praznik] |year=2007 |volume=II |location=Ljubljana |pages=191-198 |cobiss=235829248}} * {{navedi novice |last=Rus - Furlan |first=Mojca |url=https://www.dnevnik.si/79850/kronika/79850 |title=Potrjena oprostilna sodba v zadevi Depala vas |work=Dnevnik |date=15. 4. 2004 |accessdate=20. 3. 2018}} * {{cite journal |last=Štamcar |first=Miha |date=2003-07-23 |title=Smolnikarjevo aretacijo je pripravljala Barbara Brezigar |url=https://www.mladina.si/93245/smolnikarjevo-aretacijo-je-pripravljala-barbara-brezigar/ |journal=Mladina |language=sl |access-date=2026-09-03}} * {{Navedi splet |last=Štamcar |first=Miha |date=1. 7. 2003 |title=Desant na ministrstvo |url=https://www.mladina.si/92437/200326-helikopter/ |access-date=2026-09-03 |website=Mladina.si |language=sl}} * Štamcar, Miha: [https://www.dnevnik.si/1042643566 Nezaraščene hruške]. ''Dnevnik'', 22. 3. 2014. Pridobljeno dne 2. 5. 2022. * {{cite book |last=Šurc |first=Matej |title=V imenu države : trilogija. Vol. III, Prikrivanje |last2=Zgaga |first2=Blaž |publisher=Sanje |year=2012 |edition=1. izd. |place=Ljubljana |pages=160–175 |language=sl |cobiss=261187328}} [[Kategorija:Afera Depala vas| ]] [[Kategorija:Politične afere v Sloveniji|Depala vas]] [[Kategorija:1994 v politiki]] [[Kategorija:1994 v Sloveniji]] a5i9nrwpl62ws1j2kmcfl5cij7xj7zv 0 73103 6746664 6746068 2026-09-04T11:25:18Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6746664 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Rok Kuntner]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]] *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] jjvrjmfqp55jfr30yp0p5uk4p1cylse 0 73571 6746502 6706357 2026-09-03T23:30:48Z ~2026-44996-51 264415 /* I */ 6746502 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[etnolog]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih antropologov]], [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih muzikologov]], [[seznam slovenskih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] in [[seznam slovenskih sociologov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sandi Abram]] *[[Jurij Alič]] *[[Miljutin Arko]] *[[Maja Avsenik]]? == B == * [[Saša Babič]] * [[Andreja Bahar Muršič]] * [[Blaž Bajič]] * [[Tatiana Bajuk Senčar]] * [[Marjetka Balkovec Debevec]] * [[Friderik Baraga]] * [[Ada Bar Janša]] * [[Janko Barle]] * [[Alenka Bartulović]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Eva Batista]] * [[Jan Baudouin de Courtenay]] * [[Rok Bavčar]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Vitomir Belaj]] * [[Mojca Bele]] * [[Eda Belingar]] (r. Drašček) * [[Eda Benčič Mohar]] * [[Janko Benigar|Janko (Ivan, Juan) Benigar]] * [[Branka Berce Bratko]] * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] * [[Etbin Bojc]]? * [[Alojzij Bolhar]] * [[Andraž Boštjančič]] * [[Milan Bračika]]? * [[Andreja Brancelj Bednaršek]] * [[Ljudmila Bras]] * [[Andrej Brence]] * [[Inga Brezigar Miklavčič]] * [[Vida Breže]] * [[Borut Brumen]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Emilijan Cevc]]? * [[Tone Cevc]] * [[Luisa Cher]] * [[Tatjana Cibic]] * [[France Cigan]] *[[Zvona Ciglič]] * [[Štefka Cobelj]] * [[Angel Peter Cracina]] * [[Paola Cracina]] * J. Csaba * [[Marija Cvetek]] *[[Igor Cvetko]] * [[Jana Cvetko]] *[[Nives Cvikl]] * Karel Czoernig? == Č == *[[Uršula Čebron Lipovec]] >> Lipovec Čebron *[[Albin Čebular]] (1900–1952) *[[Breda Čebulj Sajko]] *[[Majda Čeh]] *[[Alenka Černelič Krošelj]] *[[Mateja Černič]]? *[[Franc Černigoj]] *[[Viljem Černo]] *[[Jože Čuješ]]? == D == *[[Roberto Dapit]] *([[Janez Debevec]]) *[[Zvezda Delak Koželj|Zvezda (Delak) Koželj]] *[[Dino Del Medico]] *[[Irena Destovnik]] *[[Janez Dolenc]] *[[Milan Dolenc]] *[[Franc Domicelj]] ? *[[Miha Dovžan]] *[[Tatjana Dolžan Eržen]] *[[Jana Drašler]] *[[Alojz Dravec]] *[[Josip Dravec]] (slov.-hrv.) *[[Marinka Dražumerič]] *[[Ciril Drekonja]] *[[Stanka Drnovšek]] *[[Andrej Dular]] *[[Jože Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Fran Erjavec]]? *[[Jože Eržen]] == F == * [[Vilko Fajdiga]] * [[Janez Fajfar]] *[[Jasna Fakin Bajec]] *[[Franc Ferk]] *[[Mojca Ferle]] * [[Jerneja Ferlež]] (r. Hederih) *[[Peter Ficko]] * [[Jurij Fikfak]] * [[Manca Filak]] * [[Fran Saleški Finžgar]]? * [[Majda Fister]] * ([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]) * [[Erazmus Francisci]]? * [[Marko Frelih]] * [[Josip Freuenfeld]]? *[[Marija Ftičar]] = [[Marjanca Klobčar]] == G == *[[Silvester Gaberšček]] *[[Aleš Gačnik]] *[[Maksim Gaspari]]? *[[Karel Gašpar]]? *[[Milovan Gavazzi]] *[[Peter Pavel Glavar]]? *[[Janko Glazer]]? *[[Stanka Glogovič]] *[[Joža Glonar]]? *[[Mirjam Gnezda]] *([[Ida Gnilšak]]) *[[Maja Godina Golija]] *[[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926-2020) *[[Maja Godina Golija]] *[[Marjetka Golež Kaučič]] *[[Alenka Goljevšček Kermauner]]? *[[Lojze Golobič]] * [[Boža Grafenauer Bratož]]? * [[Ivan Grafenauer]] *[[Marko Grego]] *[[Jože Gregorič]] *[[Anton Gričnik]] *[[Živa Gruden]] *[[Vesna Guštin Grilanc]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Marko Habič]] 1956- *[[Mateja Habinc]] *[[Baltazar Hacquet]]? *[[Albert Halasz|Albert Halász]] *[[Avguštin Hallerstein]]? *Aleksej Nikolajevič Haruzin? *[[Vito Hazler]] *Jerneja Hederih = Jerneja Ferlež *[[Žiga Herberstein]]? *[[Peter Hicinger]] *[[Jože Hirnök]] *Katalín Hirnök = [[Katalín Munda Hirnök]] *Greta Hirschbach Merhar? *[[Tanja Hohnec]] ([[Peršolja]]) *[[Božena Hostnik]] *[[Nataša Hrastnik]] *[[Daša Hribar]] (-Koprivec) *[[Katja Hrobat Virgolet]] *[[Radoslav Hrovatin]] *[[Franc Hubad]] *[[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] *[[Mihaela Hudelja]] *[[Aleksander Hudovernik]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Mojca Ifko]] * ([[Gregor Ilaš]]) * [[Vesna Mia Ipavec]] (Vesna Ličer) * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Marija Jagodic]] = [[Marija Makarovič]] *[[Dušan Jakomin]] *[[Peter Jamnikar]] *[[Anton Janežič]] *[[Anton Janša]] *[[Janko Jarc]]? *[[Sandra Jazbec]] *[[Zorko Jelinčič]] *([[Ljoba Jenče]]) *[[Katja Jenčič]] *([[Peter Josip Jeram]])? *[[Anja Jerin]] *[[Katja Jerman]] *[[Božidar Jezernik]] *Milan Jež? *[[Luna Jurančič Šribar]] *[[Josip Jurčič]]? *[[Franco Juri]]? *[[Marija Jurić Pahor]] *([[Franc Juriševič]]) *[[Katarina Juvančič]] == K == * [[Marko Anton Kapus]] * [[Alma Karlin]] * [[Jože Karlovšek]] * [[Marjetka Kastelic]]? * [[Petra Kavrečič]]? * [[Jakob Kelemina]] * [[Josip Kenda (učitelj)|Josip Kenda]] (1859-1929) * [[Jožef Kerec]] * [[Peter Kerševan]]? * [[Irena Keršič]] *[[Jože Kimovec]] ? * [[Simona Klaus]]? * [[Marija Klobčar]] (Marjanca Klobčar, r. Ftičar) * [[Vinko Ferreri Klun]] ? *[[Darko Knez]] *[[Duška Knežević Hočevar]] ? *[[Bojan Knific]] *[[Metka Knific]] *[[Vladimir Knific]] *[[Jurij Kobe (etnograf)|Jurij Kobe]] (ps. ''Jure Sodevski'') (1807—1858) *[[Štefan Kociančič]] *[[Urša Kocjan]]? *[[Karla Kofol]] *[[Katja Kogej]] *[[Sonja Kogej Rus]] *[[Nataša Kokošinek]] *[[Ana Kolenc]]? *[[Borut Koloini]] *[[Vlasta Terezija Komac]]? *[[Maša Komavec]] - Marty *[[Rok Komel]]? *[[Nataša Konestabo]] *[[Jernej Kopitar]]? *[[Daša Koprivec Hribar]] (Daša Hribar) *[[Vlasta Koren]] (r. [[Beran]]) *[[Boštjan Korošec]] *([[Borut Korun]]) *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]]? *[[Jože Koruza]] *[[Franc Kos (1912)|Franc Kos - Melhior]] *L. Kos Bartol *[[Maja Kostric Grubišić]] * [[Jožef Košič]] * [[Pavel Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Rožana Koštiál]] * [[Franko Košuta]] * [[Marta Košuta]] * [[France Kotnik]] * [[Kristina Kovačič]] * [[Mojca Kovačič]] *[[Marija Kozar Mukič]] *[[Peter Kozler]] *[[Miha Kozorog]] * [[Zvezdana Koželj]] ([[Zvezda Delak Koželj]]) * [[Karel Krajcar]] * [[Franc Kramar]] * [[Luka Kramolc]] * ([[Jure Krašovec]]) * [[Boštjan Kravanja]] *[[Bogomil Krek]] *[[Gregor Krek]] *[[Anton Krempl]] *Vekoslav (Slavko) [[Kremenšek]] * [[Leopold Kretzenbacher]] * [[Nadja Kriščak]] ? * [[Ivica Križ]] * [[Naško Križnar]] * [[Gašper Križnik]] *[[Duša Krnel-Umek|Duša Krnel Umek]] * [[Monika Kropej]] Telban * [[Vera Kržišnik Bukić]]? * [[Boris Kuhar]] * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]] * [[Zmaga Kumer]] * [[Dušica Kunaver]] * Maria Kundegraber Lackner (avstr.) * [[Drago Kunej]] * [[Rebeka Kunej]] * [[Ivan Kunšič]] * [[Simona Kuntarič Zupanc]] * [[Niko Kuret]] * [[Benedikt Kuripečič]]? * [[Števan Kühar (pisatelj)|Števan Kühar]] * [[Lea Kužnik]] * ([[Robert Kužnik]]) *[[Ambrož Kvartič]] ==L== *[[Maja Lamberger Khatib]] *[[Alenka Lapornik]] *[[Branka Lazar]] *[[Špela Ledinek Lozej]] *[[Jože Lekše]]? *[[Rado Lenček|Rado L. Lenček]] *[[Zoltan Lendvai Kepe]] *[[Ivana Leskovec]] *[[Fran Levstik]]? *[[Daša Ličen]] *[[Vesna Ličer]] (r. [[Ipavec]]) *[[France Lipičnik]] *[[Urška Lipovec Čebron]] (?) *Bruno Lisjak Volpi ? *[[Tone Ljubič]] *[[Engelbert Logar]] *[[Janko Lokar]] *[[Helena Ložar-Podlogar]] *[[Marta Ložar]] (r. [[Meterc]]) (1914-2008) *[[Rajko Ložar]] (1904-1985) *[[Slavka Ložar]] (1913-2012) *[[Dušan Ludvik]] *[[Vilja Lukan]] [[Pišek]] *([[Marina Lukšič Hacin]]) *[[Sarah Lunaček]] == M == *[[Janko Mačkovšek]]? *[[Aldo Madotto]] *[[Mario Magajna]]? *([[Antoin Mailly]]) *[[Matija Majar - Ziljski]] *[[Gabriel Majcen]] *[[Janez Majciger]] *[[Gorazd Makarovič]] * [[Marija Makarovič]] * [[Josip Mal]]? * [[Martin Malnerič]]? *[[Andrej Malnič]] *[[Josip Mantuani]]? *[[Karin Marc Bratina]]? *[[Bogdana Marinac]]? * [[France Marolt]] * [[Tončka Marolt]] (zbirateljica) * [[Milko Matičetov]] * [[Anita Matkovič]] * [[Herta Maurer-Lausegger]] (avstr.) * [[Lilijana Medved]] * [[Pavel Medvešček]]? * ([[Anton Melik]]) * [[Mirjam Mencej]] * [[Ralf Čeplak Mencin]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivan Merhar]] * [[Pavle Merku]] * [[Andreja Mesarič]] * ([[Janez Mihelič]]) * ([[Nikolai Mikhailov]]) * [[Inga Miklavčič Brezigar]] * ([[Fran Milčinski]]) * [[Tatjana Milčinski Oblak]] * ([[Robert Gary Minnich]]) *[[Jana Mlakar Adamič]] *[[Vlasta Mlakar]] *[[Jernej Mlekuž]] *[[Frančišek Mlinšek]] *[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] *[[Izidor Modic]]? *[[Ivan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *[[Anja Moric]] *[[Branka Moškon]]? *[[Milena Moškon]]? *[[Ana Motnikar]] *[[Josip Mravljak]] *[[Boris Mravlje]] *[[Anton Mrkun]] *[[Katalin Munda Hirnök]] * [[Matija Murko]] * [[Rajko Muršič]] * [[Francesco Musoni]]? == N == *[[Ivan Navratil]] *[[Luigia Negro]]? * <bdi>[[Neli Niklsbacher Bregar]]</bdi> *[[Anka Novak]] *[[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc (Ferenc) Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Tina Novak Pucer]] == O == * [[Karla Oder]] * [[Mira Omerzel]] "Mirit" (prej por. Terlep) * [[Martina Orehovec]] * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]] * [[Rihard Orel]] *[[Slavica Osterman]] * [[Damjan J. Ovsec]] * [[Milena Ožbolt]]? == P == * [[Drago Pahor]]? * [[Milan Pahor]]? * [[Špela Pahor]] * [[Jožef Pajek]]? * [[Breda Pajsar]] * [[Tina Palaić]] * [[Avgust Pavel]] * [[Brigita Pavlič]]? * [[Damjana Pediček Terseglav]] *[[Magda Peršič]] *[[Jasna Majda Peršolja]] *[[Tatjana Peršolja Hohnec]] *[[Rajko Perušek]] * [[Anton Petek]] ([[Tone Petek]]) *[[Hubert Svanibor Pettan]] *[[Marjetka Pezdirc]]? *[[Martina Piko Rustia]] *[[Franc Pirc]] *[[Marjeta Pisk]] *[[Angela Piskernik]] *([[Barbara Plestenjak]]) *([[Karel Plestenjak]]) *[[Andrej Pleterski]] (3. doktorat) *([[Maks Pleteršnik]]) *([[Rihard Plohl]]) *[[Ivanka Počkar]] *([[Renato Podbersič]]) *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Dan Podjed]] *[[Špela Pogorelec]] *[[Saša Poljak Istenič]] *[[Tita Porenta]] *Irene Portis Winner (ZDA) *[[Blaž Potočnik]] *[[Igor Presl]] *[[Dušan Prešern]]? *[[Viktor Prezelj]]? *[[Tadeja Primožič]] *([[Simon Prosen]]) *[[Jelka Pšajd]] *([[Alberto Pucer]]) *[[Miran Puconja]] *[[Rudolf Gustav Puff]]? *[[Adela Pukl]] *[[Tadej Pungartnik]] == R == * [[Božo Račič]] (1887 - 1980) *[[Manca Račič]] * [[Mojca Račič Simončič]] *[[Rado Radešček]]? * Peter ̥Pavel Radics ? * [[Brigita Rajšter]] * [[Adela Ramovš]] * ([[Fran Ramovš]]) * [[Mirko Ramovš]] *[[Mojca Ramovš]] * [[Mojca Ramšak]] * [[Tomi Rauch]] * [[Nada Ravbar Morato]]? * [[Mojca Ravnik]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matevž Ravnikar Poženčan|Matevž Ravnikar - Poženčan]] *[[Magda Reja]] *[[Urška Repar]] * [[Jaka Repič]] * [[Martina Repinc]] * ([[Dušan Rešek]]) * [[Tjaša Ribizel]] * [[Polona Rigler Grm]] *[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] *[[Anton Zvonko Robar]]? *[[Bojana Rogelj Škafar]] *[[Nataša Rogelja Caf]]? *[[Saša Roškar]] *[[Tanja Roženbergar Šega|Tanja Roženbergar]] (-[[Šega (priimek)|Šega]]) * [[Luka Rožič]] *[[Helena Rožman]] *[[Irena Rožman Pišek]] *([[Jožef Rudež]]) *[[Niko Rupel]] ? *[[Jože Rus (geograf)]] *[[Marija Rutar]] *[[Simon Rutar]] == S == * [[Paolo Santonino]] * [[Janez Scheinigg]] (Šajnik) * [[Walter Schmid]] *[[Bojan-Ilija Schnabl]]? * [[Ivan Sedej]] (1934-1994) * [[Rudolf Selič]]? * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934-1970) * [[Marko Senčar Mrdaković]] *[[Jožica Senegačnik Snoj]] *[[Klemen Senica]] *[[Anja Serec Hodžar]] *[[Uši Sereinig]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Tomaž Simetinger]] *[[Alenka Simikič]] * [[Peter Simonič]] *[[Monika Simonič Roškar]] *[[Polona Sitar]] * [[Ivan Sivec]] *[[Jelka Skalicky]] *[[Polona Sketelj]] *[[Štefan Skledar]] *[[Darja Skrt]] *[[Ingrid Slavec Gradišnik]] *[[Zora Slivnik Pavlin]] * [[Štefan Smej]] * [[Inja Smerdel]] * [[Andrej Smole]]? * [[Marko Smole]] * [[Špela Smolej Milat]] * [[Jasna Sok]] * [[Ciril Soršak]] *[[Herta Sorta]]? * [[Barbara Sosič]] (-Možina) * [[Leopold Stanek]]? * [[Marija Stanonik]] * [[Tončka Stanonik]]? *([[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]]) *[[Meta Sterle]] *[[Iva Stiplovšek]]? * [[Julijan Strajnar]] * [[Ivan Strelec]]? * ([[Ivo Stropnik]]) * [[Dušan Strgar]] * [[Gregor Strle]]? *[[Josip Suchy]]? * [[Lilijana Suhodolčan]] * [[Nives Sulič Dular]] * [[Ana Svetel]] *[[Magdalena Svetina Terčon]] == Š == *[[Fanči Šarf]] (1924-2017) *[[Josip Šašel]] (1883-1961) *[[Monika Šašel]] = [[Monika Kropej]] *[[Ivan Šašelj]] *[[Andrejka Ščukovt]] (r. Pavlin) *([[Ivan Šega]]) *[[Polona Šega]] *[[Mojca Šifrer Bulovec]] *[[Jana Šimenc]] *[[Helena Šimonka]] (r. Senčar) *[[Andreja Šipek]] *[[Urša Šivic]] *[[Božo Škerlj]] (antropolog) *[[Vladimir Šlebinger]] (zbiralec) *[[Vladimir Šlibar]] *([[Valter Šmid]]) *[[Zmago Šmitek]] *[[Marija Šolar]] (zbiralka) *([[Rožana Špeh]]) *[[Sara Špelec]] *[[Miha Špiček]] *[[Ivan Šprajc]] *[[Katarina Šrimpf Vendramin]] *[[Anja Štefan]]? *[[Dušan Štepec]] * [[Karel Štrekelj]] * [[Albina Štrubelj]] * [[Pavla Štrukelj]] * [[Josip Šuman]] * [[Irena Šumi]] * [[Andrej Šuster-Drabósnjak|Andrej Šuster- Drabosnjak]] * [[Marija Šuštar]] * [[Jernej Šusteršič]] (1921-89) == T == * [[Blaž Telban]] (1952) * [[Borut Telban]]? * [[Mojca Tercelj Otorepec]] (1964) *[[Mojca Terčelj]] ([[Marija Mojca Terčelj]]) (1958) *[[Nadja Terčon]] * [[Marko Terseglav]] * [[Nužej Tolmaier]] (1942-2025) * [[Andrej Tomazin]] *[[Jana Tomažič]] *[[Tanja Tomažič]] *[[Bogdana Tome Marinac]] *[[Kristina Toplak]] *[[Zora Torkar]] *[[Zdenka Torkar Tahir]] * [[Janez Trdina]] *([[Franc Tretjak]]) * [[Ivan Trinko Zamejski]] *[[Barbara Trnovec]] *[[Milan Trobič]] *[[Janko Trošt]] * [[Jože Trošt]]? * [[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]? * [[Davorin Trstenjak]] ? * [[Karel Vladimir Truhlar]]? * [[Jurij Matej Trunk]] * ([[Willhelm Tschinkel]]) *[[Alojz Turk]] *[[Barbara Turk Niskač]] *[[Teja Turk]] *[[Metod Turnšek]] == U == *[[Tončica Urbas]] * [[Viljem Urbas]] == V == * [[Nadja Valentinčič Furlan]] * [[Urša Valič]] * [[Matija Valjavec]] * ([[Alenka Veber]]) * [[Peter Vendramin]] * [[Salvatore Venosi]] * [[Blaž Verbič]] * [[Tanja Verboten]] * [[Suzana Vešligaj]] * [[Aleksander Videčnik]]? * [[Sergij Vilfan]] * [[Nataša Visočnik Gerželj]] * [[Jurij Vodovnik]]? * [[Valens Vodušek]] *[[Milan Vogel]] *[[Zdenko Vogrič]] *Adriana Volarič? *[[Jakob Volčič]] *[[Bruno Volpi Lisjak]] * [[Stanko Vraz]] * [[Robert Vrčon]] * [[Natalija Vrečer]] * [[Ana Vrtovec Beno]] *[[Vili Vuk]] * [[Stanko Vurnik]] == W == * [[Irena Weber]] *[[Sebastjan Weber]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] *[[Jože Zadravec]]? *[[Mihaela Zajc-Jarc]] *[[Mojca Zajc]] * [[Jožef Zakotnik|Jožef (Dizma) Zakotnik]] * [[Kazimir Zakrajšek]] * [[Jože Zavertnik]] * [[Veronika Zavratnik]] * [[Sinja Zemljič Golob]] * [[Miha Zobec]] * ([[Emil Zonta]]) *([[Marjeta Zorec]]) * [[Niko Zupanič]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] ? * [[Janja Žagar]] ([[Grgič]]) * [[Damjana Žbontar Furlan]] ? * [[Nena Židov|Nena (Nevenka) Židov]] * [[Urša Žigon]]? * [[Zdenka Žigon]] Lulik * [[Zvone Žigon]]? * [[Jurij Žmavc]] * [[Jakob Žnidaršič]] *[[Katarina Županič]] (mati Nika Zupaniča) *[[Lovro Žvab]] {{seznami narodov po poklicu|etnologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Etnologi]] [[Kategorija:Slovenski etnologi|*]] lqewh32n0vsnqu5alvdiynsv37t5eue 0 73662 6746483 6745466 2026-09-03T21:31:22Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6746483 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] gk6rlxyflvego3bvup3x2w45hkf9kgl 0 88210 6746482 6697568 2026-09-03T21:00:13Z ~2026-47977-69 265281 Turistične in športne zmogljivosti - dodan ŠRC Pustotnik 6746482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138256_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 45.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 6 |longs = 29.82 |longEW = E |najdisi=Žiri |slika=Žiri z vzhoda.jpg |povrsina=7,87 |prebivalstvo=3820 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=478,7 |postna=4226 |posta=Žiri |obcina=Žiri |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Žiri - Vaško jedro Stare Žiri | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 9857 | občina = Žiri }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Žiri}} '''Žiri''' ({{Audio|Sl-Ziri.oga|izgovorjava}}) so največje (3.777 prebivalcev 2025) naselje v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] in [[Rovtarsko hribovje|Rovtarskem hribovju]], središče [[občina Žiri|Občine Žiri]]. Od leta 2005 ima status mesta. Prebivalci Žirov se imenujejo Žirovci in Žirovke. Naselje leži v razširjenem zgornjem delu doline reke [[Sora|Poljanske Sore]] in je zraslo ob cesti, ki po [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] povezuje [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] mimo [[Logatec|Logatca]] z [[Notranjska|Notranjsko]] in skozi [[Spodnja Idrija|Spodnjo Idrijo]] s [[Primorska|Primorsko]]. Žiri so danes že dokaj urbanizirano mestno naselje. Nastale so z zraščanjem Starih Žirov, Stare vasi, Nove vasi in [[Dobračeva|Dobračeve]] v enotno naselje, kjer živi tudi velika večina (okoli tri četrtine) prebivalstva [[Občina Žiri|občine]], skupaj z bližnjim [[Selo, Žiri|Selom]] pa kar 4/5. ==Gospodarstvo== Prebivalstvo je večinoma zaposleno v [[Alpina|Alpini]] (čevljarska industrija), Kladivarju, Etiketi, Iki, M-sori, Leskotu in še nekaterih manjših podjetjih. ==Turistične in športne zmogljivosti== Nekaj glavnih športnih objektov: * Kamšk ([[tenis]], pozimi [[drsanje]], [[odbojka]]) * Pristan (splav na reki Poljanski Sori, vožnja s [[kajak]]om in [[kanu]]jem po mimo tekoči reki, [[odbojka na mivki]], tenis, odrivne deske za skakanje v vodo, plezalna stena) * [[Nordijski center Račeva]] (skakalnice: 8m, 15m, 25m, 45m, 60m, tekaška proga). V Žireh so oktobra 2019 odprli najsodobnejši [[nordijski center Poclain]]. * Nogometno igrišče Polje (Nogometni klub Žiri) * Športno-rekreacijski center Pustotnik (naravno kopališče ob Poljanski Sori, konjeniški klub z manežo, otroško igrišče, igrišče za odbojko na mivki, pump track, fitnes na prostem, postajališče za avtodome) Urejena je tudi šolska telovadnica v kateri se odvija več različnih športnih dejavnosti. Turisti lahko prenočijo pri Katarniku, Pr'Zet, v [[dom na Goropekah|Domu na Goropekah]] in pri Županu. ==Kulturni in zgodovinski objekti== [[Slika:Čipkarska šola 1906.jpg|sličica|Učenke čipkarske šole z učiteljico [[Leopoldina Pelhan|Leopoldino Pelhan]] (odrasla ženska na sredini v črnem) leta 1906|350x350_pik]] V drugi polovici 19. stoletja se je začela razvijati čevljarska obrt, na njeni tradiciji pa je po 2. svetovni vojni zrasla tovarna čevljev, današnja Alpina<ref>{{navedi splet|url = http://www.alpina.si/slo/tradition/|title = Zgodba o čevlju|accessdate = 2014-12-06|archive-date = 2014-12-08|archive-url = https://web.archive.org/web/20141208171012/http://www.alpina.si/slo/tradition/|url-status = dead}}</ref>. V Starih Žireh je muzej z zbirko čevljarstva in čipkarstva. Župnijska cerkev [[Župnija Žiri|župnije Žiri]] je [[cerkev sv. Marina, Žiri|cerkev sv. Martina]], na Dobračevi pa je podružnična cerkev sv. Lenarta. V kraju je [[Osnovna šola Žiri]], več kot sto let pa obstaja tudi čipkarska šola.<ref>{{navedi splet|url = http://www.osziri.si/cipkarska%20sola/default.aspx|title = Čipkarska šola OŠ Žiri|accessdate = 2019-10-17|archive-date = 2015-04-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20150414045143/http://www.osziri.si/cipkarska%20sola/default.aspx|url-status = dead}}</ref> Prva učiteljica v čipkarski šoli je bila [[Leopoldina Pelhan]], ki je v Žireh poučevala 30 let. Med njenimi učenkami je bila tudi klekljarica in risarka [[Frančiška Giacomelli Gantar]]. ==Osebnosti povezane z Žirmi== [[Seznam osebnosti iz občine Žiri]] == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Žiri}} {{Sklici}} {{Mesta-Slovenija}} {{Žiri}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Žiri]] [[Kategorija:Žiri|*]] {{normativna kontrola}} ey63xhwiy77ee2fxour395x0u2wzuq7 2 88669 6746462 6746141 2026-09-03T20:12:03Z TadejM 738 +1 članek: [[Rudarjenje bitcoinov]] 6746462 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (453). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] tvr68vz8z8dc6d1jux75cobnoe69g99 0 90171 6746365 6578341 2026-09-03T13:33:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746365 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fructose.svg|thumb|220px|Kemijska struktura fruktoze]] [[Slika:Table fructose.JPG|sličica]] '''Fruktoza''' ali '''sadni sladkor''' je [[Ogljikovi hidrati|ogljikov hidrat]], natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid. Najdemo ga v veliko različnih vrstah hrane; medu, sadju in nekateri zelenjavi. Skupaj z glukozo ter galaktozo sodi med tri najpomembnejše monosaharide v naši prehrani. Leta 1847 jo je odkril Augustin-Pierre Dubrunfaut.<ref>Fruton, J.S. Molecules of Life 1972, Wiley-Interscience</ref> Fruktoza je bela trdna snov in je najbolj topna izmed sladkorjev. Običajno jo najdemo v obliki saharoze (namizni sladkor), ki je disaharid sestavljen iz ene molekule fruktoze in ene molekule glukoze. Na leto se pridela približno 240.000 ton fruktoze v kristalinični obliki. == Kemijske lastnosti == Kemijsko gledano je fruktoza polihidroksi keton. Sodi med heksoze, ker je sestavljena iz 6 [[ogljik|ogljikovih]] atomov. Gre za strukturni ali konstitucijski oz. bolj natančno funkcionalni izomer glukoze; spojini imata enako kemijsko formulo ({{chem2|C6H12O6}}) vendar se razlikujeta po funkcionalni skupini; glukoza je aldoza, fruktoza pa ketoza. Je reducent. C atome številčimo tako, da dobi karbonilna skupina najmanjše število === Izomerija === Skupno ima tri stereogene centre (3., 4. In 5. C atom), zato je po van't Hoffovem pravilu število diastereoizomerov enako 2³=8. <ref>[http://chemistry.about.com/cs/glossary/g/blvant.htm Van't Hoff Rule Definition - Chemistry Glossary Definition of Van't Hoff Rule] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925005605/http://chemistry.about.com/cs/glossary/g/blvant.htm |date=2011-09-25 }} Obiskano 14.5.2011</ref> [[Image:Fruktoza in stereoizomeri.png|center|thumb|480px|'''Slika 1:''' D fruktoza in D oblike njenih diastereoizomerov.]] ==== Optična izomerija ==== Relativno konformacijo določimo glede na položaj OH skupine na stereogenem C atomu, ki je najbolj oddaljen od ketonske skupine <ref name=ena>[http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/StropnikPedagosko/Organska/PREDAVdolgiTekst/DlT2OK13.1OgHdr.pdf/ Dolgi tekst; Ogljikovi hidrati. Vpogled 9.5.2011 ]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>( pri fruktozi je to 5. C atom), ker se ta pri metabolizmu zadnja razgradi. Tako ločimo L in D-fruktozo. Slednja oblika je bolj pogosta v naravi. [[Slika:DL-Fructose num.svg‎|center|thumb|'''Slika 2:''' D in L oblika fruktoze.]] ==== Ciklične oblike ==== Pri monosaharidih z dovolj dolgo verigo pride v raztopinah do ciklizacije; dobimo ciklično obliko hemiacetala oziroma hemiketala. Če pri fruktozi 5. C atom napade ketonsko skupino, dobimo 5-členski obroč imenovan furanoza oziroma fruktofuranoza. Če pa se zgodi napad s 6. C atoma, dobimo 6-člensko obliko imenovano piranoza oz. fruktopiranoza.<ref name=ena/> Pri ciklizaciji dobimo na mestu, kjer je bila prej ketonska oz. aldehidna skupina, nov stereogeni center in karbonilna skupina se pretvori v hidroksilno. To novo nastalo hidroksilno skupino imenujemo glikozidna OH skupina. Možni sta 2 različni razporeditvi glikozidne OH skupine (alfa in beta). Anomera, ki se razlikujeta v sučnosti, v raztopini prehajata iz ene konformacije v drugo, dokler se ne vzpostavi ravnotežje med cikličnima oblikama in aciklično. Razmerje med oblikami je značilno za posamezen monosaharid.<ref name=ena/> Prehod imenujemo mutarotacija, pospešujejo pa ga kisline in baze. Glede na izhodni optični izomer ločimo L in D oblike obročev, skupno torej poznamo 8 cikličnih oblik fruktoze. V raztopini je 70% fruktopiranoze in 22% fruktofuranoze. [[Image:Ciklicne oblike fruktoze.png|center|thumb|500px|'''Slika 3:''' Ciklične oblike fruktoze.]] === Reakcije === Ogljikovi hidrati so polifunkcionalne spojine (imajo več funkcionalnih skupin) in reakcije lahko potekajo na eni ali več funkcionalnih skupinah hkrati. Pri aciklični obliki reagira predvsem karbonilna skupina, pri ciklični pa hemiketalna oziroma hemiacetalna. <ref name=dva>Miha, tišler. Organska kemija. Ljubljana 2000. {{COBISS|ID=107399680}} </ref> ==== Oksidacije ==== Tako kot pri oksidaciji ostalih ketonov do karboksilnih kislin, pride tudi pri fruktozi do razpada ogljikove verige. Potrebujemo močan oksidant, npr. HNO3.<ref name=ena/> ==== Redukcije ==== Pri redukciji karbonilne skupine v hidroksilno dobimo nov stereogeni center, zato nastaneta 2 epimerna alkohola; sorbitol in manitol.<ref name=ena/> [[Image:Redukcija fruktoze.png|thumb|center|480px|'''Slika 4:''' Redukcija fruktoze do alkohola.]] ==== Izomerizacije ==== Ketoze se pod ustreznimi pogoji lahko pretvorijo v aldoze in obratno. <ref name=ena/> ==== Kondenzacija s fenilhidrazinom ==== To je ena izmed dokaznih reakcij za sladkorje. Nastanejo osazoni, ki so težko topni. <ref name=ena/> [[Image:Reakcija fruktoze do osazona.png|thumb|center|480px|'''Slika 5:''' Reakcija fruktoze do osazona..]] ==== Reakcije na OH skupinah ==== Lahko potečeta etrenje in estrenje. Dobimo polietre, poliestre, acetate in acetale. S pretvorbo do acetala izgubimo sposobnost mutarotacije, reakcij na karbonilni skupini, oksidacije, tvorbe osazonov in odprto (okso) obliko. Pride lahko tudi do tvorbe glikozidov, najpogostejši so O in N, poznamo pa tudi C in S glikozide. O-glikozidi so oligosaharidi, polisaharidi in druge spojine, N-glikozidi pa se nahajajo v nukleinskih kislinah in vitaminih. <ref name=dva/> == Fizikalne lastnosti == === Relativna sladkost === Fruktoza je približno 1,73-krat slajša od navadnega sladkorja<ref name=Hanover>{{cite journal | last1=Hanover | first1=LM | last2 = White|first2= JS | title=Manufacturing, composition, and application of fructose | year=1993 | journal=Journal of Clinical Nutrition | volume=58 | pages=724s-732}}</ref><ref name="Oregon State University">Oregon State University. "Sugar Sweetness". Vpogled 5.5.2008. http://food.oregonstate.edu/sugar/sweet.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080516050325/http://food.oregonstate.edu/sugar/sweet.html |date=2008-05-16 }}</ref> in je najbolj sladka od naravnih ogljikovih hidratov. Njeno pridobivanje je poceni, zato jo na veliko uporabljamo v prehrambeni industriji. Za večjo sladkost je odgovorna furanozna oblika, saj je fruktopiranoza približno enako sladka kot navadni sladkor. S segrevanjem se furanozna oblika pretvori v bolj stabilno piranozno.<ref>[http://www.medbio.info/Horn/Time%201-2/carbohydrate_metabolism.htm Carbohydrate metabolism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228210845/http://www.medbio.info/Horn/Time%201-2/carbohydrate_metabolism.htm |date=2009-02-28 }} > Fructose in our diet Vpogled 2008-12-28</ref> [[Slika:Relativesweetness.svg]] Sladkost pri fruktozi zaznamo prej kot pri saharozi ali dekstrozi in tudi prej dosežemo največji občutek sladkosti, hkrati občutek sladkosti tudi prej izgine.<ref name=Hanover/> Če pomešamo fruktozo z drugimi sladili (npr. saharoza, aspartam) bo zaznana sladkost večja od vsote preračunanih relativnih sladkosti posameznih komponent. <ref name=Nabors>{{cite journal | last=Nabors | first=LO | title =American Sweeteners | year=2001 | pages=374–375}}</ref> ===Topnost in kristalizacija === Fruktoza je bolj topna kot ostali sladkorji in sladkorni alkoholi. Zaradi tega fruktozo težje izkristaliziramo iz vodnih raztopin<ref name=Hanover/>, so pa živila z veliko vsebnostjo fruktoze mehkejša od živil, ki vsebujejo večji delež drugih sladkorjev. === Higroskopnost === Fruktoza hitreje veže in bolje zadržuje vlago od saharoze, dekstroze in drugih sladil.<ref name=Nabors/> To lahko pripomore k daljšemu roku uporabnosti in boljši teksturi hrane.<ref name=Hanover/> == Viri == Fruktoza se nahaja v sadju, zelenjavi in medu. Najdemo jo bodisi prosto ali vezano na glukozo v obliki saharoze. V tabeli je prikazana vsebnost saharoze, glukoze in fruktoze v različnih vrstah sadja in zelenjave. Običajno je razmerje med prosto glukozo in fruktozo enako 1. Izstopajo predvsem jabolka in hruške, ki imajo kar dvakrat več fruktoze kot glukoze. To lahko pri otrocih povzroči drisko; otrokove enterocite v tankem črevesu imajo manjšo afiniteto za absorbcijo fruktoze kot jo imajo za glukozo in saharozo, posledično se zviša osmolarnost v prebavnem traktu, kar potegne za sabo večjo količino vode in s tem povzroči drisko. {|class="wikitable" style="text-align:center; margin:auto" |+Tabela 1. Vsebnost sladkorjev v sadju in zelenjavi (g/100g)<ref name=nal.usda.gov>[http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ USDA National Agricultural Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150303184216/http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ |date=2015-03-03 }} USDA National Nutrient Database (Vpogled 4.12.2013)</ref> |- !vrsta sadja !skupno ogljikovih hidratov !skupno sladkorjev !prosta fruktoza !prosta glukoza !saharoza !razmerje fruktoza/ glukoza !% saharoze od vseh sladkorjev |- | jabolka | 13.8 | 10.4 | 5.9 | 2.4 | 2.1 | 2.0 | 19.9 |- | marelice | 11.1 | 9.2 | 0.9 | 2.4 | 5.9 | 0.7 | 63.5 |- | banane | 22.8 | 12.2 | 4.9 | 5.0 | 2.4 | 1.0 | 20.0 |- | suhe fige | 63.9 | 47.9 | 22.9 | 24.8 | 0.07 | 0.93 | 0.001 |- | grozdje | 18.1 | 15.5 | 8.1 | 7.2 | 0.2 | 1.1 | 1.0 |- | breskve | 9.5 | 8.4 | 1.5 | 2.0 | 4.8 | 0.9 | 56.7 |- | hruške | 15.5 | 9.8 | 6.2 | 2.8 | 0.8 | 2.1 | 8.0 |- | ananas | 13.1 | 9.9 | 2.1 | 1.7 | 6.0 | 1.1 | 60.8 |- | slive | 11.4 | 9.9 | 3.1 | 5.1 | 1.6 | 0.66 | 0.16 |- !''Vrsta zelenjave''||&nbsp;||&nbsp;||&nbsp;||&nbsp;||&nbsp;||&nbsp;||&nbsp; |- | rdeča pesa | 9.6 | 6.8 | 0.1 | 0.1 | 6.5 |1.0 | 96.2 |- | korenje | 9.6 | 4.7 | 0.6 | 0.6 | 3.6 | 1.0 | 70.0 |- | sladka koruza | 19.0 | 3.2 | 0.5 | 0.5 | 2.1 | 1.0 | 64.0 |- | sladka rdeča paprika | 6.0 | 4.2 | 2.3 | 1.9 | 0.0 | 1.2 | 0.0 |- | sladka čebula | 7.6 | 5.0 | 2.0 | 2.3 | 0.7 | 0.9 | 14.3 |- | sladki krompir |20.1 | 4.2 | 0.7 | 1.0 | 2.5 | 0.9 | 60.3 |- | trsni sladkor | | 13 - 18 | 0.2 – 1.0 | 0.2 – 1.0 | 11 - 16 | 1.0 | 100 |- | sladkorna pesa | | 17 - 18 | 0.1 – 0.5 | 0.1 – 0.5 |16 - 17 | 1.0 | 100 |} == Absorbcija == === Mehanizem === Prosta fruktoza se absorbira direktno v želodcu, vezana v saharozi pa se absorbira v zgornjem delu tankega črevesa. Ob stiku saharoze z membrano tankega črevesa, se sprošča encim saharaza, ki razgradi saharoza na eno glukozno in eno fruktozno enoto. Fruktoza se nato absorbira in vstopi v portalno veno, ki vodi v jetra. [[Image:Sucrase.svg|thumb|350px|'''Slika 6:''' Hidroliza saharoze do fruktoze in glukoze pod vplivom saharaze.]] Natančen mehanizem absorpcije fruktoze ni popolnoma jasen. Nekateri pravijo, da naj bi šlo za [[aktivni transport]], ker se fruktoza lahko absorbira proti koncentracijskemu gradientu.<ref>{{cite journal | last=Stipanuk | first=Marsha H | title=Biochemical, Physiological, and Molecular Aspects of Human Nutrition, 2^nd Edition | publisher=W.B. Saunders, Philadelphia, PA | year=2006}}</ref> Večina pa meni, da gre za transport s pomočjo transportnega proteina GLUT5 (angleško glucose transport protein). Koncentracija fruktoze v lumnu je večja od koncentracije v enterocitah, zato lahko fruktoza potuje v smeri koncentracijskega gradienta s pomočjo GLUT5. Iz enterocit naj bi prehajala naprej preko bazo-lateralne membrane s pomočjo GLUT2. <ref name=mehanizem>[http://journals.lww.com/jpgn/Fulltext/1999/04000/Intestinal_Fructose_Absorption__Clinical_and.4.aspx Intestinal Fructose Absorption: Clinical and Molecular Aspects] > Expression and Function of Intestinal GLUT5 and GLUT2 Vpogled 14.5.2011</ref> [[Image:Fructosetransporter.svg|thumb|center|350px|'''Slika 7:''' Transport fruktoze preko enterocit..]] === Sposobnost absorpcije === Pri večini sega od 25 do 50g na obrok<ref name=slabaabsorbcija>[http://www.healthhype.com/fructose-malabsorption-cause-symptoms-and-diagnosis.html Fructose Malabsorption – Causes, Symptoms, and Diagnosis] Vpogled:14.5.2011</ref> in je odvisna od količine prisotne glukoze in dnevnega vnosa fruktoze. Do največje absorpcije pride, ko zaužijemo enako količino glukoze in fruktoze, zato je absorpcija iz saharoze največja, saj sta tam monosaharida vezana v razmerju 1:1.<ref name=transport> [http://journals.lww.com/jpgn/Fulltext/1999/04000/Intestinal_Fructose_Absorption__Clinical_and.4.aspx Intestinal Fructose Absorption: Clinical and Molecular Aspects] > Absorption in Combination With Other Nutrients Vpogled 14.5.2011</ref> Protein GLUT5 naj bi se nasičil že pri nizkih koncentracijah fruktoze<ref name=mehanizem/>, glukoza pa naj bi povečala absorpcijo fruktoze preko od glukoze odvisnega kotransporta.<ref name=transport/> Poleg tega prisotnost fruktoze v lumnu spodbudi transkripcijo mRNA z genom za GLUT5 in s tem se poveča količina tega transportnega proteina. Količina naj bi narasla že po treh urah, po treh dneh pa se poveča hitrost prenosa z GLUT5.<ref>[http://journals.lww.com/jpgn/Fulltext/1999/04000/Intestinal_Fructose_Absorption__Clinical_and.4.aspx#P138 Intestinal Fructose Absorption: Clinical and Molecular Aspects] > Dietary Control of GLUT5 Vpogled 14.5.2011</ref> === Nepopolna absorpcija === Čisto vsa fruktoza se ne absorbira v tankem črevesu. Neabsorbirani del potuje naprej v debelo črevo, kjer ga telesu lastna flora v procesu fermentacije razgradi. Sproščeni vodik se raztopi v krvi in se preko portalne vene prenese do pljuč, kjer ga izdihnemo. Z merjenjem količine izdihanega vodika lahko določimo absorpcijo fruktoze.<ref name=slabaabsorbcija/> Pri fermentaciji nastanejo tudi organske kisline, nižje maščobne kisline ter ogljikov dioksid in drugi plini.<ref name=slabaabsorbcija/> Prisotnost teh snovi povzroča napihnjenost, drisko in bolečine v trebuhu. <ref name=slabaabsorbcija/> Večja telesna aktivnost takoj po obroku pospeši prehod hrane skozi prebavno cev, kar poveča količino fruktoze v debelem črevesu. == Metabolizem == Za razliko od glukoze poteka skoraj izključno v jetrih in nima negativne regulacije. Posledično pride ob povečanem vnosu fruktoze do nenadzorovane tvorbe glikogena, glukoze, piruvata, laktata... kar privede do povečane sinteze maščobnih kislin oziroma trigliceridov.<ref name=metabolizem>[http://www.nutritionandmetabolism.com/content/2/1/5 Fructose, insulin resistance, and metabolic dyslipidemia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224052458/http://www.nutritionandmetabolism.com/content/2/1/5 |date=2012-02-24 }} > Fructose metabolism</ref> V grobem ga razdelimo na dva dela. Prvi je sinteza glikogena iz DHAP in gliceraldehid 3-fosfata. Drugi pa je bodisi porabljanje teh molekul v procesu glukoneogeneze za sintezo glikogena, bodisi fruktolizna pot metabolizma do piruvata, ki se v sklopu Krebsovega cikla pretvori v citrat in je nadalje vključen v sintezo maščobnih kislin. === Pretvorba do gliceralaldehida (GA) in dihidroksiacetonfosfata (DHAP) === Najprej poteče fosforilacija do fruktoze 1-fosfata s pomočjo encima fruktokinaze, kar prepreči, da bi fruktoza zapustila jetra. Potem poteče hidroliza preko aldolaze B; dobimo gliceralaldehid (drugo ime je propanal) in DHAP.<ref>[http://www.medbio.info/Horn/Time%201-2/carbohydrate_metabolism.htm Carbohydrate metabolism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228210845/http://www.medbio.info/Horn/Time%201-2/carbohydrate_metabolism.htm |date=2009-02-28 }} > Fructose or fruit sugar. Vpogled 2008-12-28</ref> Slednji se lahko izomerizira do gliceraldehid 3-fosfata preko trioza fosfat izomeraze ali pa ga reducira glicerol 3-fosfat dehidrogenaza do glicerol 3-fosfata. Nastale gliceralaldehide pa pretvori gliceralaldehid kinaza v gliceraldehid 3-fosfat oziroma jih gliceralaldehid 3-fosfat dehidrogenaza pretvori v glicerol 3-fosfat. === Sinteza glikogena iz DHAP in gliceraldehid 3-fosfata === Povišani koncentraciji DHAP in glicerol 3-fosfata v jetrih povzročita glukoneogenezo pri kateri dobimo glikogen. Fruktoza je boljši substrat za sintezo glikogena od glukoze. Obnavljanje zalog glikogena ima prednost pred tvorbo trigliceridov. [[Image:Fructose-glycogen.svg|thumb|center|500px|'''Slika 8:''' Sinteza glikogena iz DHAP in gliceraldehid 3-fosfata.]] === Sinteza trigliceridov iz DHAP in gliceraldehid 3-fosfata === Sinteza je prikazana na spodnji shemi. DHAP in gliceraldehid 3-fosfata se prvo pretvorita do piruvata. Piruvat se nato preko piruvat dehidrogenaze pretvori v citronsko kislino, ki običajno vstopa v Krebsov cikel, če je je preveč, pa se prenese iz mitohondrijev v citosol hepatocit, kjer ga citrat liaza poveže v acetil koencima A skupaj s še petimi kofaktorji. Iz acetil koencima A je možen nastanek holesterola, ketonskih teles in maščobnih kislin.<ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 770</ref> Slednje se skupaj z glicerol 3-fosfatom povežejo v [[triglicerid]]. Trigliceridi se potem vključijo v VLDL (very low density lipoproteins), ki potujejo do maščobnih in mišičnih celic, kjer se shranjujejo. [[Image:Fructose-triglyceride.svg|thumb|center|550px|'''Slika 9:''' Sinteza trigliceriodv iz DHAP in gliceraldehid 3-fosfata.]] == Vplivi na zdravje == Slaba absorbcija fruktoze vodi do napihnjenosti, driske in bolečin v trebuhu. Pretiran vnos se povezuje s spodbujanjem apetita<ref name=metabolizem/> in posledično debelostjo, putiko, večjo nevarnostjo za krvno-žilne bolezni ter poškodbo jeter. Fruktozin glikemični indeks je približno 20<ref name=metabolizem/> (saharoza 65, med 55), kar je najmanj izmed naravnih sladkorjev. Zaradi tega in velike sladkosti (ob pogoju, da fruktoza ni bila izpostavljena visokim temperaturam) jo lahko diabetiki zaužijejo v zmernih količinah; od 25 do 40 gramov na dan. == Opombe in sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Heksoze]] [[Kategorija:Prehrana]] [[Kategorija:Sladila]] {{normativna kontrola}} m5zj8hyzv8vis7eqog475tv01q6ud55 0 96242 6746506 6731936 2026-09-04T00:50:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746506 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|razlog=Nepravilna uporaba predlog za sklicevanje, italijanšina |datum=julij 2026}} Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}). == Mesto kot častni naslov == Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, * ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne, * ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in * ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi. Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna. == Seznam občin s statusom mesta == === Abruci === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}</ref> |- || [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}</ref> |- || [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]<ref>{{navedi splet|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}</ref> |- || [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}} |- || [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15. december 2018}}</ref> |- || [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007 |- || [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25. oktober 2024}}</ref> |- || [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi novice | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23. avgust 2012 | date = 19. maj 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]<ref>{{navedi knjigo|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}</ref> |- || [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10. november 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|13. julij 2004}} |- |[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije<ref>{{navedi knjigo|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}</ref> |- || [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- |[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22. februar 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2. december 2015|website = Archivio - il Centro|archive-date = 2016-03-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20160310113759/http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|url-status = dead}}</ref> |- || '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}</ref> |- || [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 |- ||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005 |- || [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || || <ref>{{navedi splet |url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004 |access-date= 2025-07-03 |archive-date= 2023-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231004152524/https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |url-status= dead }}</ref> |- |[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022<ref>{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}</ref> <references group="513" responsive="0" /> |- || [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007 |- || [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]<ref>Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.</ref> |- || [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo (title I, art. 16) |format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}</ref> |- || '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju<ref>{{navedi knjigo|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}</ref> |} === Bazilikata === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991 |- || [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735 |- || [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005, |- || [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7. april 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}</ref> |- || [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- ||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021 |- || '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom>{{Navedi splet |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ |titel=Ufficio araldico - Fascicoli comunali |sito=Archivio Centrale dello Stato |date=15. januar 2014 |access-date=15. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419233606/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ }}</ref> |- || '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024<ref>{{navedi splet |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010 |- || [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967<ref name=ACSFascCom /> |} === Kalabrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |+ |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973<ref>{{navedi splet|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994 |- || [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}} |- || '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] |- || [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012<ref>{{navedi splet| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}</ref> |- || [[Corigliano Calabro]]<ref name="Corigliano-Rossano">Il 31. marec 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{navedi splet|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2. februar 2018, n. 2|format=PDF|date=2. februar 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27. februar 2022}}</ref>|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2. september 1997<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15. april 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29. januar 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}</ref> |- || [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]<ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}</ref> |- || [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000 |- || [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963 |- || [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}</ref> |- || [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002 |- | [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2. junij 2016 |access-date=27. marec 2017}}</ref> |- || [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile |- || [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24. marec 2012 }}</ref> |- || [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13. november 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|url-status=dead}}</ref> |- || [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8. februar 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24. november 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}</ref> |- || '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934<ref>Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.</ref> |- || [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14. april 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3. junij 1745<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || <ref>{{navedi splet |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21. december 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]<ref name="Corigliano-Rossano" /> || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}</ref> |- || [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&p=378&event=vediallegato&id=356&seq=fileupload&allegato=fileupload&bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12. februar 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27. oktober 2020}}</ref> |- || [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||<ref name=":6" /> |- || [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref name=":6">{{navedi splet |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15. julij 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}</ref> |- || [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}</ref> |- || [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974<ref>{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}</ref> |- || [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008<ref>{{navedi splet|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&id_file=6288&id_doc=30171223&sez=10&date1=30/12/2020&date2=14/01/2021&view=si |access-date=21. december 2024 |format=pdf |p=8 }}</ref> |- || [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009<ref>{{navedi splet |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di "location" |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8. maj 2009 |access-date=21. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24. november 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28. julij 2005 |- || [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20. april 2018 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]] |- || '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005 |} === Kampanija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt |- || [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25. september 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2. avgust 1754 |- || [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino<ref name=":5">{{navedi knjigo|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> |- || [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999 |- || [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002 |- || [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998 |- || [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Atrani]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |830 c.a |priznanje s strani bizantinskega cesarja<ref name=":5" /> |- || '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990 |- || [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10. junij 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}</ref> |- || [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29. junij 2010 |access-date=16. marec 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000 |- || [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]<ref>{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |title= Statuto comunale di Campagna (Art. 3) }}</ref> |- || [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV<ref name=":5" /> |- || [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990 |- || [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{navedi splet| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3. april 2022| archive-date= 3. oktober 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}</ref> |- || '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863 |- || [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965<ref>{{navedi splet | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}</ref> |- || [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11. marec 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve<!-- title generato automaticamente -->|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|url-status=dead}}</ref> |- || [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12. junij 2013|archive-date=3. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}</ref> |- || [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}</ref> |- |[[Gragnano]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |2024 |DPR 9. januarja 2024 |- || [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}</ref> |- |[[Lettere, Italija|Lettere]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |892 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734 |- || [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9. junij 2015<ref>{{navedi splet|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}</ref>. |- || [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- |[[Minori, Italija|Minori]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |897 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}</ref> |- || [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007 |- || [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006 |- || [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997<ref>{{navedi splet|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}</ref> |- || [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel. junij 1510<ref>A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata "location fedelissima e nobilissima" e "location demaniale" con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)</ref> |- || [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005 |- || [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008 |- || [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870 |- || [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002 |- || [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR |- || [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007 |- || [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000 |- || [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949<ref>{{navedi splet|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21. december 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|url-status=dead}}</ref><ref>Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23. junij 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21. december 2024}}</ref> |- || [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016 |- || [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998<ref>{{navedi splet| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html|title=San Giorgio celebra il suo title di location}}</ref> |- || [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005<ref>{{navedi splet| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}</ref> |- || [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}</ref> |- || [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto<ref>{{navedi splet |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20. junij 1930<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005 |- || [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}} |- || [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}</ref> |- || [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''<ref>{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4. oktober 2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4. oktober 2015</ref> |- || [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale<ref>{{navedi splet |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |title=Comune di Teggiano<!-- title generato automaticamente --> |access-date=9. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16. januar 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008<ref>{{navedi splet|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}</ref> |- || [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3. november 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}</ref> |- || [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132|title=Trevico}}</ref> |- || [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8. julij 2000 |- || [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002 |} === Emilija - Romanja === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015<ref>{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}</ref> |- || [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10. junij 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}</ref> DCG 8. novembra 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}</ref> |- || [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}} |- || [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa "location": ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}</ref> |- || [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006<ref>{{navedi splet|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7. november 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castel. maj re]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel. maj re |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |url-status= dead }}</ref> |- || [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10. januar 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}} |- || '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4. april 2021}}</ref> |- || [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024<ref>{{navedi splet|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9. november 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3. september 2022|editor=buongiornoRimini}}</ref> |- || [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10. maj 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}</ref>; confermato con RDL 29. november 1928 |- || [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999<ref>{{navedi splet |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2. april 2022 |archive-date= 2. april 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||<ref>{{navedi splet|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}<ref name=":0">Creata "location di prima classe" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013<ref>{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}</ref> |- || [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}} |- || [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019<ref>{{navedi splet |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-. marec -2019.html |title= Anche Formigine diventa una "location". Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13. marec 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023 |- || [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14. marec 2016 }}</ref> |- || [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16. december 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}</ref> |- || [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2. julij 2002<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9. december 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}</ref> |- || [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 7. september 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]<ref>{{navedi knjigo|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13. april 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}</ref> |- || '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":0" /> |- || [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26. november 2009 |archive-date= 12. februar 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":1">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.</ref> |- || [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII<ref>{{navedi splet| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}</ref> |- || '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938<ref name=":1" /><ref>{{navedi splet |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18. julij 2006 |- || '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}} |- || '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7. december 2016 |archive-date= 20. december 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928 |- || [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001<ref>[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]</ref> |- || [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8. avgust 1828<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}</ref> |- || [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003 |- || [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}</ref> |- || [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}</ref> |} === Furlanija - Julijska krajina === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |2009 |Decreto del Presidente della Regione 13. november 2009<ref>{{navedi splet| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25. november 2009 }}</ref> |- || [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423 |- || [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||<ref name=citta-taa/> Vedi<ref>{{navedi splet|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}</ref> |- || [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108 |- || '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983<ref>{{navedi splet|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}</ref> |- || [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39 |- || [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73 |- || [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72 |- || [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}</ref> |- || [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71 |- || '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840 | Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)<ref name=citta-ven/><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}</ref> |- |[[Ronke]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |2022 |Dekret predsednika dežele<ref>{{navedi splet| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-. marec -2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}</ref> |- || [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||<ref name=citta-ven/> |- || [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138 |- || [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||<ref>{{navedi knjigo|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10. december 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}</ref> |- || [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}</ref> |- || '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815<ref name="regia-ven">Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |} === Lacij === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}</ref> |- |[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006<ref>{{navedi splet| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}</ref> |- || [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}} |- || [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||<ref>{{navedi splet| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}</ref> |- || [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location <!-- |website= Il Pontino.it -->|website=web.archive.org|date=1º. februar 2014|access-date=2. september 2020|archive-date=1. februar 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024<ref>{{navedi splet |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21. marec 2024 |access-date=13. april 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27. januar 2016 |access-date=27. januar 2016}}</ref> |- || [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989<ref>{{navedi splet|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref>{{navedi splet|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}</ref> |- || [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17. maj 1844<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}</ref> |- || [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4. avgust 1863<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}} </ref> |- || [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004 |- || [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli "Statuta Civitatis Ferentini"<ref>{{navedi splet |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}</ref> |- || [[Fondi, Italija|Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title= Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}} |- || '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||<ref>Art. 2 dello Statuto comunale.</ref> |- || [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}} |- || [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23. september 1828 {{navedi vir}} |- || [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}</ref> |- || [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011 |- || [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011 |- || [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||<ref>{{navedi splet | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI<ref>{{navedi splet | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3. julij 1835 {{navedi vir}} |- || [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021 |- || [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja<ref>[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]</ref> |- || [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845<ref>Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.</ref> |- || [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}} |- || [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23. maj 1837)<ref>{{navedi splet |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29. marec 2018 |access-date=29. marec 2018 |archive-date=30. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005<ref>{{navedi splet |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI<ref>{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}</ref> |- || [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11. november 1952)<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}</ref> |- || [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997 |- || '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' ("Urbe" per antonomasia sin dall'antichità)<ref>{{navedi knjigo|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}</ref> |- || [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII<ref>{{navedi splet| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}</ref> |- || [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 || |- || [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}</ref> |- || [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27. julij 2021<ref>{{navedi splet| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995 |- || [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929 |- || [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26. september 1843 |- || [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}</ref> |- || [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]<ref>{{navedi splet|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X<ref>{{navedi splet| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&id=644 |title= Comune di Zagarolo }}</ref> |} === Ligurija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alassio]] |[[Provincia di Savona|Savona]] |1540 |<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}</ref> |- || [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Bordighera]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}</ref> |- || [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}</ref> |- || [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006<ref>{{navedi splet|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648 | Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}</ref><ref name=":2">Creata "location di seconda classe" (rango di conte) durante il primo Impero francese.</ref> |- |[[Diano Marina]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}</ref> |- || [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006 |- || '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":3">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22. junij 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]</ref> |- || '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}</ref> |- || '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}</ref> |- |[[Luni]] |[[Provincia della Spezia|La Spezia]] |2021 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}</ref> |- || [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021 |- || [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]<ref>{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}</ref> |- || '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}<ref name=":2" /> |- |[[Sestri Levante]] |[[location metropolitana di Genova|Genova]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}</ref> |- || [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |} === Lombardija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}</ref> |- || [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref>{{navedi splet|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}</ref> |- || [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}</ref> |- || [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7. oktober 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; DPR 20. aprila 1954<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010<ref>"Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67"</ref> |- || '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom">Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.</ref><ref name=":8">{{navedi knjigo|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30. september 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}</ref> |- || [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}</ref><ref>{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}</ref> |- || [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594<ref>{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28. julij 2014}}</ref> |- || '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /><ref name=":4">Creata "Buona location" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25. julij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title="Non chiamatelo Comune: Bresso è location"}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}</ref> |- || [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}</ref> |- || [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}</ref> |- || [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19. november 2019|archive-date=30. julij 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}</ref> |- || [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}</ref> |- || [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18. julij 2012<ref>{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14. december 2015|archive-date=22. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}</ref> |- || [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}</ref> |- || [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}</ref> priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6. oktober 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975<ref>{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title= Comune di Casalpusterlengo - Statuto}}</ref> |- || [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17. maj 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}</ref> |- |[[Cassano d'Adda]] |[[location metropolitana di Milano|Milano]] |2009 |DPR 8. aprila 2009<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}</ref> |- || [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997<ref>{{navedi splet|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref>{{navedi knjigo|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}</ref> |- || [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974<ref>{{navedi splet|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}</ref> |- || [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001 |- |[[Castiglione Olona]] |[[Provincia di Varese|Varese]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}</ref> |- || [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005 |- || [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 5. oktober 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957<ref>{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}</ref><ref>{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}</ref> |- || [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15. april 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}</ref><ref name=":0" /> |- || [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018 |- || [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}</ref> |- || '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002 |- || [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- |[[Erbusco]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2022 |[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&set=p.461885556131376&type=3 DPR 25. november 2022] |- || [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19. december 1860<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14. december 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}</ref>; riconoscimento DPCM 30. avgust 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gambolò]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2004 |DPR 23. aprila 2004<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}</ref> |- || [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27. december 2021 |archive-date=27. december 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27. junij 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21. december 2024 }}</ref> |- || [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024 |- || [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}</ref> |- || [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]] |[[Provincia di Mantova|Mantova]] |2016 |DPR 6. oktobra 2016<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}</ref> |- || [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003 |- |[[Gropello Cairoli]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2011 |DPR 3. maja 2011 |- |- || [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13. julij 2004 |- || '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22. junij 1848<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> riconfermato nel 1859<ref>{{navedi knjigo|capitolo=Decreto 9. julij 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&pg=PA69}}</ref> |- || [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018<ref>{{navedi splet|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26. april 2018|access-date=2. oktober 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006 |- || [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Lumezzane]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2012 |DPR 3. oktobra 2012<ref>{{navedi splet| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}</ref> |- || [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010 |- || [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}</ref> |- || '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996<ref>{{navedi splet|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}</ref> |- || [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011 |- || [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Mede]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1985 |DPR 6. avgusta 1985<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}</ref> |- || [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&A=2016&Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2. april 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11. april 1816<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}</ref>; location Regia dal 1857<ref name=regia-lom/> |- || [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000<ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}</ref> |- || [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}</ref> |- |[[Nova Milanese]] |[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]] |2008 |DPR 9. januarja 2008<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30. november 2017 |access-date=31. marec 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, |- || [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date=. junij 2013 |pp= 15-16 }}</ref> |- || [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954<ref>{{navedi splet|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}</ref> |- |[[Palestro]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2006 |DPR 25. julij 2006<ref>{{navedi splet | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Ponte San Pietro]] |[[Provincia di Bergamo|Bergamo]] |2021 |DPR 8. aprila 2021<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julij 2006 |- || [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022<ref>{{navedi novice|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}</ref> |- |[[Robbio]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1998 |DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}</ref> |- || [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003 |- || [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014 |- || [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019 |- || [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860 |- || [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021 |- || [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&ATPRSER=10112&pag=&ATPRTIP=&ATPRNUD=&date_delibere=&delibera_dal=&delibera_al=&ATPRGDE=&ATPRCAS=&ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}</ref> |- || [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31. januar 2014}}</ref> |- || [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19. november 2019 |archive-date= 20. september 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003 |- || [[Solférino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007 |DPR 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11. marec 2010 |archive-date= 31. oktober 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |url-status= dead }}</ref> |- || '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31. oktober 1839<ref name=regia-lom/> |- || [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923<ref>{{navedi splet|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}</ref> |- || [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958<ref>{{navedi splet|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}</ref> |- || [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19. september 2013 |archive-date= 15. april 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8. julij 2008 |- || [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816<ref name=":0" /> |- |[[Varzi]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2021 |DPR 13. septembra 2021 |- || [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}</ref> |- || [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]<ref>title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2. februar 1532 {{navedi splet|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}</ref><ref name=citta-pie/><ref>Il title di "location" viene anche riconosciuto nel {{navedi splet |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30. marec 2019 |archive-date= 11. september 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}</ref> |- || [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950<ref>{{navedi splet|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}</ref> |- || [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8. junij 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}} |} === Marke === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017<ref>{{navedi splet|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio">Elencata tra le "location. maj ri". Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.</ref> |- |[[Arcevia]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |1817 |concesso da papa Pio VII 16. september 1817<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}</ref> |- || '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Bolognola]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}</ref> |- ||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; DPR 28. julij 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}</ref> |- || [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007 |- || [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020 |- || [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}} |- || [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}</ref> |- || [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Filottrano]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2002 |DPR 27. februarja 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}</ref> |- || [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR<ref>{{navedi splet|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di "location Regia" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23. januar 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}</ref>; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}} |- |[[Maiolati Spontini]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2022 |DPR 20. oktobra 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}</ref> |- || [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}</ref>; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001 |- || [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}} |- |[[Offida]] |[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] |1831 |Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831 |- || [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30. julij 1790 {{navedi vir}} |- || [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}} |- || '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio2">Elencata tra le "location grandi". Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48</ref> |- || [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da "borgo marinaro" cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}</ref> |- |[[Porto San Giorgio]] |[[Provincia di Fermo|Fermo]] |2011 |DPR 31. maja 2011<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}</ref> |- || [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}} |- |[[Potenza Picena]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] |2015 |DPR 29. oktobra 2015<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}</ref> |- || [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}} |- || [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] <ref>''Illius fulciti presidio'' del 30. julij 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}</ref> |- || [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org">{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}</ref><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it">{{navedi splet|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&TipoPag=prodente|url-status=dead}}</ref> |- || [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] <ref>{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21. januar 2015}}</ref> |- || [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trecastelli]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2018 |DPR 27. aprila 2018<ref>{{navedi splet |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di "location" }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla "''Emixum animi nostri stadium''" del 2. julij 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org"/><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it"/> |- || '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}</ref> |} === Molize === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23. december 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]<ref>{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.</ref> |- || [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> (come "Boiano") |- || '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000 |- || [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Roccamandolfi]] |[[Provincia di Isernia|Isernia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}</ref> |- || [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8. marec 2009|archive-date=20. oktober 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.</ref> |- |} === Piemont === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}} |- || [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name="citta-pie">Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.</ref> |- || '''[[Alessandria, Italija|Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=":3" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838<ref name="Cenni Storici">{{navedi splet|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6. december 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||<ref name=":2" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}</ref> |- || [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}</ref> |- || [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024<ref>{{navedi splet|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10. oktober 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762<ref name=":7">{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}</ref> |- || '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984<ref>[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250703110302/https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf |date=2025-07-03 }} Statuto Comunale</ref> |- || [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]</ref> |- || [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Borgomasino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}</ref> |- || [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760<ref name=":7" />; priznanje z DCG 4. februarja 1935<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}</ref> |- || <!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --> [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006 |- || [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16. junij 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia<ref>[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&pg=PA374&lpg=PA374&dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&source=bl&ots=NUvRWFfVU2&sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&f=false]</ref>; LLPP 15. maj 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}</ref> |- || [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}} |- || [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9. januar 2022 |archive-date=9. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15. december 2011|archive-date=27. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Cherasco]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}</ref> |- || [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}} |- || [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Crescentino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1752 |15. junija 1752<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}</ref> |- || [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Dronero]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] |1749 |RP 3. avgusta 1749<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}</ref> |- |[[Giaveno]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2005 |DPR 7. novembra 2005<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}} |- |[[Grugliasco]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |1984 |DPR 2. marca 1984<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=27. maj 2025|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}</ref> |- || [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000 | DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}</ref> |- || '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005<ref>{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}</ref> |- || [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}</ref> |- || [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||<ref name=citta-pie/> RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}} |- || [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}} |- |[[Rivalta di Torino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2017 |DPR 25. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27. november 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> <ref>{{GURI|Regio decreto 22. marec 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || <ref>[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&pg=PA583&lpg=PA583&dq=Rivoli+title+di+location&source=bl&ots=a-il9gf6zu&sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&q=Rivoli%20location&f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]</ref> |- || [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29. oktober 1511<ref name=citta-pie/><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17. december 2011|archive-date=23. september 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}</ref> |- || [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Santhià]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1997 |DPR 29. oktobra 1997<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}} |- || [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19. november 2019|archive-date=21. september 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''<ref name=":3" /><ref name=citta-pie/> |- || [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1763 |LLPP 7. januarja 1763<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}</ref> |- |[[Valenza, Italija|Valenza]] |[[Provincia di Alessandria|Alessandria]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}</ref> |- |[[Varallo]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}</ref> |- || [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||<ref>{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&Alias=Nebula&Lang=it-IT&ItemID=315&mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''. februar 2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.</ref> |- || '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}</ref> |} === Apulija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alessano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1994 |DPR 14. aprila 1994<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}</ref> |- || [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}</ref> |- || '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||<ref>{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=22. junij 2025|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}</ref> |- || [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003 |- || '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 <!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --> |- || '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935 |- |[[Bisceglie]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013</ref> |- || [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo<ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31. januar 2008}}</ref> |- |[[Bovino, Italija|Bovino]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |2016 |DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}</ref> |- || '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960<ref>{{navedi splet|title= Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}</ref><ref>Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136<ref>{{navedi splet|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}</ref> |- || [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da "paese" a "location" |access-date=28. februar 2011 | url-status = dead }}</ref> |- |[[Copertino]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}</ref> |- || [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- |[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18. junij 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}</ref> |- || [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}</ref> |- |[[Giovinazzo]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2018 |DPR 28. februarja 2018<ref>{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17. januar 2019}}</ref> |- |[[Gravina in Puglia]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2025 |DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi splet|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}} |- || [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- |[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}</ref> |- |[[Martano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1992 |DPR 29. februarja 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}</ref> |- || [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11. julij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002<ref>Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001 |- |[[Melissano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2003 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}</ref> |- || [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003 |- || [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935 |- || [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015</ref> |- || [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003 |- |[[Monte Sant'Angelo]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |1401 |concesso da papa Bonifacio IX<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Noicattaro]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}</ref> |- || [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936 | DPCM 16. decembra 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}</ref> |- || [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005<ref>{{navedi splet|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}</ref> |- || [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006<ref name=StemmCitt2006>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}</ref> |- |[[Putignano]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2024 |art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000 |- || [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010 |- || [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013<ref>{{navedi splet|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> (ratifica del title del 1580) |- || [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sava, Italija|Sava]] |[[Provincia di Taranto|Taranto]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}</ref> |- |[[Specchia]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}</ref> |- || [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}</ref> |- |[[Surbo]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2007 |DPR 6. decembra 2007<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610 |- || [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}</ref> |- || [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002<ref>{{navedi knjigo |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}</ref> |- || [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004 |- |[[Troia, Italija|Troia]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}</ref> |- || [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref name=StemmCitt2006 /> |- || [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004 |- |[[Vieste]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}</ref> |} === Sardinija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28. avgust 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici<ref name="regia-sar1">Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.</ref> |- || [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30. september 1499<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]<ref name=regia-sar1/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836<ref name="regia-sar2">Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).</ref> |- || [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/> |- || [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2. maj 2021|access-date=2. maj 2021}}</ref> |- || '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi novice|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14. marec 2025 |access-date=4. april 2025}}</ref> |- || [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28. maj 2013|access-date=17. junij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18. oktober 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004<ref>{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23. marec 2009|archive-date=24. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.</ref> |} === Sicilija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt |- || [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005 |- || [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi novice |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27. januar 2020 |access-date=27. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20. julij 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}</ref> |- || '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631<ref>{{navedi splet| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}</ref> |- || [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}</ref> |- || [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22. maj 1554, esecutoriato il 16. junij 1554<ref>Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152</ref> |- || [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}</ref> |- || [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16. december 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}</ref> |- || '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}} |- || [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987<ref>{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}</ref> |- || [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}</ref> |- || '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}} |- || [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}</ref> |- || [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10. marec 2020}}</ref> |- || '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}</ref> |- || [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}</ref> |- || [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 <ref>{{navedi splet |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4. marec 2025 |access-date=10. april 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}</ref> |- || [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27. junij 1543<ref name=nobile-min>Contratto del 18. april 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27. junij 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, "Mineo", 1995. Cfr. L'allegato "B" dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30. julij 2004.</ref> |- |[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19. junij 2023|language=it|access-date=20. junij 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> DPR del 26. maj 2023 |- || [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}</ref> |- || [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}} |- || [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}</ref> |- || [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933<ref name=ACSFascCom /> (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}}) |- |[[Nicosia, Italija|Nicosia]] |[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}</ref> |- |[[Noto, Italija|Noto]] |[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}</ref> |- || [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- |[[Partinico]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] |1800 |25. aprila 1800<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}</ref> |- || [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}</ref> (1473, 1753 {{navedi vir}}) |- || [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Polizzi Generosa]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}</ref> |- || [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009 |- || '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7. avgust 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}</ref> |- |[[Rometta]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}</ref> |- || [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sambuca di Sicilia]] |[[Provincia di Agrigento|Agrigento]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18. marec 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}</ref> |- |[[Santa Lucia del Mela]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}</ref> |- || [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]] || ||{{navedi vir}} |- || '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}} |- |[[Sutera]] |[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}</ref> |- || [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589<ref>{{navedi splet|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}}</ref> |- || [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015<ref>''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11. december 2015.</ref> |- |[[Tusa]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}</ref> |- |[[Vittoria, Italija|Vittoria]] |[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]] |1984 |DPR 10. januarja 1984<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}</ref> |- |[[Vizzini]] |[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}</ref> |} === Toskana === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name="nobile-tos">Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{navedi splet |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.</ref> |- || [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17. maj <ref name=ACSFascCom /> |- || [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Calci]] |[[Provincia di Pisa|Pisa]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}</ref> |- |[[Capoliveri]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}</ref> |- || '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2,. marec 2010 |access-date=5. december 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30. marec 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31. marec 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}</ref> |- || [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019 |- || [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998 |- || [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}</ref> |- || [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001 |- || [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016 |- || '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6. julij 1848 {{navedi vir}} |- || [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}</ref> |- |[[Fucecchio]] |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}</ref> |- || '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''<ref name=storiasanti>Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&nbsp;123–127.</ref> |- || '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e 1750 |Cer. 19. marec 1606<ref>Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}</ref> e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]<ref>{{navedi splet|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30. avgust 2015}}</ref> |- || [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}</ref> |- |[[Monsummano Terme]] |[[Provincia di Pistoia|Pistoia]] |1993 |DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021<ref>{{navedi splet| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}</ref> |- || [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce "Storia" sul website del comune}}</ref> |- || [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e 1750 | Bolla papale 10. november 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/><ref>Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> |- || [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007 |- || [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}</ref> |- || [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462 2004 | 13. avgust 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]] Lettera del 15. marec 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica<ref>{{navedi splet|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23. avgust 2015}}</ref> |- || [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}} |- || [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927 |- || '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata "location imperiale" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220<ref>{{navedi splet |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23. avgust 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}</ref>; DPR 20. oktober 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17. maj 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Portoferraio]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] |1637 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/| title = Città di Portoferraio – (LI)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4. april 2018 |archive-date=4. april 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}</ref> |- || [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di "location" a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29. maj 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref>Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.</ref>; DPR 17. julij 2014<ref>{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}</ref> |- || [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22. september 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/>; DCG 26. marec 1935<ref name=ACSFascCom />, trascritto dalla Consulta Araldica il 28. marec 1935 |- || [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7. junij 1820<ref>{{navedi splet|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10. junij 2021|access-date=15. februar 2022}}</ref> |- || [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15. februar 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007<ref>{{navedi splet|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}</ref> |- || [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º. oktober 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |} === Trentino - Južna Tirolska === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Ala, Italija|Ala]] |[[Provincia autonoma di Trento|Trento]] |1765 |decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}</ref> |- || [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||<ref name="citta-taa">location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]</ref> |- || [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A<ref>{{navedi splet|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11. april 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}</ref> |- || [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894<ref name=citta-taa/> |- || [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15. oktober 2012}}</ref> |- || [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||<ref>{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''</ref> |- || '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||<ref>Nel 1888 Trento ottenne lo status di "location a statuto proprio": Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su "Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana"'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.</ref> |- || [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||<ref name=citta-taa/> |} === Umbrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}} |- || [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|<ref>{{navedi splet| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/ |title=Campello su Clitunno ora può essere chiamata Città|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}} |- || [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || |{{navedi vir}} |- || [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26. november 2023 |access-date=31. januar 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]] |- || [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/| title=Città di Montecastrilli – (TR)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9. maj 1848 di [[Papa Pio IX]]<ref>{{navedi knjigo | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9. maj 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location " … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…"}} Si veda anche: {{navedi knjigo | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}</ref> |- || [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951<ref>Statuto comunale articolo 1{{navedi splet |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29. marec 2002 |access-date=31. januar 2024}}</ref> |- || [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/| title= Comune di Nocera Umbra – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/| title=Città di Norcia – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/| title=Città di Sellano – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale) |- || '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}} |- || [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781<ref>{{navedi splet| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}</ref> |} === Dolina Aoste === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||<ref name=citta-pie/> |} === Veneto === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}</ref> |- || [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º. december |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15. november 2012 |access-date=9. oktober 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931<ref name="citta-ven">Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |- || [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817<ref name=citta-ven/>, DCG 4. avgusta 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''<ref name="regia-ven" />) |- || '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/> |- || [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013</ref> |- || [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021 |- || [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009 |- || [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021 |- || [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5. november 1860<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.</ref> |- | [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004<ref>{{navedi splet| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17. julij 2015}}</ref> |- || [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}} |- || [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24. marec 2025 }}</ref> |- || [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=citta-ven/> |- || [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6. maj 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}</ref> |- || [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007 |- || [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||<ref name=citta-ven/>, DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011 |- || [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||<ref name=citta-ven/>, DCG 28. aprila 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6. avgust 1832<ref name=citta-ven/> |- || [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref>{{navedi splet|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}</ref> |- || [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12. marec 2025 }}</ref> |- || [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962<ref>{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Mestre]]<ref>Nel 1926 (R.D. 15. julij ) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.</ref>|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923<ref>{{navedi splet |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13. september 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}</ref><ref>{{navedi splet|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&pg=PA107&lpg=PA107&dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&source=bl&ots=U8N8DS1zRv&sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&hl=it&sa=X&ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13. september 2015}}</ref> |- || [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002 |- || [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title= Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Montecchio. maj re]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}} |- || [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- ||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- ||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019<ref>{{navedi novice|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25. oktober 2019 |access-date= 7. april 2025 }}</ref> |- || [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21. september 2014 |archive-date=5. marec 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |url-status=dead }}</ref> |- || [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15. julij 2011<ref name="pastrengo">{{navedi splet|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1. december 2011|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123202623/http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|url-status=dead}}</ref> |- |[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006<ref>{{navedi novice| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7. maj 2006}}</ref> |- || [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021 |- || [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26. november 1835<ref name=citta-ven/><ref>Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{navedi splet |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.</ref> |- || [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14. november 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|date==05-12-2013|archive-date=10. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022 |- || [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |2014 |DPR 23. oktobra 2014<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/| title=Città di Rosolina – (RO)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5. september 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10. julij a tutto. december 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}</ref> |- || [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968<ref>{{navedi splet|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}</ref> |- || [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||<ref>DPR 3. junija 2009</ref> |- || [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||<ref name=citta-ven/>, DM 29. avgusta 1870<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |1997 |DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}</ref> |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |1845 e 1857 |<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&p_p_lifecycle=1&p_p_state=normal&p_p_mode=view&template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26. september 2018}}</ref> |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |2023 |DPR 22. junija 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title "location di Trebaseleghe"|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5. julij 2023}}</ref> |- || '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15. maj 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}</ref> |- || '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/><ref name=":4" />; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- |[[Vigonza]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |2015 |DPR 26. junija 2015<ref>{{navedi splet|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}</ref> |- || [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}} |- || [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6. julij 2010 |- || [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- |} == Mesto kot bivalno središče == {{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}} Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''. Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto) {| class="wikitable" |----- valign="top" | *[[Abano Terme]] *[[Acerbo]] *[[Acerra]] *[[Acireale]] (*) *[[Acqui Terme]] *[[Acri]] *[[Adrano]] *[[Adria]] *[[Afragola]] *[[Agrigento]] (*) *[[Alatri]] *[[Albano Laziale]] *[[Albenga]] *[[Alcamo]] *[[Alessandria]] * *[[Altamura]] (*) *[[Amalfi]] *[[Anagni]] *[[Ancona]] * *[[Andria]] *[[Angri]] *[[Anzio]] (*) *[[Aosta]] *[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*) *[[Arbatax]] *[[Arco]] *[[Ardea, Lacij|Ardea]] *[[Arezzo]] * *[[Ariccia]] *[[Arzignano]] *[[Ascoli Piceno]] (*) *[[Asola]] *[[Assemini]] *[[Assisi]] *[[Asti]] *[[Augusta]] *(*) *[[Avellino]] *[[Avezzano]] *[[Avola]] *[[Bagheria]] *[[Bagnacavallo]] *[[Bagno a Ripoli]] *[[Bari]] **(**) *[[Barletta]] (*) *[[Bassano del Grappa]] *[[Bastia Umbra]] *[[Battipaglia]] *[[Belluno]] *[[Belpasso]] *[[Benevento]] *[[Bergamo]] * *[[Biancavilla]] *[[Biella]] *[[Bisceglie]] *[[Bitonto]] (*) *[[Bologna]] **(**) *[[Bolzano]] / Bozen * *[[Borgomanero]] *[[Borgo San Lorenzo]] *[[Brescia]] ** *[[Bressanone]]/Brixen *[[Brindisi]] * *[[Brisighella]] *[[Bussolengo]]  *[[Busto Arsizio]] (*) | *[[Cagliari]] *(*) *[[Caltagirone]] *[[Caltanissetta]] (*) *[[Camaiore]] *[[Campobasso]] *[[Canicattì]] *[[Canosa di Puglia]] *[[Cantù]] *[[Capoterra]] *[[Carate Brianza]] *[[Carbonia]] *[[Carini]] *[[Carlentini]] *[[Carrara]] (*) *[[Carpi]] (*) *[[Casale Monferrato]] *[[Casalgrande]] *[[Caserta]] *[[Casoria]] *[[Cassano Magnago]] *[[Castelfranco Emilia]] *[[Castelfranco Veneto]] *[[Castel Gandolfo]] *[[Castellammare di Stabia]] *[[Castel San Pietro Terme]] *[[Castelvetrano]] *[[Castiglione delle Stiviere]] *[[Castrovillari]] *[[Catania]] **(**) *[[Catanzaro]] * *[[Cattolica]] *[[Cava de' Tirreni]] *[[Ceccano]] *[[Cecina]]     *[[Cefalù]] *[[Cerignola]] *[[Cerveteri]] *[[Cervia]] *[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli *[[Cesano Maderno]] *[[Cesena]] (*) *[[Cesenatico]] *[[Chiavari]] *[[Chieri]] *[[Chieti]] *[[Chioggia]] *[[Chiusi]] *[[Chivasso]] *[[Campi Bisenzio]] *[[Cittadella]] *[[Città di Castello]] *[[Čedad]] / Cividale del Friuli *[[Civita Castellana]] *[[Civitanova Marche]] *[[Civitavecchia]] *[[Codogno]] *[[Codroipo]] *[[Colle di Val d'Elsa]] *[[Collegno]] *[[Como]] (*) *[[Conegliano]] *[[Cordenons]] | *[[Corigliano Calabro]] *[[Correggio (mesto)]] *[[Comiso]] *[[Cortina d'Ampezzo]] *[[Cortona]] *[[Cosenza]] (*) *[[Crema]] *[[Cremona]] (*) *[[Crotone]] (*) *[[Cuneo]] *[[Desenzano del Garda]] *[[Desio]] *[[Domodossola]] *[[Eboli]] *[[Empoli]] *[[Enna]] *[[Erba]] *[[Ercolano]] *[[Erice]] *[[Fabriano]] *[[Faenza]] *[[Falconara Marittima]] *[[Fano]] *[[Fasano]] *[[Favara]] *[[Feltre]] *[[Ferentino]]   *[[Fermo]]   *[[Ferrara]] * *[[Fidenza]] *[[Firence]] **(**) *[[Fiumicino]] *[[Floridia]]    *[[Foggia]] * *[[Foligno]] *[[Follonica]] *Fondi *[[Forlì]] * *[[Forlimpopoli]] *[[Formia]] *[[Formigine]] *[[Francavilla Fontana]] *[[Frascati]] *[[Frosinone]] *[[Fucecchio]] *[[Gaeta]] *[[Gallarate]] *[[Gallipoli]] *[[Gela]] (*) *[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli) *[[Genova]] ***(*) *[[Genzano di Roma]] *[[Giarre]] *[[Ginosa]] *[[Gioia Tauro]] *[[Giulianova]] *[[Giugliano in Campania]] *[[Gorgonzola, Milano]] *[[Gorica]] (Gorizia) *[[Grado]] * [[Grosseto]] (*) *[[Grottaferrata]] *[[Grottaglie]] | *[[Grugliasco]] *[[Gualdo Tadino]] *[[Guastalla]] *[[Gubbio]] *[[Guidonia Monticello]](*) *[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]] *[[Imola]] *[[Imperia]] *[[Isernia]] *[[Ispica]] *[[Jesi]] *[[Jesolo]] *[[L'Aquila]] *[[Lamezia Terme]] (*) *[[La Spezia]] *[[Latina]] * *[[Latisana]] *[[Lecce]] (*) *[[Lecco]] *[[Legnano]] *[[Lentini]] *[[Licata]] *Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]] *[[Lido di Venezia]] *[[Lissone]] *[[Livorno]] * *[[Lodi]] *[[Loreto]] *[[Lucca]] (*) *[[Lucera]] *[[Lugo, Italija]] *[[Macerata]] *[[Manduria]] *[[Manfredonia]] *[[Maniago]] *[[Mantova]] (*) *[[Manzano]] *[[Mariano Comense]] *[[Marano di Napoli]] *[[Marsala]] (*) *[[Marsciano]] *[[Martellago]] *[[Martina Franca]] (*) *[[Massa]] *[[Massafra]] *[[Massarossa]] *[[Matera]] *[[Mazara del Vallo]] *[[Melfi]] *[[Merano]] *[[Messina]] ** *[[Milano]] ****(*) *[[San Miniato]] *[[Misilmeri]] *[[Mira, Italija|Mira]] *[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] *[[Mirano]] *[[Modena]] *(*) *[[Modica]] (*) *[[Mogliano Veneto]] | *[[Molfetta]] *[[Moncalieri]] *[[Mondovì]] *[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone) *[[Monreale]] *[[Monselice]] *[[Monserrato]] *[[Montalcino]] *[[Montebelluna]] *[[Montecchio. maj re]] *[[Montefiascone]] *[[Montemurlo]]  *[[Montepulciano]] *[[Monte San Savino]] *[[Montesilvano]] *[[Montevarchi]] *[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia *[[Neapelj]] (Napoli ****) *[[Narni]] *[[Nettuno]] *[[Nicastro]] *[[Nichelino]] *[[Nocera Inferiore]] *[[Nola]] *[[Noto]] *[[Novara]] * *[[Novi Ligure]] *[[Oderzo]] *[[Olbia - Tempio|Olbia]] *[[Orosei]] *[[Oristano]] *[[Ortona]] *[[Orvieto]] *[[Osimo]] *[[Ostuni]] *[[Pachino]] *[[Padova]] ** *[[Paese]]    *[[Pagani]] *[[Palermo]] ***(*) *[[Palestrina]] *[[Palma di Montechiaro]] *[[Palmanova]] *[[Palmi]] *[[Parma]] *(*) *[[Partinico]] *[[Paternò]] *[[Pavia]] *[[Perugia]] * *[[Pesaro]] (*) *[[Pescara]] * *[[Pescia]] *[[Piacenza]] * *[[Pienza]] *[[Pietrasanta]] *[[Pinerolo]] *[[Piombino]] *[[Pisa]] (*) *[[Pistoia]] (*) *[[Pitigliano]] *[[Pizzo]] *[[Poggibonsi]] *[[Pomezia]] | *[[Pompeji]] *[[Pontassieve]] *[[Pontedera]] *[[Porcia]] *[[Pordenone]] *[[Portici]] *[[Porto Empedocle]] *[[Portoferraio]] *[[Portogruaro]] *[[Potenza]] (*) *[[Potenza Picena]] *[[Pozzallo]] *[[Pozzuoli]] (*) *[[Prato]] ** *[[Quarrata]] *[[Quartu Sant'Elena]] (*) *[[Ragusa]] (*) *[[Rapallo]] *[[Ravena]] * *[[Recanati]]    *[[Reggio di Calabria]] *(*) *[[Reggio Emilia]] *(*) *[[Rende]] *[[Rho]] (*) *[[Ribera]] *[[Riccione]] *[[Rieti]] *[[Rimini]] * *[[Riva del Garda]] *[[Rivoli, Piemont|Rivoli]] *[[Rim]] (Roma) ****(*) *[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari) *[[Rosarno]] *[[Roseto degli Abruzzi]] *[[Rosolini]]   *[[Rossano]] *[[Rovigo]] *[[Ruma, Italija]] *[[Sabaudia]] *[[Sacile]] *[[Salerno]] * *[[Salò]] *[[Salsomaggiore Terme]] *[[San Benedetto del Tronto]] *[[San Bonifacio]] *[[San Dona di Piave]] *[[San Gimignano]] *[[San Giovanni Lupatoto]] *[[San Quirico d'Orcia]] *[[Sanremo]] *[[Sansepolcro]] *[[San Severo]] *[[Sarno]] *[[Saronno]] *[[Sarzana]] *[[Sassari]] * *[[Sassuolo]] *[[Savigliano]] *[[Savignano sul Rubicone]] *[[Savona]] *[[Scafati]] *[[Scandiano]] *[[Sesto Fiorentino]] *[[Scandici]] *[[Sciacca]] *[[Schio]] | *[[Scicli]] *[[Scorzè]] *[[Segni]] *[[Selargius]] *[[Senigallia]] *[[Seregno]] *[[Seriate]] *[[Sestu]] *[[Sestri Levante]] *[[Settimo Torinese]] *[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]] *[[Siderno]] *[[Siena]] (*) *[[Sinnai]] *[[Sirakuze]] * *[[Sondrio]] *Sora *[[Sorrento]] *[[Spello]] *[[Spilimbergo]] *[[Spinea]] *[[Spoleto]] *[[Staranzano]] *[[Sulmona]] *[[Suzzara]] *[[Taormina]] *[[Taranto]] * *[[Tarkvinija]] (prej Corneto) *[[Tauria Nova]] *[[Trbiž]] (Tarvisio) *[[Teramo]] *[[Termini Imerese]] *[[Terracina]] *[[Terni]] * *[[Thiene]] *[[Tivoli (Rim)|Tivoli]] *[[Todi]] *[[Tolentino]] *[[Tolmeč]] (Tolmezzo) *[[Torino]] ***(*) *[[Torre Annunziata]] *[[Torre del Greco]] *[[Tortona]] *[[Trani]] *[[Trapani]] *[[Trento]]* *[[Treviso]] *[[Trst]] / Trieste** *[[Valenza]] *[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)* *[[Urbino]] *[[Valdagno]] *[[Varese]] (*) *[[Vasto]] *[[Velletri]] *[[Venaria Reale]] *[[Benetke]] ** (Venezia) *[[Ventimiglia]] *[[Verbania]] | *[[Vercelli]] *[[Veroli]] *[[Verona]] ** *[[Viadana]] *[[Viareggio]] *[[Vibo Valentia]] *[[Vicenza]] *(*) *[[Vigevano]] *[[Vigonza]] *[[Vigevano|Villabate]] *[[Villafranca di Verona]] *[[Vetralla]] *[[Vinci]] *[[Viterbo]] *[[Vittoria]] (*) *[[Vittorio Veneto]] *[[Voghera]] *[[Volterra]] |} == Glej tudi == *[[italijanske občine]] *[[Seznam mest v Italiji]] [[Kategorija:Geografija Italije]] a80z8ua8ttf7uqgxq1tu37cqcwteegr 0 100954 6746475 4166659 2026-09-03T20:37:33Z Yerpo 8417 +1 6746475 wikitext text/x-wiki '''Čin''' je lahko: * [[Vojaški čini|Vojaški čin]] - vojaška stopnja * [[Dejanje|čin]] - star izraz za dejanje v [[gledališče|gledališču]] * Gasilski čin * [[Čin (kraljestvo)]] - starodavna država na Kitajskem '''Čin''' je lahko tudi del imena več [[kitajci|kitajskih]] oseb: * [[Čin Ši Huangdi]] - prvi kitajski [[cesar]] * [[Čin Džjušao]] - kitajski matematik {{razločitev}} iqz7b0tmy14gl8jocadua67rrqmqjrn 6746476 6746475 2026-09-03T20:38:13Z Yerpo 8417 +1 6746476 wikitext text/x-wiki '''Čin''' je lahko: * [[Vojaški čini|Vojaški čin]] - vojaška stopnja * [[Dejanje|čin]] - star izraz za dejanje v [[gledališče|gledališču]] * Gasilski čin * [[Čin (kraljestvo)]] - starodavna država na Kitajskem * [[Dinastija Čin]], prva vladarska dinastija v zgodovini Kitajske '''Čin''' je lahko tudi del imena več [[kitajci|kitajskih]] oseb: * [[Čin Ši Huangdi]] - prvi kitajski [[cesar]] * [[Čin Džjušao]] - kitajski matematik {{razločitev}} 0eqfp6mx4b5p8tp9r68ao39us3c081d 0 120242 6746352 6418161 2026-09-03T13:19:08Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6746352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Eva Moškon | honorific_suffix = | landscape = | alt = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Eva Moškon | alias = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | origin = Ravne pri [[Tržič]]u<ref>{{navedi splet |url=http://www.trzican.si/?p=5833 |title=Knjižnica, srce mesta Tržič |accessdate=16. februar 2016 |date=9. september 2015 |format= |work=trzican.si |archive-date=2016-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160224001152/http://www.trzican.si/?p=5833 |url-status=dead }}</ref> | death_date = | death_place = | genre = [[pop glasba|pop]] | occupation = <!-- WD --> | instrument = | years_active = 2005–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = [[Jan Plestenjak]], [[E.V.A.]] | website = <!-- WD --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Eva Moškon''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[10. december]] [[1982]],<ref>{{navedi splet |url= http://www.cosmopolitan.si/zvezde/cosmopolitanka-eva-moskon/|title=Cosmopolitanka: Eva Moškon |accessdate=16. februar 2016 |date=25. maj 2006 |format= |work=Cosmopolitan}}</ref> Ravne pri [[Tržič]]u. Eva Moškon se je rodila v Ravnah pri [[Tržič]]u, kjer je tudi preživela svoje otroštvo. Eno prvih zmag na festivalih je dosegla na [[Plesne karaoke|Plesnih karaokah]], ki jih je v Tržiču izvedel Elvis Presley alias [[Lado Bizovičar]]. Širši javnosti je postala znana po tem, ko je z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]] leta 2005 posnela pesem »''Iz pekla do raja''«. Nastopila je tudi v oddajah [[Moja Slovenija]], [[Zvezde pojejo]], [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|Zvezde plešejo]], [[Parada (TV-oddaja)|Parada]], [[Piramida (oddaja)|Piramida]]. Kasneje je opustila solokariero in se leta 2009<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/eva-moskon-v-skupini-e-v-a-60554|title=Eva Moškon v skupini E. V. A.|date=12. 11. 2009|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> pridružila elektro-pop skupini E.V.A.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/eva-moskon-nisem-zelela-biti-komercialni-produkt/312505|title=Eva Moškon: Nisem želela biti komercialni produkt|date=5. 7. 2013|accessdate=21. 1. 2022|website=Rtv.si}}</ref> V skupini je delovala kot pevka ter avtorica vokalnih linij in besedil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pionirski-dom.si/pedagogi/eva|title=Eva Moškon|accessdate=21. 1. 2022|website=Pionirski-dom.si}}</ref> Leta 2014 se je povsem posvetila službi v [[Center za kulturo mladih Ljubljana|Centru za kulturo mladih Ljubljana]] (Pionirski dom), kjer kot učiteljica petja dela že od leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/jan-plestenjak-ji-je-nekoc-omogocil-blesceco-kariero-kje-je-danes-eva-366811|title=Jan Plestenjak ji je nekoč omogočil bleščečo kariero, kje je danes Eva?|date=23. 5. 2021|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> Leta 2022 je s pesmijo »Kliki« nastopila na [[EMA 2022|Emi]], vendar se ni uvrstila v finalni izbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/finalisti-so-hauptman-gusti-feat-leyre-anabel-leya-leanne-bql-in-lps/612133|title=Finalisti so Hauptman, Gušti feat. Leyre, Anabel, Leya Leanne, BQL in LPS|date=12. 2. 2022|accessdate=12. 2. 2022|publisher=Rtvslo.si}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * <ref>{{navedi splet |author=Alenka Brun |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080112/C/301129989/prvi-glas-gorenjske-2008 |title=Prvi glas Gorenjske 2008 |date=12. januar 2008 |series=Prosti čas |publisher=Gorenjski glas |website=arhiv.gorenjskiglas.si |accessdate=11.5.2021}}</ref> === [[EMA]] === * [[EMA 2007|2007]]: »Ljubim se« <small>(Klemen Teran – Klemen Teran – Črnobelo)</small>, s skupino Črnobelo * [[EMA 2022|2022]]: »Kliki« <small>(Nermin Puškar/Srečko Meolic/Nace Jordan)</small> (ni se uvrstila v finale) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Moškon, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] co0c7i4yplscwz6868izu4oen2txhhc 6746356 6746352 2026-09-03T13:23:16Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v3.1.1s 6746356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Eva Moškon | honorific_suffix = | landscape = | alt = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Eva Moškon | alias = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | origin = Ravne pri [[Tržič]]u<ref>{{navedi splet |url=http://www.trzican.si/?p=5833 |title=Knjižnica, srce mesta Tržič |accessdate=16. februar 2016 |date=9. september 2015 |format= |work=trzican.si |archive-date=2016-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160224001152/http://www.trzican.si/?p=5833 |url-status=dead }}</ref> | death_date = | death_place = | genre = [[pop glasba|pop]] | occupation = <!-- WD --> | instrument = | years_active = 2005–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = [[Jan Plestenjak]], [[E.V.A.]] | website = <!-- WD --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Eva Moškon''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[10. december]] [[1982]],<ref>{{navedi splet |url= http://www.cosmopolitan.si/zvezde/cosmopolitanka-eva-moskon/|title=Cosmopolitanka: Eva Moškon |accessdate=16. februar 2016 |date=25. maj 2006 |format= |work=Cosmopolitan}}</ref> Ravne pri [[Tržič]]u. Eva Moškon se je rodila v Ravnah pri [[Tržič]]u, kjer je tudi preživela svoje otroštvo. Eno prvih zmag na festivalih je dosegla na [[Plesne karaoke|Plesnih karaokah]], ki jih je v Tržiču izvedel Elvis Presley alias [[Lado Bizovičar]]. Širši javnosti je postala znana po tem, ko je z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]] leta 2005 posnela pesem »''Iz pekla do raja''«. Nastopila je tudi v oddajah [[Moja Slovenija]], [[Zvezde pojejo]], [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|Zvezde plešejo]], [[Parada (TV-oddaja)|Parada]], [[Piramida (oddaja)|Piramida]]. Kasneje je opustila solokariero in se leta 2009<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/eva-moskon-v-skupini-e-v-a-60554|title=Eva Moškon v skupini E. V. A.|date=12. 11. 2009|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> pridružila elektro-pop skupini E.V.A.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/eva-moskon-nisem-zelela-biti-komercialni-produkt/312505|title=Eva Moškon: Nisem želela biti komercialni produkt|date=5. 7. 2013|accessdate=21. 1. 2022|website=Rtv.si}}</ref> V skupini je delovala kot pevka ter avtorica vokalnih linij in besedil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pionirski-dom.si/pedagogi/eva|title=Eva Moškon|accessdate=21. 1. 2022|website=Pionirski-dom.si}}</ref> Leta 2014 se je povsem posvetila službi v [[Center za kulturo mladih Ljubljana|Centru za kulturo mladih Ljubljana]] (Pionirski dom), kjer kot učiteljica petja dela že od leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/jan-plestenjak-ji-je-nekoc-omogocil-blesceco-kariero-kje-je-danes-eva-366811|title=Jan Plestenjak ji je nekoč omogočil bleščečo kariero, kje je danes Eva?|date=23. 5. 2021|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> Leta 2022 je s pesmijo »Kliki« nastopila na [[EMA 2022|Emi]], vendar se ni uvrstila v finalni izbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/finalisti-so-hauptman-gusti-feat-leyre-anabel-leya-leanne-bql-in-lps/612133|title=Finalisti so Hauptman, Gušti feat. Leyre, Anabel, Leya Leanne, BQL in LPS|date=12. 2. 2022|accessdate=12. 2. 2022|publisher=Rtvslo.si}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * <ref>{{navedi splet |author=Alenka Brun |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080112/C/301129989/prvi-glas-gorenjske-2008 |title=Prvi glas Gorenjske 2008 |date=12. januar 2008 |series=Prosti čas |publisher=Gorenjski glas |website=arhiv.gorenjskiglas.si |accessdate=11.5.2021}}</ref> === [[EMA]] === * [[EMA 2007|2007]]: »Ljubim se« <small>(Klemen Teran – Klemen Teran – Črnobelo)</small>, s skupino Črnobelo * [[EMA 2022|2022]]: »Kliki« <small>(Nermin Puškar/Srečko Meolic/Nace Jordan)</small> (ni se uvrstila v finale) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Moškon, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] f2d6vjmduokc9sq6wlnu0g7hfh81c6q 6746359 6746356 2026-09-03T13:27:23Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6746359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Eva Moškon | honorific_suffix = | landscape = | alt = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Eva Moškon | alias = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | origin = Ravne pri [[Tržič]]u<ref>{{navedi splet |url=http://www.trzican.si/?p=5833 |title=Knjižnica, srce mesta Tržič |accessdate=16. februar 2016 |date=9. september 2015 |format= |work=trzican.si |archive-date=2016-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160224001152/http://www.trzican.si/?p=5833 |url-status=dead }}</ref> | death_date = | death_place = | genre = [[pop glasba|pop]] | occupation = <!-- WD --> | instrument = | years_active = 2005–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = [[Jan Plestenjak]], [[E.V.A.]] | website = <!-- WD --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Eva Moškon''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[10. december]] [[1982]],<ref>{{navedi splet |url= http://www.cosmopolitan.si/zvezde/cosmopolitanka-eva-moskon/|title=Cosmopolitanka: Eva Moškon |accessdate=16. februar 2016 |date=25. maj 2006 |format= |work=Cosmopolitan}}</ref> Ravne pri [[Tržič]]u. Eva Moškon se je rodila v Ravnah pri [[Tržič]]u, kjer je tudi preživela svoje otroštvo. Eno prvih zmag na festivalih je dosegla na [[Plesne karaoke|Plesnih karaokah]], ki jih je v Tržiču izvedel Elvis Presley alias [[Lado Bizovičar]]. Širši javnosti je postala znana po tem, ko je z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]] leta 2005 posnela pesem »''Iz pekla do raja''«. Nastopila je tudi v oddajah [[Moja Slovenija]], [[Zvezde pojejo]], [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|Zvezde plešejo]], [[Parada (TV-oddaja)|Parada]], [[Piramida (oddaja)|Piramida]]. Kasneje je opustila solokariero in se leta 2009<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/eva-moskon-v-skupini-e-v-a-60554|title=Eva Moškon v skupini E. V. A.|date=12. 11. 2009|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> pridružila elektro-pop skupini E.V.A.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/eva-moskon-nisem-zelela-biti-komercialni-produkt/312505|title=Eva Moškon: Nisem želela biti komercialni produkt|date=5. 7. 2013|accessdate=21. 1. 2022|website=Rtv.si}}</ref> V skupini je delovala kot pevka ter avtorica vokalnih linij in besedil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pionirski-dom.si/pedagogi/eva|title=Eva Moškon|accessdate=21. 1. 2022|website=Pionirski-dom.si}}</ref> Leta 2014 se je povsem posvetila službi v [[Center za kulturo mladih Ljubljana|Centru za kulturo mladih Ljubljana]] (Pionirski dom), kjer kot učiteljica petja dela že od leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/jan-plestenjak-ji-je-nekoc-omogocil-blesceco-kariero-kje-je-danes-eva-366811|title=Jan Plestenjak ji je nekoč omogočil bleščečo kariero, kje je danes Eva?|date=23. 5. 2021|accessdate=21. 1. 2022|website=Žurnal24.si}}</ref> Leta 2022 je s pesmijo »Kliki« nastopila na [[EMA 2022|Emi]], vendar se ni uvrstila v finalni izbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/finalisti-so-hauptman-gusti-feat-leyre-anabel-leya-leanne-bql-in-lps/612133|title=Finalisti so Hauptman, Gušti feat. Leyre, Anabel, Leya Leanne, BQL in LPS|date=12. 2. 2022|accessdate=12. 2. 2022|publisher=Rtvslo.si}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * <ref>{{navedi splet |author=Alenka Brun |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080112/C/301129989/prvi-glas-gorenjske-2008 |title=Prvi glas Gorenjske 2008 |date=12. januar 2008 |series=Prosti čas |publisher=Gorenjski glas |website=arhiv.gorenjskiglas.si |accessdate=11.5.2021}}</ref> === [[EMA]] === * [[EMA 2007|2007]]: »Ljubim se« <small>(Klemen Teran – Klemen Teran – Črnobelo)</small>, s skupino Črnobelo * [[EMA 2022|2022]]: ''Kliki'' <small>(Nermin Puškar/Srečko Meolic/Nace Jordan)</small> (ni se uvrstila v finale) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Moškon, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] mlba4odqdd37coydm7zntnuxg49mbv5 0 120244 6746554 6619094 2026-09-04T08:35:46Z ~2026-38433-26 262557 /* Ostala glasbena dela */ 6746554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Darja Švajger | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | birth_name = <!-- Wikidata --> | origin = [[Maribor]] {{zastava|Slovenija}} | genre = [[Pop glasba|pop]], [[jazz]], [[šanson]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1993–danes | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> }} '''Darja Švajger Mohorič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1965]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Svojo kariero je začela pri ansamblu [[Brane Klavžar|Braneta Klavžarja]]. V prvi polovici osemdesetih je pri glasbeni skupini Slovenska gruda prepevala slovenske [[ljudska pesem|ljudske pesmi]]. Leta 1993 je s pesmijo ''Naj vidimo ljudi'' na slovenskem evrovizijskem predizboru EMA osvojila 2. mesto, istega leta je slavila na Melodijah morja in sonca. Leta 1995 je z balado ''Prisluhni mi'' Primoža Peterce in Saše Fajona zmagala na EMI ter se tako uvrstila na [[Pesem Evrovizije 1995]] v Dublin, kjer je veljala za glavno favoritinjo za zmago, na koncu pa zasedla 7. mesto, kar je še danes najboljša uvrstitev Slovenije na Izboru. Pesem je bila izbrana za pesem leta 1995 v Sloveniji, prevedena v številne tuje jezike pa je zasedala visoka mesta na mednarodnih glasbenih lestvicah. Leta 1996 je nastopila v predstavi Babylon v režiji Tomaža Pandurja, kjer je odigrala vlogo Ute. Leta 1997 je bila na EMI s pesmijo ''Vsakdanji čudeži'' druga, leto pozneje pa tretja. Leta 1999 je Darja s pesmijo Še tisoč let zopet slavila na EMI ter nato z angleško različico pesmi ''For a Thousand Years'' v Jeruzalemu osvojila 11. mesto. Je edina pevka, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopala dvakrat (poleg Omarja Naberja), z dvema zmagama, dvema drugima ter tretjim mestom pa velja za najuspešnejšo udeleženko Eme. Leta 2010 je na [[Slovenska popevka 2010|Slovenski popevki]] s pesmijo ''Otok ljubezni'' osvojila glavno nagrado po presoji strokovne žirije, prejela pa je tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Na Popevki je ponovno slavila - tokrat po mnenju občinstva - štiri leta pozneje z balado ''Sončen dan''. Evrovizijsko melodijo je vodila dvakrat, in sicer leta 2002 z Nušo Derenda ter leta 2015 z Nejcem Šmitom, Tinkaro Kovač in Amayo. Bila je sodnica na EMI 2015, skupaj s [[Tinkara Kovač|Tinkaro Kovač]], [[Maja Keuc|Majo Keuc]] in Nejcem Šmitom. Bila je sodnica na [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]], kot učiteljica petja pa je sodelovala tudi pri oddaji [[Znan obraz ima svoj glas]]. 19. maj 2015 pa je doktorirala na AGRFT. Je profesorica solo petja na AGRFT in Akademiji za glasbo. Poročena je z Ivom Mohoričem. Velja za eno najboljših in največkrat nagrajeno slovensko pevko zabavne glasbe. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Naj vidimo ljudi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jani Golob)</small> — 2. mesto <small>(98 točk)</small> * '''[[EMA 1995|1995]]''': '''''[[Prisluhni mi]]''''' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 1. mesto <small>(132 točk)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Vsakdanji čudeži'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Rok Golob)</small> — 2. mesto <small>(4076 glasov)</small> * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubezen ne odhaja'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 6. mesto <small>(3224 glasov)</small> * '''[[EMA 1999|1999]]''': '''''Še tisoč let''''' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 1. mesto <small>(64 točk)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1995|1995]]: ''Prisluhni mi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 7. mesto <small>(84 točk)</small> * [[Pesem Evrovizije 1999|1999]]: ''For a thousand years'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 11. mesto <small>(50 točk)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1993|1993]]''': '''''Pogrešam te''''' <small>(Sašo Fajon – Primož Peterca – Sašo Fajon)</small> — 1. nagrada slovenske strokovne žirije, 3. nagrada mednarodne strokovne žirije * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Nekaj, kar ne mine'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)</small> — 9. mesto <small>(5 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ti si čas ustavil'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 4. mesto <small>(1.000 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vedno, ko pogrešam te'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Lojze Krajnčan)</small> — 4. mesto <small>(2.842 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''En poljub'' <small>(Patrik Greblo - Tatjana Ažman - Patrik Greblo)</small> - 7. mesto <small>(1.023 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]''': '''''Otok ljubezni''''' <small>(Patrik Greblo - Feri Lainšček - Patrik Greblo)</small> — 7. mesto <small>(705 glasov)</small>; velika nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> — 8. mesto * '''[[Slovenska popevka 2014|2014]]''': '''''Sončen dan''''' <small>(Žiga Pirnat, Andraž Gliha - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> — 1. mesto <small>(1385 glasov)</small> ==== Dnevi slovenske zabavne glasbe ==== * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|Popevka 2017]]: ''Slutnja'' <small>(Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> == Albumi == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || white-space: nowrap|''V objemu noči'' || style="font-size:95%"|New York, New York; Pogrešam te <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Sonce si <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Bodi veter <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; On the sunny side of the street; Pravljica <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Blue velvet; Naj vidimo ljudi; Tvoj obraz; Fever; Ob meni; Ta dan, to noč; Power of love; Cabaret |- | 1995 || white-space: nowrap|''Prisluhni mi''<ref>Evrovizijski singel.</ref> || style="font-size:95%" |[[Prisluhni mi]]; Listen to me; Prisluhni mi <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | 1998 || white-space: nowrap|''Trenutki'' || style="font-size:95%"|Ti si čas ustavil <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Odpelji me <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Jesenski list <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Čas je slab slikar <small>(Rok Golob - Zoran Predin - Rok Golob)</small>; Letim <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Brez sanj sem slepa <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Divja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Kje je kdo <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Ljubezen ne odhaja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Darila <small>(Rok Golob - Dušan Velkaverh - Rok Golob)</small>; All I ask of you <small>(A. Lloyd Webber - C. Hart - Rok Golob)</small>; Caruso <small>(L. Dalla - L. Dalla - Rok Golob)</small>; Triumph of life <small>(Rok Golob)</small> (instrumentalna verzija) |- | 1999 || white-space: nowrap|''Še tisoč let'' || style="font-size:95%"|For a thousand years; Še tisoč let; A wonder every day; The newborn day; Whispering your name; Listen to me; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Prisluhni mi |- | 2001 || white-space: nowrap|''Plameni'' || style="font-size:95%"|Do kdaj <small>(Patrik Greblo/Milan Dekleva, Patrik Greblo/Patrik Greblo)</small>; Življenje, zdaj ljubim se s teboj <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Poljubila bom nov dan <small>(Aleš Klinar/Darja Švajger/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Vedno, ko pogrešam te <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Lojze Krajnčan, Matjaž Vlašič)</small>; Vem, da si <small>(Sašo Fajon/Urška Mravlje Fajon/Sašo Fajon)</small>; Rojena v svetlobo <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Rada živim <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Poletje v meni <small>(Primož Peterca/Darja Švajger/Sašo Fajon)</small>; Še veš <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Plamen ljubezni <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small> |- | 2005 || white-space: nowrap|''Najlepše uspešnice'' || style="font-size:95%"|Še tisoč let; Prisluhni mi; Ljubezen ne odhaja; Poletje v meni; Ti si čas ustavil; Plamen ljubezni; Vedno, ko pogrešam te; Življenje, zdaj ljubim se s teboj; Poljubila bom nov dan; Rojena v svetlobo; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Kot dežna kaplja; V jutru; Jesenski list; Odpelji me; Brez sanj sem slepa; Čas je slab slikar |- | 2008, 2013 || white-space: nowrap|''Moji obrazi'' || style="font-size:95%"|I will wait for you; Prisluhni mi; People; Medley <small>(Tonight; Oh, what a beautiful morning; I could have dance all night)</small>; Send in the clowns; Don't cry for me Argentina; Lastovka; Mein Herr; Cabaret; One day I'll fly away; My heart belongs to daddy; If you go away; Yo soy Maria; I feel pretty; New York; Somewhere; My grown-up Christmas list; The Christmas song |} {{sklici|1}} === Kompilacije === * Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger <small>(''Kot dežna kaplja'', ''Vem'', ''V jutru'')</small> * Slovenska popevka 2003 <small>(''En poljub'')</small> * Slovenska popevka 2010 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Uroš Perić & prijatelji <small>(''You and I'')</small> * Slovenska popevka 2011 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Ljubljena'')</small> * Zlati jubilej Slovenske popevke <small>(''Otok ljubezni'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Nekaj, kar ne mine'')</small> * Slovenska popevka 2014 <small>(''Sončen dan'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Prisluhni mi'')</small> == Ostala glasbena dela == * ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/[[Miša Čermak]]/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * ''November'' <small>(Sašo Fajon/[[Desa Muck]])</small> (2012) * ''Blizu neba'' <small>([[Rok Golob]]/[[Feri Lainšček]])</small> (2015) == Koncerti == * ''Vsi moji obrazi'' <small>(Ljubljana, 2008)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Koncert z Darjo Švajger (Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija) − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Blue Velvet'' <small>(Bernie Wayne, Lee Morris/Jaka Pucihar)</small> }} |} == Videospoti == * 1995: ''Prisluhni mi'' * 1999: ''Še tisoč let''/''For a thousand years'' * 2014: ''Sončen dan'' * 2015: ''En svet'' == Nagrade == === [[Zlati petelin (nagrada)|Zlati petelin]] === * 1996 ** Pop pevka ** Pop pesem (''Prisluhni mi'') * 2000: Videospot - ''Še tisoč let'' (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Članica komisije/žirije na EMI == * 2009: ''Ema 09'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2011: ''Ema 2011'' - članica strokovne žirije, ki je izbrala pesmi za superfinale EME * 2012: ''Misija Ema 2012'' - sodnica Misije Evrovizije, ki je skupaj z gledalci izbrala superfinalista * 2014: ''Ema 14'' - članica žirije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2015: ''Ema 15'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI, članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == * [https://web.archive.org/web/20150923213544/https://www.delo.si/clanek/122043/ Na slovenski popevki 2010 slavila Darja Švajger]. delo.si. <small>(web.archive.org)</small> {{start box}} {{Succession box | before = [[1X Band]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1995 | after = [[Regina]] }} {{Succession box | before = [[Vili Resnik]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1999 | after = [[Nuša Derenda]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Švajger, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] cotqyvs5mcavctdwknjqpfx0h9r78v8 6746555 6746554 2026-09-04T08:36:10Z ~2026-38433-26 262557 /* Koncerti */ 6746555 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Darja Švajger | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | birth_name = <!-- Wikidata --> | origin = [[Maribor]] {{zastava|Slovenija}} | genre = [[Pop glasba|pop]], [[jazz]], [[šanson]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1993–danes | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> }} '''Darja Švajger Mohorič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1965]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Svojo kariero je začela pri ansamblu [[Brane Klavžar|Braneta Klavžarja]]. V prvi polovici osemdesetih je pri glasbeni skupini Slovenska gruda prepevala slovenske [[ljudska pesem|ljudske pesmi]]. Leta 1993 je s pesmijo ''Naj vidimo ljudi'' na slovenskem evrovizijskem predizboru EMA osvojila 2. mesto, istega leta je slavila na Melodijah morja in sonca. Leta 1995 je z balado ''Prisluhni mi'' Primoža Peterce in Saše Fajona zmagala na EMI ter se tako uvrstila na [[Pesem Evrovizije 1995]] v Dublin, kjer je veljala za glavno favoritinjo za zmago, na koncu pa zasedla 7. mesto, kar je še danes najboljša uvrstitev Slovenije na Izboru. Pesem je bila izbrana za pesem leta 1995 v Sloveniji, prevedena v številne tuje jezike pa je zasedala visoka mesta na mednarodnih glasbenih lestvicah. Leta 1996 je nastopila v predstavi Babylon v režiji Tomaža Pandurja, kjer je odigrala vlogo Ute. Leta 1997 je bila na EMI s pesmijo ''Vsakdanji čudeži'' druga, leto pozneje pa tretja. Leta 1999 je Darja s pesmijo Še tisoč let zopet slavila na EMI ter nato z angleško različico pesmi ''For a Thousand Years'' v Jeruzalemu osvojila 11. mesto. Je edina pevka, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopala dvakrat (poleg Omarja Naberja), z dvema zmagama, dvema drugima ter tretjim mestom pa velja za najuspešnejšo udeleženko Eme. Leta 2010 je na [[Slovenska popevka 2010|Slovenski popevki]] s pesmijo ''Otok ljubezni'' osvojila glavno nagrado po presoji strokovne žirije, prejela pa je tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Na Popevki je ponovno slavila - tokrat po mnenju občinstva - štiri leta pozneje z balado ''Sončen dan''. Evrovizijsko melodijo je vodila dvakrat, in sicer leta 2002 z Nušo Derenda ter leta 2015 z Nejcem Šmitom, Tinkaro Kovač in Amayo. Bila je sodnica na EMI 2015, skupaj s [[Tinkara Kovač|Tinkaro Kovač]], [[Maja Keuc|Majo Keuc]] in Nejcem Šmitom. Bila je sodnica na [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]], kot učiteljica petja pa je sodelovala tudi pri oddaji [[Znan obraz ima svoj glas]]. 19. maj 2015 pa je doktorirala na AGRFT. Je profesorica solo petja na AGRFT in Akademiji za glasbo. Poročena je z Ivom Mohoričem. Velja za eno najboljših in največkrat nagrajeno slovensko pevko zabavne glasbe. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Naj vidimo ljudi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jani Golob)</small> — 2. mesto <small>(98 točk)</small> * '''[[EMA 1995|1995]]''': '''''[[Prisluhni mi]]''''' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 1. mesto <small>(132 točk)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Vsakdanji čudeži'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Rok Golob)</small> — 2. mesto <small>(4076 glasov)</small> * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubezen ne odhaja'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 6. mesto <small>(3224 glasov)</small> * '''[[EMA 1999|1999]]''': '''''Še tisoč let''''' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 1. mesto <small>(64 točk)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1995|1995]]: ''Prisluhni mi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 7. mesto <small>(84 točk)</small> * [[Pesem Evrovizije 1999|1999]]: ''For a thousand years'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 11. mesto <small>(50 točk)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1993|1993]]''': '''''Pogrešam te''''' <small>(Sašo Fajon – Primož Peterca – Sašo Fajon)</small> — 1. nagrada slovenske strokovne žirije, 3. nagrada mednarodne strokovne žirije * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Nekaj, kar ne mine'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)</small> — 9. mesto <small>(5 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ti si čas ustavil'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 4. mesto <small>(1.000 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vedno, ko pogrešam te'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Lojze Krajnčan)</small> — 4. mesto <small>(2.842 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''En poljub'' <small>(Patrik Greblo - Tatjana Ažman - Patrik Greblo)</small> - 7. mesto <small>(1.023 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]''': '''''Otok ljubezni''''' <small>(Patrik Greblo - Feri Lainšček - Patrik Greblo)</small> — 7. mesto <small>(705 glasov)</small>; velika nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> — 8. mesto * '''[[Slovenska popevka 2014|2014]]''': '''''Sončen dan''''' <small>(Žiga Pirnat, Andraž Gliha - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> — 1. mesto <small>(1385 glasov)</small> ==== Dnevi slovenske zabavne glasbe ==== * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|Popevka 2017]]: ''Slutnja'' <small>(Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> == Albumi == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || white-space: nowrap|''V objemu noči'' || style="font-size:95%"|New York, New York; Pogrešam te <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Sonce si <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Bodi veter <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; On the sunny side of the street; Pravljica <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Blue velvet; Naj vidimo ljudi; Tvoj obraz; Fever; Ob meni; Ta dan, to noč; Power of love; Cabaret |- | 1995 || white-space: nowrap|''Prisluhni mi''<ref>Evrovizijski singel.</ref> || style="font-size:95%" |[[Prisluhni mi]]; Listen to me; Prisluhni mi <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | 1998 || white-space: nowrap|''Trenutki'' || style="font-size:95%"|Ti si čas ustavil <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Odpelji me <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Jesenski list <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Čas je slab slikar <small>(Rok Golob - Zoran Predin - Rok Golob)</small>; Letim <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Brez sanj sem slepa <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Divja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Kje je kdo <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Ljubezen ne odhaja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Darila <small>(Rok Golob - Dušan Velkaverh - Rok Golob)</small>; All I ask of you <small>(A. Lloyd Webber - C. Hart - Rok Golob)</small>; Caruso <small>(L. Dalla - L. Dalla - Rok Golob)</small>; Triumph of life <small>(Rok Golob)</small> (instrumentalna verzija) |- | 1999 || white-space: nowrap|''Še tisoč let'' || style="font-size:95%"|For a thousand years; Še tisoč let; A wonder every day; The newborn day; Whispering your name; Listen to me; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Prisluhni mi |- | 2001 || white-space: nowrap|''Plameni'' || style="font-size:95%"|Do kdaj <small>(Patrik Greblo/Milan Dekleva, Patrik Greblo/Patrik Greblo)</small>; Življenje, zdaj ljubim se s teboj <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Poljubila bom nov dan <small>(Aleš Klinar/Darja Švajger/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Vedno, ko pogrešam te <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Lojze Krajnčan, Matjaž Vlašič)</small>; Vem, da si <small>(Sašo Fajon/Urška Mravlje Fajon/Sašo Fajon)</small>; Rojena v svetlobo <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Rada živim <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Poletje v meni <small>(Primož Peterca/Darja Švajger/Sašo Fajon)</small>; Še veš <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Plamen ljubezni <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small> |- | 2005 || white-space: nowrap|''Najlepše uspešnice'' || style="font-size:95%"|Še tisoč let; Prisluhni mi; Ljubezen ne odhaja; Poletje v meni; Ti si čas ustavil; Plamen ljubezni; Vedno, ko pogrešam te; Življenje, zdaj ljubim se s teboj; Poljubila bom nov dan; Rojena v svetlobo; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Kot dežna kaplja; V jutru; Jesenski list; Odpelji me; Brez sanj sem slepa; Čas je slab slikar |- | 2008, 2013 || white-space: nowrap|''Moji obrazi'' || style="font-size:95%"|I will wait for you; Prisluhni mi; People; Medley <small>(Tonight; Oh, what a beautiful morning; I could have dance all night)</small>; Send in the clowns; Don't cry for me Argentina; Lastovka; Mein Herr; Cabaret; One day I'll fly away; My heart belongs to daddy; If you go away; Yo soy Maria; I feel pretty; New York; Somewhere; My grown-up Christmas list; The Christmas song |} {{sklici|1}} === Kompilacije === * Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger <small>(''Kot dežna kaplja'', ''Vem'', ''V jutru'')</small> * Slovenska popevka 2003 <small>(''En poljub'')</small> * Slovenska popevka 2010 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Uroš Perić & prijatelji <small>(''You and I'')</small> * Slovenska popevka 2011 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Ljubljena'')</small> * Zlati jubilej Slovenske popevke <small>(''Otok ljubezni'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Nekaj, kar ne mine'')</small> * Slovenska popevka 2014 <small>(''Sončen dan'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Prisluhni mi'')</small> == Ostala glasbena dela == * ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/[[Miša Čermak]]/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * ''November'' <small>(Sašo Fajon/[[Desa Muck]])</small> (2012) * ''Blizu neba'' <small>([[Rok Golob]]/[[Feri Lainšček]])</small> (2015) == Koncerti == * ''Vsi moji obrazi'' <small>(Ljubljana, 2008)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Koncert z Darjo Švajger (Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija) − seznam skladb |- | {{stolpci|2| * ''Blue Velvet'' <small>(Bernie Wayne, Lee Morris/Jaka Pucihar)</small> }} |} == Videospoti == * 1995: ''Prisluhni mi'' * 1999: ''Še tisoč let''/''For a thousand years'' * 2014: ''Sončen dan'' * 2015: ''En svet'' == Nagrade == === [[Zlati petelin (nagrada)|Zlati petelin]] === * 1996 ** Pop pevka ** Pop pesem (''Prisluhni mi'') * 2000: Videospot - ''Še tisoč let'' (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Članica komisije/žirije na EMI == * 2009: ''Ema 09'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2011: ''Ema 2011'' - članica strokovne žirije, ki je izbrala pesmi za superfinale EME * 2012: ''Misija Ema 2012'' - sodnica Misije Evrovizije, ki je skupaj z gledalci izbrala superfinalista * 2014: ''Ema 14'' - članica žirije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2015: ''Ema 15'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI, članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == * [https://web.archive.org/web/20150923213544/https://www.delo.si/clanek/122043/ Na slovenski popevki 2010 slavila Darja Švajger]. delo.si. <small>(web.archive.org)</small> {{start box}} {{Succession box | before = [[1X Band]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1995 | after = [[Regina]] }} {{Succession box | before = [[Vili Resnik]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1999 | after = [[Nuša Derenda]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Švajger, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] c2pmf9k246ehzd5464gz8rdwohxrxoi 6746557 6746555 2026-09-04T08:36:27Z ~2026-38433-26 262557 /* Koncerti */ 6746557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Darja Švajger | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | birth_name = <!-- Wikidata --> | origin = [[Maribor]] {{zastava|Slovenija}} | genre = [[Pop glasba|pop]], [[jazz]], [[šanson]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1993–danes | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> }} '''Darja Švajger Mohorič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1965]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Svojo kariero je začela pri ansamblu [[Brane Klavžar|Braneta Klavžarja]]. V prvi polovici osemdesetih je pri glasbeni skupini Slovenska gruda prepevala slovenske [[ljudska pesem|ljudske pesmi]]. Leta 1993 je s pesmijo ''Naj vidimo ljudi'' na slovenskem evrovizijskem predizboru EMA osvojila 2. mesto, istega leta je slavila na Melodijah morja in sonca. Leta 1995 je z balado ''Prisluhni mi'' Primoža Peterce in Saše Fajona zmagala na EMI ter se tako uvrstila na [[Pesem Evrovizije 1995]] v Dublin, kjer je veljala za glavno favoritinjo za zmago, na koncu pa zasedla 7. mesto, kar je še danes najboljša uvrstitev Slovenije na Izboru. Pesem je bila izbrana za pesem leta 1995 v Sloveniji, prevedena v številne tuje jezike pa je zasedala visoka mesta na mednarodnih glasbenih lestvicah. Leta 1996 je nastopila v predstavi Babylon v režiji Tomaža Pandurja, kjer je odigrala vlogo Ute. Leta 1997 je bila na EMI s pesmijo ''Vsakdanji čudeži'' druga, leto pozneje pa tretja. Leta 1999 je Darja s pesmijo Še tisoč let zopet slavila na EMI ter nato z angleško različico pesmi ''For a Thousand Years'' v Jeruzalemu osvojila 11. mesto. Je edina pevka, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopala dvakrat (poleg Omarja Naberja), z dvema zmagama, dvema drugima ter tretjim mestom pa velja za najuspešnejšo udeleženko Eme. Leta 2010 je na [[Slovenska popevka 2010|Slovenski popevki]] s pesmijo ''Otok ljubezni'' osvojila glavno nagrado po presoji strokovne žirije, prejela pa je tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Na Popevki je ponovno slavila - tokrat po mnenju občinstva - štiri leta pozneje z balado ''Sončen dan''. Evrovizijsko melodijo je vodila dvakrat, in sicer leta 2002 z Nušo Derenda ter leta 2015 z Nejcem Šmitom, Tinkaro Kovač in Amayo. Bila je sodnica na EMI 2015, skupaj s [[Tinkara Kovač|Tinkaro Kovač]], [[Maja Keuc|Majo Keuc]] in Nejcem Šmitom. Bila je sodnica na [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]], kot učiteljica petja pa je sodelovala tudi pri oddaji [[Znan obraz ima svoj glas]]. 19. maj 2015 pa je doktorirala na AGRFT. Je profesorica solo petja na AGRFT in Akademiji za glasbo. Poročena je z Ivom Mohoričem. Velja za eno najboljših in največkrat nagrajeno slovensko pevko zabavne glasbe. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Naj vidimo ljudi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jani Golob)</small> — 2. mesto <small>(98 točk)</small> * '''[[EMA 1995|1995]]''': '''''[[Prisluhni mi]]''''' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 1. mesto <small>(132 točk)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Vsakdanji čudeži'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Rok Golob)</small> — 2. mesto <small>(4076 glasov)</small> * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubezen ne odhaja'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 6. mesto <small>(3224 glasov)</small> * '''[[EMA 1999|1999]]''': '''''Še tisoč let''''' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 1. mesto <small>(64 točk)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1995|1995]]: ''Prisluhni mi'' <small>(Primož Peterca, Sašo Fajon - Primož Peterca - Jože Privšek)</small> — 7. mesto <small>(84 točk)</small> * [[Pesem Evrovizije 1999|1999]]: ''For a thousand years'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Sašo Fajon)</small> — 11. mesto <small>(50 točk)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1993|1993]]''': '''''Pogrešam te''''' <small>(Sašo Fajon – Primož Peterca – Sašo Fajon)</small> — 1. nagrada slovenske strokovne žirije, 3. nagrada mednarodne strokovne žirije * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Nekaj, kar ne mine'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)</small> — 9. mesto <small>(5 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ti si čas ustavil'' <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small> — 4. mesto <small>(1.000 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vedno, ko pogrešam te'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Lojze Krajnčan)</small> — 4. mesto <small>(2.842 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''En poljub'' <small>(Patrik Greblo - Tatjana Ažman - Patrik Greblo)</small> - 7. mesto <small>(1.023 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2010|2010]]''': '''''Otok ljubezni''''' <small>(Patrik Greblo - Feri Lainšček - Patrik Greblo)</small> — 7. mesto <small>(705 glasov)</small>; velika nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> — 8. mesto * '''[[Slovenska popevka 2014|2014]]''': '''''Sončen dan''''' <small>(Žiga Pirnat, Andraž Gliha - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> — 1. mesto <small>(1385 glasov)</small> ==== Dnevi slovenske zabavne glasbe ==== * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|Popevka 2017]]: ''Slutnja'' <small>(Žiga Pirnat - Žiga Pirnat - Žiga Pirnat)</small> == Albumi == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || white-space: nowrap|''V objemu noči'' || style="font-size:95%"|New York, New York; Pogrešam te <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Sonce si <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Bodi veter <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; On the sunny side of the street; Pravljica <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Blue velvet; Naj vidimo ljudi; Tvoj obraz; Fever; Ob meni; Ta dan, to noč; Power of love; Cabaret |- | 1995 || white-space: nowrap|''Prisluhni mi''<ref>Evrovizijski singel.</ref> || style="font-size:95%" |[[Prisluhni mi]]; Listen to me; Prisluhni mi <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | 1998 || white-space: nowrap|''Trenutki'' || style="font-size:95%"|Ti si čas ustavil <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Odpelji me <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Jesenski list <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Čas je slab slikar <small>(Rok Golob - Zoran Predin - Rok Golob)</small>; Letim <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Brez sanj sem slepa <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Divja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Kje je kdo <small>(Rok Golob - Primož Peterca - Rok Golob)</small>; Ljubezen ne odhaja <small>(Rok Golob - Darja Švajger - Rok Golob)</small>; Darila <small>(Rok Golob - Dušan Velkaverh - Rok Golob)</small>; All I ask of you <small>(A. Lloyd Webber - C. Hart - Rok Golob)</small>; Caruso <small>(L. Dalla - L. Dalla - Rok Golob)</small>; Triumph of life <small>(Rok Golob)</small> (instrumentalna verzija) |- | 1999 || white-space: nowrap|''Še tisoč let'' || style="font-size:95%"|For a thousand years; Še tisoč let; A wonder every day; The newborn day; Whispering your name; Listen to me; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Prisluhni mi |- | 2001 || white-space: nowrap|''Plameni'' || style="font-size:95%"|Do kdaj <small>(Patrik Greblo/Milan Dekleva, Patrik Greblo/Patrik Greblo)</small>; Življenje, zdaj ljubim se s teboj <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Poljubila bom nov dan <small>(Aleš Klinar/Darja Švajger/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Vedno, ko pogrešam te <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Lojze Krajnčan, Matjaž Vlašič)</small>; Vem, da si <small>(Sašo Fajon/Urška Mravlje Fajon/Sašo Fajon)</small>; Rojena v svetlobo <small>(Matjaž Vlašič/Darja Švajger/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small>; Rada živim <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small>; Poletje v meni <small>(Primož Peterca/Darja Švajger/Sašo Fajon)</small>; Še veš <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small>; Plamen ljubezni <small>(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)</small> |- | 2005 || white-space: nowrap|''Najlepše uspešnice'' || style="font-size:95%"|Še tisoč let; Prisluhni mi; Ljubezen ne odhaja; Poletje v meni; Ti si čas ustavil; Plamen ljubezni; Vedno, ko pogrešam te; Življenje, zdaj ljubim se s teboj; Poljubila bom nov dan; Rojena v svetlobo; Naj vidimo ljudi; Vsakdanji čudeži; Kot dežna kaplja; V jutru; Jesenski list; Odpelji me; Brez sanj sem slepa; Čas je slab slikar |- | 2008, 2013 || white-space: nowrap|''Moji obrazi'' || style="font-size:95%"|I will wait for you; Prisluhni mi; People; Medley <small>(Tonight; Oh, what a beautiful morning; I could have dance all night)</small>; Send in the clowns; Don't cry for me Argentina; Lastovka; Mein Herr; Cabaret; One day I'll fly away; My heart belongs to daddy; If you go away; Yo soy Maria; I feel pretty; New York; Somewhere; My grown-up Christmas list; The Christmas song |} {{sklici|1}} === Kompilacije === * Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger <small>(''Kot dežna kaplja'', ''Vem'', ''V jutru'')</small> * Slovenska popevka 2003 <small>(''En poljub'')</small> * Slovenska popevka 2010 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Uroš Perić & prijatelji <small>(''You and I'')</small> * Slovenska popevka 2011 <small>(''Otok ljubezni'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Ljubljena'')</small> * Zlati jubilej Slovenske popevke <small>(''Otok ljubezni'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Nekaj, kar ne mine'')</small> * Slovenska popevka 2014 <small>(''Sončen dan'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Prisluhni mi'')</small> == Ostala glasbena dela == * ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/[[Miša Čermak]]/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * ''November'' <small>(Sašo Fajon/[[Desa Muck]])</small> (2012) * ''Blizu neba'' <small>([[Rok Golob]]/[[Feri Lainšček]])</small> (2015) == Koncerti == * ''Vsi moji obrazi'' <small>(Ljubljana, 2008)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Koncert z Darjo Švajger (Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija) − seznam skladb |- | {{stolpci|1| * ''Blue Velvet'' <small>(Bernie Wayne, Lee Morris/Jaka Pucihar)</small> }} |} == Videospoti == * 1995: ''Prisluhni mi'' * 1999: ''Še tisoč let''/''For a thousand years'' * 2014: ''Sončen dan'' * 2015: ''En svet'' == Nagrade == === [[Zlati petelin (nagrada)|Zlati petelin]] === * 1996 ** Pop pevka ** Pop pesem (''Prisluhni mi'') * 2000: Videospot - ''Še tisoč let'' (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Članica komisije/žirije na EMI == * 2009: ''Ema 09'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2011: ''Ema 2011'' - članica strokovne žirije, ki je izbrala pesmi za superfinale EME * 2012: ''Misija Ema 2012'' - sodnica Misije Evrovizije, ki je skupaj z gledalci izbrala superfinalista * 2014: ''Ema 14'' - članica žirije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI * 2015: ''Ema 15'' - članica strokovne izborne komisije, ki je izbrala pesmi za nastop na EMI, članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == * [https://web.archive.org/web/20150923213544/https://www.delo.si/clanek/122043/ Na slovenski popevki 2010 slavila Darja Švajger]. delo.si. <small>(web.archive.org)</small> {{start box}} {{Succession box | before = [[1X Band]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1995 | after = [[Regina]] }} {{Succession box | before = [[Vili Resnik]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 1999 | after = [[Nuša Derenda]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Švajger, Darja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] ky4sg1n1doktzbse5o84l7c5r48rsxz 0 127811 6746538 6746229 2026-09-04T07:23:20Z Shabicht 3554 /* Promet */ 6746538 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Občina v Italiji | name = Doberdob | official_name = Občina Doberdob<br />Comune di Doberdò del Lago | native_name = ({{jezik-it|Doberdò del Lago}}) | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na Doberdob | image_shield = Doberdò del Lago-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = | image_map = Map of comune of Doberdò del Lago (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Doberdob v nekdanji Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = 36.56 |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = 26.24 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,459)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = ''[[Doberdob#Vasi|glej seznam zaselkov]]'' |mayor=[[Peter Ferfoglia]]| mayor_party =Lista stranke Slovenske skupnosti in občinska lista Viviamo il comune - Zaživimo občino | area_footnotes = | area_total_km2 = 31,39 | population_footnotes = | population_total = 1475 | population_as_of = 2008<ref>Glede na popis prebivalstva v letu 1971 je bilo tedaj 96% prebivalcev slovensko govorečih.</ref> | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 92 | twin1 = | twin1_country = |istat=031003| saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.doberdo.go.it/}} | footnotes = }} '''Doberdob''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Doberdò del Lago'') je [[naselje]] in občinsko središče na zahodnem robu [[Kras]]a v [[Italija|Italiji]]. Leži približno 5 kilometrov severno od [[Tržič, Italija|Tržiča]] ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži [[Doberdobsko jezero]]. Na griču ''Gradišče'' (158 m) so ostanki naselbin iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]]. Doberdob je bil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala [[Avstro-Ogrska]] obrambna linija [[Soška fronta|Soške fronte]]. Dogodkom in junakom tistega časa je [[pisatelj]] [[Prežihov Voranc]] postavil spomenik v avtobiografskem romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. V zvezi z naseljem in tamkajšnjimi boji med prvo svetovno vojno je nastala tudi znana besedna zveza »Doberdob slovenskih fantov grob«.<ref>{{sktxt|Plazar|2015}}</ref> == Geografija == Doberdobska občina se razteza na površini 31,39&nbsp;km² (leta 1910 10,49&nbsp;km²), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] in [[Sovodnje ob Soči]], na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na [[Devin - Nabrežina|Občino Devin - Nabrežina]] in [[Tržič, Italija|Tržič]] in na zahodu na [[Ronke]] in [[Foljan - Sredipolje]]. Spada v [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]], v deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče. Z imenom [[Doberdobska planota]] označujemo najzahodnejši del matičnega [[Kras (območje)|Krasa]]. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke [[Soča|Soče]], struga [[Vipava|Vipave]] pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom [[Timava|Timave]] pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju. Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Trstom z okolico. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržič-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi opuščena mejna prehoda za obmejni promet na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih, do Opatjega sela in Brestovice. Nekdanji dvolastniški prehod je pri Mikolih. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela nekdanje Goriške pokrajine. == Izvor krajevnih in ledinskih imen == Krajevno ime je nastalo iz ''dobri dol'', ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz ''dobər-doṷ'', kar pa je bilo napačno standardizirano kot ''Doberdob'' pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega ''Dobrodolci'' prek ''Dobṛdoṷci'' v narečju razvil v ''Doberdoṷpci''. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 ''de Doberdop'', 1523 ''Doberdob'', v 17. stoletje pri [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] pa ''Dobradò''.<ref>{{sktxt|Snoj|2009}}.</ref> Prva pisna pričevanja o Doberdobu z imenom "Dobradan" izhajajo iz leta 1179, prvi pisani vir za Jamlje, v stari obliki Jamloch, pa iz leta 1279. V arhivskih virih se Vižintini prvič omenjajo leta 1494, Mikoli leta 1578, Brni okrog 1580, Ferletiči leta 1578, Boneti leta 1637, Devetaki leta 1718, Palkišče leta 1776 in Hišarji leta 1814. Ljudje pa so tod bivali že mnogo pred prvo pisno beležko. Doberdob je postal samostojna občina leta 1850 in je edina popolnoma kraška občina na Goriškem, toda Dol je bil tedaj vključen pod Opatje selo. Leta 1947 so se pridružile Jamlje in leta 1951 Dol, ki je bil neposredno po vojni dodeljen Zagraju. == Zgodovina == Sledovi človeške naseljenosti, na primer v Dolu, izvirajo iz [[kamena doba|kamene dobe]], iz [[mezolitik]]a. Vidni ostanki najstarejših poselitev so gradišča: na Gorjupi kopi s kilometrskim obzidjem, na koti 158 Gradišče, na koti 144 Vrtače med Jamljami in jezerom ter na koti 149 Flondar. Raziskovali so jih ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja. Našli so ostanke lončenih posod, [[amfora|amfor]], krožnikov in kovancev (895 rimskih kovancev). Pregledali so tudi strukturo [[obzidje|obzidij]], ki je deloma iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]], deloma pa iz rimskega obdobja, ko so ga razširili in utrdili. Celotna površina meri 25.000 m². Na Vrtačah so našli ostanke posode in keramiko; gradišče je iz bronaste dobe. Nekatera [[gradišče|gradišča]] so opustela že v železni dobi, saj je kraški svet nudil le omejene življenjske pogoje. Najprej so nudila zatočišče pastirskim plemenom, ker so bila zgrajena na nekoliko dvignjenem svetu, v bližini večjih vodnih virov, potrebnih za živino, in na območjih z bogato pašo. V 3. in 2. stol. pr. n. št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. Gradišče pri Doberdobu je bilo tedaj vključeno v sistem utrdb na obrambni črti Ljubljana-Oglej. Na njem je bila nameščena vojaška posadka, ki se je ob [[Atila|Atilovem]] prodoru umaknila na zahod. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Prvi podatek o slovenski organizirani [[župi]] je iz leta 1524. Kasneje sta vasi Dol in Jamlje pripadali [[Devinski gospodje|devinskim gospodom]], Doberdob pa le delno. Medtem ko je pravno pripadal [[goriški grofje|goriškim grofom]], je bil cerkveno do leta 1751 priključen [[oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]] in zatem [[Nadškofija Gorica|goriški nadškofiji]]. Po ustanovitvi [[ilirske province|Ilirskih provinc]] je to ozemlje z Mirnom pripadlo goriškemu in deloma devinskemu gospostvu. V letih 1811-1825 je bilo skupaj z Mirnom del Istrske, kasneje Goriške in v letih 1923-1947 [[Tržaška pokrajina|Tržaške pokrajine]]. [[Slika:AUT-HUN Cemetery Doberdo.jpg|thumb|180px|levo|Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu]] Med prvo svetovno vojno so bila vsa naselja skoraj popolnoma uničena, z izjemo Dola, ki je bil v neposrednem zaledju. Preko Doberdobske planote je namreč potekala bojna linija, na delu tako imenovane [[Soška fronta|Soške fronte]] med Italijo in Avstrijo: [[6. soška bitka|najprej do 10. avgusta 1916]] po zahodnem robu, nato po vzhodnem, [[10. soška bitka|maja 1917]] pa je italijanska vojska zavzela Jamlje. Iz takratnega vojaškega fotografskega gradiva je videti Dol kot ogromno barakarsko naselje, kjer so bile nameščene bolnišnice, počivališča in pokopališča. Veliko ostankov iz tega obdobja je ohranjenih v okolici Bonetov in Ferletičev. Po prvi svetovni vojni je Italija s [[fašizem|fašistično]] oblastjo ukinila vse zunanje znake slovenstva in v javnosti prepovedala uporabo slovenskega jezika. Raznarodovalni politiki so se prebivalci uprli z raznimi družbenimi dejavnostmi, med drugo svetovno vojno pa tudi z oboroženim uporom. V drugi polovici 1941 se je na Goriškem pojavila organizacija [[Osvobodilna fronta]]. Konec leta 1942 se je s prihodom Soškega odreda razvilo partizanstvo. Te kraje je 1. maja 1945 osvobodila [[Gradnikova brigada]] [[Jugoslovanski partizani|Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]]. Kamniti spomeniki v Doberdobu (1961) zraven osnovne šole, v Jamljah v spodnjem delu vasi in v Dolu, na odcepu z državne ceste v Poljane, ter spominske plošče v samem Doberdobu in na Poljanah obeležujejo oboroženi odpor [[Fašizem v Italiji|fašizmu]] in [[Nacionalsocializem|nacizmu]] ter spomin na padle domačine. Leta 1992 je Občinska uprava vnesla v nov statut možnost uporabe tudi slovenskega jezika v odnosih z občani, v toponomastiki in na javnih napisih. === Slovenski [[spotikavci]] v spomin žrtvam fašizma in nacizma === <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Jozef Boneta (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Stanko Devetak (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Frandolic (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferletic (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Oton Jarc (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Jelen (Doberdo del Lago).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1895 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1924 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Mario Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg Slika: Stolperstein für Mario Pahor (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg </gallery> == Demografija == Leta 1910 je na tedanjem občinskem ozemlju stalo 143 hiš, sedaj jih je 550. Med ljudskim štetjem leta 1981 so našteli 1.417 prebivalcev v 461 bivališčih, deset let kasneje pa 1.422 prebivalcev v 501 družinah, ki so prebivale v 500 bivališčih. Pri demografskem gibanju v povojnih desetletjih razlikujemo tri obdobja. Obdobje naglega upada števila prebivalstva (1953–1963), obdobje stagnacije (1964–1976) in obdobje rahlega porasta po letu 1976 zaradi nastopa pozitivnega migracijskega salda. Povprečna gostota poseljenosti sedaj znaša 0,6 prebivalca na [[Km2|km2]]. Leta 2001 je bilo v občini 1410 stalnih prebivalcev. ==Prostor== Doberdobska planota se kot kraška regija v svojem bistvu sicer prostorsko preoblikuje, podobno kot ostala kraška območja tostran in onstran državne meje, toda dokaj specifično. Predvsem v povojnem obdobju je bilo vse bolj čutiti ne le posledice razmejitve, ampak tudi notranje upravno-politične delitve kraškega sveta v Italiji. Značilnost Doberdobske planote in doberdobske občine, kot njene upravno administrativne enote, je prisotnost kopice malih naselij ali zaselkov. Značilno je nadalje, da se v Doberdobu osredotoča vse večji delež prebivalstva in osrednjih dejavnosti. V spreminjanju strukture bivališč in videzu naselij lahko razlikujemo tri obdobja: v prvem (1951–1961) je bila najbolj razširjena gola obnovitev bivalnega fonda, v drugem (1961–1971) je prišla na vrsto posodobitev obstoječih bivališč, v zadnjem (1971–1981) pa gradnja novih hiš. Poleg Doberdoba, občinskega središča, je na ozemlju doberdobske občine enajst večjih in manjših naselij in zaselkov z ne več kot 650 prebivalci. === Naselja oz. zaselki === * Boneti <small>(''Bonetti'')</small> * Brni <small>(''Berne'')</small> * [[Devetaki]] <small>(''Devetachi'')</small> * [[Doberdob]] - sedež občine * Doberdobsko jezero <small>(''Lago di Doberdò'')</small> * Ferletiči <small>(''Ferletti'')</small> * Hišarji <small>(''Issari'')</small> * [[Jamlje]] <small>(''Jamiano'')</small> * Mikoli <small>(''Micoli'')</small> * [[Palkišče]] <small>(''Palichisce'')</small> * Poljane <small>(''Marcottini'')</small> * Sabliči <small>(''Sablici'')</small> * Vižintini <small>(''Visintini'')</small> ==Promet== Današnja vloga Doberdobske planote je okvirjena v prehod med starimi in novimi oblikami povezanosti z bližnjim prostorom. Stara prometno-tranzitna funkcija doslej še ni imela večjega vpliva, pomembnejša pa bo z razvojem obmestne podobe pokrajine, ki se bo utrjevala z nadaljnjim pospešenim spreminjanjem socialne strukture, videza in vloge naselij ter vrednotenja naravnega okolja. Najbližja [[železniška postaja]] je v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] (5 km), [[letališče Trst|tržaško letališče]] je pri [[Ronke|Ronkah]] (8 km), cestninska postaja na avtocesti {{jct|country=ITA|A|4}}: [[Sesljan]] - [[Trst]], v Moščenicah, pa spada v doberdobsko ozemlje. == Župani == {| class="wikitable" |+ !Župan !Mandat !Stranke/liste |- | rowspan="2" |[[Mario Lavrenčič (politik)|Mario Lavrenčič]] |1995–1999 | rowspan="2" |Leva koalicija |- |1999–2004 |- | rowspan="2" |[[Paolo Vižintin]] |2004–2009 |Združena levica |- |2009–2014 |Levosredinska koalicija |- | rowspan="2" |[[Fabio Vižintin]] |2014–2019 | rowspan="2" |Občinska enotnost |- |2019–2024 |- |[[Peter Ferfoglia|Peter Ferfoglia (Ferfolja)]] |2024–danes |Zaživimo občino<br>[[Slovenska skupnost]] |} == Prijateljska mesta/občine == * [[Bled]], {{zastava|Slovenija}} (2004); * [[Prvačina]], {{zastava|Slovenija}} (2007); * [[Újfehértó|Ujfeherto]], {{zastava|Madžarska}} (2009). === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Doberdob |Sever = [[Sovodnje ob Soči]] (''Savogna d'Isonzo'') {{ITA|#}} |Severozahod = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] (''Sagrado'') {{ITA|#}} |Severovzhod = [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] {{SLO|#}} |Vzhod = [[Občina Komen|Komen]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino-Aurisina'') {{ITA|#}} |Jug = [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone'') {{ITA|#}} |Jugozahod = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') {{ITA|#}} |Zahod = [[Foljan - Sredipolje]] (''Fogliano Redipuglia'') {{ITA|#}} }} == Znani krajani == * [[Milko Brezigar]], gospodarski teoretik in politik * [[Jurij Uršič]], kolesar == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Snoj, Marko ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'' Založba Modrijan, 2009 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnija Doberdob]] * [[Vrh sv. Mihaela]], muzej na prostem * [[Sredipolje]], italijanska kostnica {{kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{Province of Gorizia}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] [[Kategorija:Doberdob| ]] ebvtwkm784524ze0a3ujec5kuwbeo9e 6746539 6746538 2026-09-04T07:30:10Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6746539 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Občina v Italiji | name = Doberdob | official_name = Občina Doberdob<br />Comune di Doberdò del Lago | native_name = ({{jezik-it|Doberdò del Lago}}) | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na Doberdob | image_shield = Doberdò del Lago-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = | image_map = Map of comune of Doberdò del Lago (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Doberdob v nekdanji Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = 36.56 |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = 26.24 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,459)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = ''[[Doberdob#Vasi|glej seznam zaselkov]]'' |mayor=[[Peter Ferfoglia]]| mayor_party =Lista stranke Slovenske skupnosti in občinska lista Viviamo il comune - Zaživimo občino | area_footnotes = | area_total_km2 = 31,39 | population_footnotes = | population_total = 1475 | population_as_of = 2008<ref>Glede na popis prebivalstva v letu 1971 je bilo tedaj 96% prebivalcev slovensko govorečih.</ref> | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 92 | twin1 = | twin1_country = |istat=031003| saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.doberdo.go.it/}} | footnotes = }} '''Doberdob''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Doberdò del Lago'') je [[naselje]] in občinsko središče na zahodnem robu [[Kras]]a v [[Italija|Italiji]]. Leži približno 5 kilometrov severno od [[Tržič, Italija|Tržiča]] ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži [[Doberdobsko jezero]]. Na griču ''Gradišče'' (158 m) so ostanki naselbin iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]]. Doberdob je bil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala [[Avstro-Ogrska]] obrambna linija [[Soška fronta|Soške fronte]]. Dogodkom in junakom tistega časa je [[pisatelj]] [[Prežihov Voranc]] postavil spomenik v avtobiografskem romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. V zvezi z naseljem in tamkajšnjimi boji med prvo svetovno vojno je nastala tudi znana besedna zveza »Doberdob slovenskih fantov grob«.<ref>{{sktxt|Plazar|2015}}</ref> == Geografija == Doberdobska občina se razteza na površini 31,39&nbsp;km² (leta 1910 10,49&nbsp;km²), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] in [[Sovodnje ob Soči]], na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na [[Devin - Nabrežina|Občino Devin - Nabrežina]] in [[Tržič, Italija|Tržič]] in na zahodu na [[Ronke]] in [[Foljan - Sredipolje]]. Spada v [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]], v deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče. Z imenom [[Doberdobska planota]] označujemo najzahodnejši del matičnega [[Kras (območje)|Krasa]]. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke [[Soča|Soče]], struga [[Vipava|Vipave]] pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom [[Timava|Timave]] pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju. Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Trstom z okolico. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržič-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi opuščena mejna prehoda za obmejni promet na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih, do Opatjega sela in Brestovice. Nekdanji dvolastniški prehod je pri Mikolih. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela nekdanje Goriške pokrajine. == Izvor krajevnih in ledinskih imen == Krajevno ime je nastalo iz ''dobri dol'', ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz ''dobər-doṷ'', kar pa je bilo napačno standardizirano kot ''Doberdob'' pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega ''Dobrodolci'' prek ''Dobṛdoṷci'' v narečju razvil v ''Doberdoṷpci''. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 ''de Doberdop'', 1523 ''Doberdob'', v 17. stoletje pri [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] pa ''Dobradò''.<ref>{{sktxt|Snoj|2009}}.</ref> Prva pisna pričevanja o Doberdobu z imenom "Dobradan" izhajajo iz leta 1179, prvi pisani vir za Jamlje, v stari obliki Jamloch, pa iz leta 1279. V arhivskih virih se Vižintini prvič omenjajo leta 1494, Mikoli leta 1578, Brni okrog 1580, Ferletiči leta 1578, Boneti leta 1637, Devetaki leta 1718, Palkišče leta 1776 in Hišarji leta 1814. Ljudje pa so tod bivali že mnogo pred prvo pisno beležko. Doberdob je postal samostojna občina leta 1850 in je edina popolnoma kraška občina na Goriškem, toda Dol je bil tedaj vključen pod Opatje selo. Leta 1947 so se pridružile Jamlje in leta 1951 Dol, ki je bil neposredno po vojni dodeljen Zagraju. == Zgodovina == Sledovi človeške naseljenosti, na primer v Dolu, izvirajo iz [[kamena doba|kamene dobe]], iz [[mezolitik]]a. Vidni ostanki najstarejših poselitev so gradišča: na Gorjupi kopi s kilometrskim obzidjem, na koti 158 Gradišče, na koti 144 Vrtače med Jamljami in jezerom ter na koti 149 Flondar. Raziskovali so jih ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja. Našli so ostanke lončenih posod, [[amfora|amfor]], krožnikov in kovancev (895 rimskih kovancev). Pregledali so tudi strukturo [[obzidje|obzidij]], ki je deloma iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]], deloma pa iz rimskega obdobja, ko so ga razširili in utrdili. Celotna površina meri 25.000 m². Na Vrtačah so našli ostanke posode in keramiko; gradišče je iz bronaste dobe. Nekatera [[gradišče|gradišča]] so opustela že v železni dobi, saj je kraški svet nudil le omejene življenjske pogoje. Najprej so nudila zatočišče pastirskim plemenom, ker so bila zgrajena na nekoliko dvignjenem svetu, v bližini večjih vodnih virov, potrebnih za živino, in na območjih z bogato pašo. V 3. in 2. stol. pr. n. št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. Gradišče pri Doberdobu je bilo tedaj vključeno v sistem utrdb na obrambni črti Ljubljana-Oglej. Na njem je bila nameščena vojaška posadka, ki se je ob [[Atila|Atilovem]] prodoru umaknila na zahod. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Prvi podatek o slovenski organizirani [[župi]] je iz leta 1524. Kasneje sta vasi Dol in Jamlje pripadali [[Devinski gospodje|devinskim gospodom]], Doberdob pa le delno. Medtem ko je pravno pripadal [[goriški grofje|goriškim grofom]], je bil cerkveno do leta 1751 priključen [[oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]] in zatem [[Nadškofija Gorica|goriški nadškofiji]]. Po ustanovitvi [[ilirske province|Ilirskih provinc]] je to ozemlje z Mirnom pripadlo goriškemu in deloma devinskemu gospostvu. V letih 1811-1825 je bilo skupaj z Mirnom del Istrske, kasneje Goriške in v letih 1923-1947 [[Tržaška pokrajina|Tržaške pokrajine]]. [[Slika:AUT-HUN Cemetery Doberdo.jpg|thumb|180px|levo|Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu]] Med prvo svetovno vojno so bila vsa naselja skoraj popolnoma uničena, z izjemo Dola, ki je bil v neposrednem zaledju. Preko Doberdobske planote je namreč potekala bojna linija, na delu tako imenovane [[Soška fronta|Soške fronte]] med Italijo in Avstrijo: [[6. soška bitka|najprej do 10. avgusta 1916]] po zahodnem robu, nato po vzhodnem, [[10. soška bitka|maja 1917]] pa je italijanska vojska zavzela Jamlje. Iz takratnega vojaškega fotografskega gradiva je videti Dol kot ogromno barakarsko naselje, kjer so bile nameščene bolnišnice, počivališča in pokopališča. Veliko ostankov iz tega obdobja je ohranjenih v okolici Bonetov in Ferletičev. Po prvi svetovni vojni je Italija s [[fašizem|fašistično]] oblastjo ukinila vse zunanje znake slovenstva in v javnosti prepovedala uporabo slovenskega jezika. Raznarodovalni politiki so se prebivalci uprli z raznimi družbenimi dejavnostmi, med drugo svetovno vojno pa tudi z oboroženim uporom. V drugi polovici 1941 se je na Goriškem pojavila organizacija [[Osvobodilna fronta]]. Konec leta 1942 se je s prihodom Soškega odreda razvilo partizanstvo. Te kraje je 1. maja 1945 osvobodila [[Gradnikova brigada]] [[Jugoslovanski partizani|Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]]. Kamniti spomeniki v Doberdobu (1961) zraven osnovne šole, v Jamljah v spodnjem delu vasi in v Dolu, na odcepu z državne ceste v Poljane, ter spominske plošče v samem Doberdobu in na Poljanah obeležujejo oboroženi odpor [[Fašizem v Italiji|fašizmu]] in [[Nacionalsocializem|nacizmu]] ter spomin na padle domačine. Leta 1992 je Občinska uprava vnesla v nov statut možnost uporabe tudi slovenskega jezika v odnosih z občani, v toponomastiki in na javnih napisih. === Slovenski [[spotikavci]] v spomin žrtvam fašizma in nacizma === <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Jozef Boneta (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Stanko Devetak (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Frandolic (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferletic (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Oton Jarc (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Jelen (Doberdo del Lago).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1895 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1924 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Mario Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg Slika: Stolperstein für Mario Pahor (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg </gallery> == Demografija == Leta 1910 je na tedanjem občinskem ozemlju stalo 143 hiš, sedaj jih je 550. Med ljudskim štetjem leta 1981 so našteli 1.417 prebivalcev v 461 bivališčih, deset let kasneje pa 1.422 prebivalcev v 501 družinah, ki so prebivale v 500 bivališčih. Pri demografskem gibanju v povojnih desetletjih razlikujemo tri obdobja. Obdobje naglega upada števila prebivalstva (1953–1963), obdobje stagnacije (1964–1976) in obdobje rahlega porasta po letu 1976 zaradi nastopa pozitivnega migracijskega salda. Povprečna gostota poseljenosti sedaj znaša 0,6 prebivalca na [[Km2|km2]]. Leta 2001 je bilo v občini 1410 stalnih prebivalcev. ==Prostor== Doberdobska planota se kot kraška regija v svojem bistvu sicer prostorsko preoblikuje, podobno kot ostala kraška območja tostran in onstran državne meje, toda dokaj specifično. Predvsem v povojnem obdobju je bilo vse bolj čutiti ne le posledice razmejitve, ampak tudi notranje upravno-politične delitve kraškega sveta v Italiji. Značilnost Doberdobske planote in doberdobske občine, kot njene upravno administrativne enote, je prisotnost kopice malih naselij ali zaselkov. Značilno je nadalje, da se v Doberdobu osredotoča vse večji delež prebivalstva in osrednjih dejavnosti. V spreminjanju strukture bivališč in videzu naselij lahko razlikujemo tri obdobja: v prvem (1951–1961) je bila najbolj razširjena gola obnovitev bivalnega fonda, v drugem (1961–1971) je prišla na vrsto posodobitev obstoječih bivališč, v zadnjem (1971–1981) pa gradnja novih hiš. Poleg Doberdoba, občinskega središča, je na ozemlju doberdobske občine enajst večjih in manjših naselij in zaselkov z ne več kot 650 prebivalci. === Naselja oz. zaselki === * Boneti <small>(''Bonetti'')</small> * Brni <small>(''Berne'')</small> * [[Devetaki]] <small>(''Devetachi'')</small> * [[Doberdob]] - sedež občine * Doberdobsko jezero <small>(''Lago di Doberdò'')</small> * Ferletiči <small>(''Ferletti'')</small> * Hišarji <small>(''Issari'')</small> * [[Jamlje]] <small>(''Jamiano'')</small> * Mikoli <small>(''Micoli'')</small> * [[Palkišče]] <small>(''Palichisce'')</small> * Poljane <small>(''Marcottini'')</small> * Sabliči <small>(''Sablici'')</small> * Vižintini <small>(''Visintini'')</small> ==Promet== Današnja vloga Doberdobske planote je okvirjena v prehod med starimi in novimi oblikami povezanosti z bližnjim prostorom. Stara prometno-tranzitna funkcija doslej še ni imela večjega vpliva, pomembnejša pa bo z razvojem obmestne podobe pokrajine, ki se bo utrjevala z nadaljnjim pospešenim spreminjanjem socialne strukture, videza in vloge naselij ter vrednotenja naravnega okolja. Najbližja [[železniška postaja]] je v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] (5 km), [[letališče Trst|tržaško letališče]] je pri [[Ronke|Ronkah]] (8 km), cestninska postaja na avtocesti {{jct|country=ITA|A|4}}: [[Sesljan]] - [[Trst]], v Moščenicah, pa spada v doberdobsko ozemlje. == Župani == {| class="wikitable" |+ !Župan !Mandat !Stranke/liste |- | rowspan="2" |[[Mario Lavrenčič (politik)|Mario Lavrenčič]] |1995–1999 | rowspan="2" |Leva koalicija |- |1999–2004 |- | rowspan="2" |[[Paolo Vižintin]] |2004–2009 |Združena levica |- |2009–2014 |Levosredinska koalicija |- | rowspan="2" |[[Fabio Vižintin]] |2014–2019 | rowspan="2" |Občinska enotnost |- |2019–2024 |- |[[Peter Ferfoglia|Peter Ferfoglia (Ferfolja)]] |2024–danes |Zaživimo občino<br>[[Slovenska skupnost]] |} == Prijateljska mesta/občine == * [[Bled]], {{zastava|Slovenija}} (2004); * [[Prvačina]], {{zastava|Slovenija}} (2007); * [[Újfehértó|Ujfeherto]], {{zastava|Madžarska}} (2009). === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Doberdob |Sever = [[Sovodnje ob Soči]] (''Savogna d'Isonzo'') {{ITA|#}} |Severozahod = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] (''Sagrado'') {{ITA|#}} |Severovzhod = [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] {{SLO|#}} |Vzhod = [[Občina Komen|Komen]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino-Aurisina'') {{ITA|#}} |Jug = [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone'') {{ITA|#}} |Jugozahod = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') {{ITA|#}} |Zahod = [[Foljan - Sredipolje]] (''Fogliano Redipuglia'') {{ITA|#}} }} == Znani krajani == * [[Milko Brezigar]], gospodarski teoretik in politik * [[Jurij Uršič]], kolesar == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Snoj, Marko ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'' Založba Modrijan, 2009 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Doberdobsko jezero]] * [[Župnija Doberdob]] * [[Vrh sv. Mihaela]], muzej na prostem * [[Sredipolje]], italijanska kostnica {{kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{Province of Gorizia}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] [[Kategorija:Doberdob| ]] 699a029ydgwi5vrwc8jkpmwabh2vwgn 6746542 6746539 2026-09-04T07:41:02Z Shabicht 3554 /* Promet */ 6746542 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Občina v Italiji | name = Doberdob | official_name = Občina Doberdob<br />Comune di Doberdò del Lago | native_name = ({{jezik-it|Doberdò del Lago}}) | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na Doberdob | image_shield = Doberdò del Lago-Stemma.svg | shield_alt = | image_flag = | image_map = Map of comune of Doberdò del Lago (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Doberdob v nekdanji Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = 36.56 |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = 26.24 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,459)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = ''[[Doberdob#Vasi|glej seznam zaselkov]]'' |mayor=[[Peter Ferfoglia]]| mayor_party =Lista stranke Slovenske skupnosti in občinska lista Viviamo il comune - Zaživimo občino | area_footnotes = | area_total_km2 = 31,39 | population_footnotes = | population_total = 1475 | population_as_of = 2008<ref>Glede na popis prebivalstva v letu 1971 je bilo tedaj 96% prebivalcev slovensko govorečih.</ref> | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 92 | twin1 = | twin1_country = |istat=031003| saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.doberdo.go.it/}} | footnotes = }} '''Doberdob''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Doberdò del Lago'') je [[naselje]] in občinsko središče na zahodnem robu [[Kras]]a v [[Italija|Italiji]]. Leži približno 5 kilometrov severno od [[Tržič, Italija|Tržiča]] ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži [[Doberdobsko jezero]]. Na griču ''Gradišče'' (158 m) so ostanki naselbin iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]]. Doberdob je bil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala [[Avstro-Ogrska]] obrambna linija [[Soška fronta|Soške fronte]]. Dogodkom in junakom tistega časa je [[pisatelj]] [[Prežihov Voranc]] postavil spomenik v avtobiografskem romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. V zvezi z naseljem in tamkajšnjimi boji med prvo svetovno vojno je nastala tudi znana besedna zveza »Doberdob slovenskih fantov grob«.<ref>{{sktxt|Plazar|2015}}</ref> == Geografija == Doberdobska občina se razteza na površini 31,39&nbsp;km² (leta 1910 10,49&nbsp;km²), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] in [[Sovodnje ob Soči]], na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na [[Devin - Nabrežina|Občino Devin - Nabrežina]] in [[Tržič, Italija|Tržič]] in na zahodu na [[Ronke]] in [[Foljan - Sredipolje]]. Spada v [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]], v deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče. Z imenom [[Doberdobska planota]] označujemo najzahodnejši del matičnega [[Kras (območje)|Krasa]]. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke [[Soča|Soče]], struga [[Vipava|Vipave]] pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom [[Timava|Timave]] pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju. Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Trstom z okolico. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržič-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi opuščena mejna prehoda za obmejni promet na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih, do Opatjega sela in Brestovice. Nekdanji dvolastniški prehod je pri Mikolih. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela nekdanje Goriške pokrajine. == Izvor krajevnih in ledinskih imen == Krajevno ime je nastalo iz ''dobri dol'', ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz ''dobər-doṷ'', kar pa je bilo napačno standardizirano kot ''Doberdob'' pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega ''Dobrodolci'' prek ''Dobṛdoṷci'' v narečju razvil v ''Doberdoṷpci''. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 ''de Doberdop'', 1523 ''Doberdob'', v 17. stoletje pri [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] pa ''Dobradò''.<ref>{{sktxt|Snoj|2009}}.</ref> Prva pisna pričevanja o Doberdobu z imenom "Dobradan" izhajajo iz leta 1179, prvi pisani vir za Jamlje, v stari obliki Jamloch, pa iz leta 1279. V arhivskih virih se Vižintini prvič omenjajo leta 1494, Mikoli leta 1578, Brni okrog 1580, Ferletiči leta 1578, Boneti leta 1637, Devetaki leta 1718, Palkišče leta 1776 in Hišarji leta 1814. Ljudje pa so tod bivali že mnogo pred prvo pisno beležko. Doberdob je postal samostojna občina leta 1850 in je edina popolnoma kraška občina na Goriškem, toda Dol je bil tedaj vključen pod Opatje selo. Leta 1947 so se pridružile Jamlje in leta 1951 Dol, ki je bil neposredno po vojni dodeljen Zagraju. == Zgodovina == Sledovi človeške naseljenosti, na primer v Dolu, izvirajo iz [[kamena doba|kamene dobe]], iz [[mezolitik]]a. Vidni ostanki najstarejših poselitev so gradišča: na Gorjupi kopi s kilometrskim obzidjem, na koti 158 Gradišče, na koti 144 Vrtače med Jamljami in jezerom ter na koti 149 Flondar. Raziskovali so jih ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja. Našli so ostanke lončenih posod, [[amfora|amfor]], krožnikov in kovancev (895 rimskih kovancev). Pregledali so tudi strukturo [[obzidje|obzidij]], ki je deloma iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]], deloma pa iz rimskega obdobja, ko so ga razširili in utrdili. Celotna površina meri 25.000 m². Na Vrtačah so našli ostanke posode in keramiko; gradišče je iz bronaste dobe. Nekatera [[gradišče|gradišča]] so opustela že v železni dobi, saj je kraški svet nudil le omejene življenjske pogoje. Najprej so nudila zatočišče pastirskim plemenom, ker so bila zgrajena na nekoliko dvignjenem svetu, v bližini večjih vodnih virov, potrebnih za živino, in na območjih z bogato pašo. V 3. in 2. stol. pr. n. št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. Gradišče pri Doberdobu je bilo tedaj vključeno v sistem utrdb na obrambni črti Ljubljana-Oglej. Na njem je bila nameščena vojaška posadka, ki se je ob [[Atila|Atilovem]] prodoru umaknila na zahod. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Prvi podatek o slovenski organizirani [[župi]] je iz leta 1524. Kasneje sta vasi Dol in Jamlje pripadali [[Devinski gospodje|devinskim gospodom]], Doberdob pa le delno. Medtem ko je pravno pripadal [[goriški grofje|goriškim grofom]], je bil cerkveno do leta 1751 priključen [[oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]] in zatem [[Nadškofija Gorica|goriški nadškofiji]]. Po ustanovitvi [[ilirske province|Ilirskih provinc]] je to ozemlje z Mirnom pripadlo goriškemu in deloma devinskemu gospostvu. V letih 1811-1825 je bilo skupaj z Mirnom del Istrske, kasneje Goriške in v letih 1923-1947 [[Tržaška pokrajina|Tržaške pokrajine]]. [[Slika:AUT-HUN Cemetery Doberdo.jpg|thumb|180px|levo|Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu]] Med prvo svetovno vojno so bila vsa naselja skoraj popolnoma uničena, z izjemo Dola, ki je bil v neposrednem zaledju. Preko Doberdobske planote je namreč potekala bojna linija, na delu tako imenovane [[Soška fronta|Soške fronte]] med Italijo in Avstrijo: [[6. soška bitka|najprej do 10. avgusta 1916]] po zahodnem robu, nato po vzhodnem, [[10. soška bitka|maja 1917]] pa je italijanska vojska zavzela Jamlje. Iz takratnega vojaškega fotografskega gradiva je videti Dol kot ogromno barakarsko naselje, kjer so bile nameščene bolnišnice, počivališča in pokopališča. Veliko ostankov iz tega obdobja je ohranjenih v okolici Bonetov in Ferletičev. Po prvi svetovni vojni je Italija s [[fašizem|fašistično]] oblastjo ukinila vse zunanje znake slovenstva in v javnosti prepovedala uporabo slovenskega jezika. Raznarodovalni politiki so se prebivalci uprli z raznimi družbenimi dejavnostmi, med drugo svetovno vojno pa tudi z oboroženim uporom. V drugi polovici 1941 se je na Goriškem pojavila organizacija [[Osvobodilna fronta]]. Konec leta 1942 se je s prihodom Soškega odreda razvilo partizanstvo. Te kraje je 1. maja 1945 osvobodila [[Gradnikova brigada]] [[Jugoslovanski partizani|Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]]. Kamniti spomeniki v Doberdobu (1961) zraven osnovne šole, v Jamljah v spodnjem delu vasi in v Dolu, na odcepu z državne ceste v Poljane, ter spominske plošče v samem Doberdobu in na Poljanah obeležujejo oboroženi odpor [[Fašizem v Italiji|fašizmu]] in [[Nacionalsocializem|nacizmu]] ter spomin na padle domačine. Leta 1992 je Občinska uprava vnesla v nov statut možnost uporabe tudi slovenskega jezika v odnosih z občani, v toponomastiki in na javnih napisih. === Slovenski [[spotikavci]] v spomin žrtvam fašizma in nacizma === <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Jozef Boneta (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Stanko Devetak (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Frandolic (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Jozef Ferletic (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Oton Jarc (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Jelen (Doberdo del Lago).jpg </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1895 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Rudolf Lavrencic 1924 (Doberdo del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Alojz Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Mario Lavrenčič (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg Slika: Stolperstein für Mario Pahor (Doberdò del Lago).jpg Slika:Stolperstein für Andrej Mokole (Doberdò del Lago).jpg </gallery> == Demografija == Leta 1910 je na tedanjem občinskem ozemlju stalo 143 hiš, sedaj jih je 550. Med ljudskim štetjem leta 1981 so našteli 1.417 prebivalcev v 461 bivališčih, deset let kasneje pa 1.422 prebivalcev v 501 družinah, ki so prebivale v 500 bivališčih. Pri demografskem gibanju v povojnih desetletjih razlikujemo tri obdobja. Obdobje naglega upada števila prebivalstva (1953–1963), obdobje stagnacije (1964–1976) in obdobje rahlega porasta po letu 1976 zaradi nastopa pozitivnega migracijskega salda. Povprečna gostota poseljenosti sedaj znaša 0,6 prebivalca na [[Km2|km2]]. Leta 2001 je bilo v občini 1410 stalnih prebivalcev. ==Prostor== Doberdobska planota se kot kraška regija v svojem bistvu sicer prostorsko preoblikuje, podobno kot ostala kraška območja tostran in onstran državne meje, toda dokaj specifično. Predvsem v povojnem obdobju je bilo vse bolj čutiti ne le posledice razmejitve, ampak tudi notranje upravno-politične delitve kraškega sveta v Italiji. Značilnost Doberdobske planote in doberdobske občine, kot njene upravno administrativne enote, je prisotnost kopice malih naselij ali zaselkov. Značilno je nadalje, da se v Doberdobu osredotoča vse večji delež prebivalstva in osrednjih dejavnosti. V spreminjanju strukture bivališč in videzu naselij lahko razlikujemo tri obdobja: v prvem (1951–1961) je bila najbolj razširjena gola obnovitev bivalnega fonda, v drugem (1961–1971) je prišla na vrsto posodobitev obstoječih bivališč, v zadnjem (1971–1981) pa gradnja novih hiš. Poleg Doberdoba, občinskega središča, je na ozemlju doberdobske občine enajst večjih in manjših naselij in zaselkov z ne več kot 650 prebivalci. === Naselja oz. zaselki === * Boneti <small>(''Bonetti'')</small> * Brni <small>(''Berne'')</small> * [[Devetaki]] <small>(''Devetachi'')</small> * [[Doberdob]] - sedež občine * Doberdobsko jezero <small>(''Lago di Doberdò'')</small> * Ferletiči <small>(''Ferletti'')</small> * Hišarji <small>(''Issari'')</small> * [[Jamlje]] <small>(''Jamiano'')</small> * Mikoli <small>(''Micoli'')</small> * [[Palkišče]] <small>(''Palichisce'')</small> * Poljane <small>(''Marcottini'')</small> * Sabliči <small>(''Sablici'')</small> * Vižintini <small>(''Visintini'')</small> ==Promet== Današnja vloga Doberdobske planote je okvirjena v prehod med starimi in novimi oblikami povezanosti z bližnjim prostorom. Stara prometno-tranzitna funkcija doslej še ni imela večjega vpliva, pomembnejša pa bo z razvojem obmestne podobe pokrajine, ki se bo utrjevala z nadaljnjim pospešenim spreminjanjem socialne strukture, videza in vloge naselij ter vrednotenja naravnega okolja. Najbližja [[železniška postaja]] je v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] (5 km), [[letališče Trst|tržaško letališče]] pa pri [[Ronke|Ronkah]] (8 km). Cestninska postaja v Moščenicah, na avtocesti Torino–Trst {{jct|country=ITA|A|4}} (Autostrada Serenissima), natančneje na odseku A4 Benetke–Trst, tik pred izvozom [[Sistiana|Sesljan]], spada v doberdobsko ozemlje. == Župani == {| class="wikitable" |+ !Župan !Mandat !Stranke/liste |- | rowspan="2" |[[Mario Lavrenčič (politik)|Mario Lavrenčič]] |1995–1999 | rowspan="2" |Leva koalicija |- |1999–2004 |- | rowspan="2" |[[Paolo Vižintin]] |2004–2009 |Združena levica |- |2009–2014 |Levosredinska koalicija |- | rowspan="2" |[[Fabio Vižintin]] |2014–2019 | rowspan="2" |Občinska enotnost |- |2019–2024 |- |[[Peter Ferfoglia|Peter Ferfoglia (Ferfolja)]] |2024–danes |Zaživimo občino<br>[[Slovenska skupnost]] |} == Prijateljska mesta/občine == * [[Bled]], {{zastava|Slovenija}} (2004); * [[Prvačina]], {{zastava|Slovenija}} (2007); * [[Újfehértó|Ujfeherto]], {{zastava|Madžarska}} (2009). === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Doberdob |Sever = [[Sovodnje ob Soči]] (''Savogna d'Isonzo'') {{ITA|#}} |Severozahod = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] (''Sagrado'') {{ITA|#}} |Severovzhod = [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] {{SLO|#}} |Vzhod = [[Občina Komen|Komen]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino-Aurisina'') {{ITA|#}} |Jug = [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone'') {{ITA|#}} |Jugozahod = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') {{ITA|#}} |Zahod = [[Foljan - Sredipolje]] (''Fogliano Redipuglia'') {{ITA|#}} }} == Znani krajani == * [[Milko Brezigar]], gospodarski teoretik in politik * [[Jurij Uršič]], kolesar == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Snoj, Marko ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'' Založba Modrijan, 2009 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Doberdobsko jezero]] * [[Župnija Doberdob]] * [[Vrh sv. Mihaela]], muzej na prostem * [[Sredipolje]], italijanska kostnica {{kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{Province of Gorizia}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] [[Kategorija:Doberdob| ]] 4jif5mhw1pywaeh5gc7okdlzd9z1x8r 0 137021 6746373 6662025 2026-09-03T13:51:18Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Polona Furlan''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] zabavne glasbe, * [[6. julij]] [[1977]], [[Šempeter pri Gorici]]. Polona je že kot otrok rada pela. V najstniških letih je pela pri različnih lokalnih rock skupinah, dokler je ni odkril primorski bobnar in manager Bojan Ličen-Ličko ter jo povabil v ansambel [[Nova pot]]. S pomočjo skladatelja [[Danilo Kocjančič|Danila Kocjančiča]] je Polona najprej kot pevka skupine Nova pot in kasneje samostojno dosegala najvišja mesta na festivalih [[Melodije morja in sonca|MMS]], [[Slovenska popevka]], [[Hit festival]] in [[EMA]]. Na Melodijah morja in sonca je prvič nastopila leta 1999 kot članica Nove poti. Naslednje leto je v sodelovanju s to skupino zmagala s skladbo ''Obrni se''. Končala je študij managmenta in je samostojna podjetnica. Formalne glasbene izobrazbe nima. Doslej je izdala dva samostojna albuma. Kot back vokalistka [[Alenka Gotar|Alenke Gotar]] je nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] v [[Helsinki|Helsinkih]] na [[Finska|Finskem]]. Poročena je z radijskim voditeljem [[Alen Končar|Alenom Končarjem]]. Po krajšem premoru ter rojstvu drugega otroka se je leta 2011 vrnila na odre.<ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/polona-furlan-se-boljsa-kot-prej.html, vpogled: 30. 4. 2011.</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''On je šel'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Danilo Kocjančič)</small> - članica Nove poti * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> - z Novo potjo (1. mesto)''' * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/[[Jadran Ogrin]])</small> (2. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti) * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Taka kot sem'' <small>(Sašo Fajon/Polona Furlan/Sašo Fajon)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 5. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Ostani še malo'' <small>(Aleš Klinar/Polona Furlan/Aleš Klinar)</small> (4. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Voda'' <small>(Polona Furlan, Primož Velikonja/Polona Furlan/Martin Lunder, Matej Tekavčič, Primož Velikonja, [[Tadej Tomšič]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 7. mesto) === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]])</small> - z Novo potjo (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvajalko, 7. mesto) * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]], [[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Oblaki'' <small>([[Marino Legovič]]/[[Damjana Kenda Hussu]]/[[Marino Legovič]])</small> (2. mesto) * [[EMA 2003|2003]]: ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> (4. mesto) * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/[[Drago Mislej - Mef]]/Sašo Fajon)</small> (12. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2002]]: ''Podnevi manj boli'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Zdenko Cotič)</small> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Iskrenosti (Poglej me v oči) || style="font-size:95%"| * ''Horoskop'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Si pozabil'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Objemi me dobro'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> * ''Nisi še moj'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''On je šel'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Dobro mi gre'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Ti nimaš šans'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Nov dan'' <small>(Polona Furlan/Polona Furlan/Zdenko Cotič)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Mozaik || style="font-size:95%"| * ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> * ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/Jadran Ogrin)</small> * ''Oblaki'' <small>(Marino Legovič/Damjana Kenda Hussu/Marino Legovič)</small> * ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * ''Podnevi manj boli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Zdenko Cotič)</small> * ''Povej'' <small>(Aquilani, Marcolini/Aquilani, Damjana Kenda Hussu/Jadran Ogrin)</small> * ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Yin-yang'' <small>(Aleksander Maraž/Damjana Kenda Hussu/Sašo Fajon)</small> * ''Just a Mile'' <small>(Holograf/Andrea Flego/Andrea Flego)</small> </small> |} === Kompilacije === * EMA 2001 <small>(''Samo laži'')</small> * EMA 2002 <small>(''Oblaki'')</small> * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Taka, kot sem'')</small> * 35. Melodije morja in sonca <small>(''Ostani še malo'')</small> * 36. Melodije morja in sonca <small>(''Voda'')</small> === Drugi singli === * ''Nekoč se boš vrnil'' <small>(Polona Furlan/Feri Lainšček/Andrea Flego, Patrik Greblo)</small> <small>(2011, 2012)</small> * ''Zdaj je čas'' <small>(Polona Furlan in Roman Jug)</small> * ''Dosti'' <small>(Matevž Furlan, Mitja Krt, Klemen Odar/Leon Oblak)</small> <small>(2016)</small> <small>(Polona Furlan in skupina Primavera)</small> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == {{seznam_referenc}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furlan, Polona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] sxxy85vzg2jw2qadzdno9h6wxilsjga 6746581 6746373 2026-09-04T09:28:48Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Polona Furlan''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] zabavne glasbe, * [[6. julij]] [[1977]], [[Šempeter pri Gorici]]. Polona je že kot otrok rada pela. V najstniških letih je pela pri različnih lokalnih rock skupinah, dokler je ni odkril primorski bobnar in manager Bojan Ličen-Ličko ter jo povabil v ansambel [[Nova pot]]. S pomočjo skladatelja [[Danilo Kocjančič|Danila Kocjančiča]] je Polona najprej kot pevka skupine Nova pot in kasneje samostojno dosegala najvišja mesta na festivalih [[Melodije morja in sonca|MMS]], [[Slovenska popevka]], [[Hit festival]] in [[EMA]]. Na Melodijah morja in sonca je prvič nastopila leta 1999 kot članica Nove poti. Naslednje leto je v sodelovanju s to skupino zmagala s skladbo ''Obrni se''. Končala je študij managmenta in je samostojna podjetnica. Formalne glasbene izobrazbe nima. Doslej je izdala dva samostojna albuma. Kot back vokalistka [[Alenka Gotar|Alenke Gotar]] je nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] v [[Helsinki|Helsinkih]] na [[Finska|Finskem]]. Poročena je z radijskim voditeljem [[Alen Končar|Alenom Končarjem]]. Po krajšem premoru ter rojstvu drugega otroka se je leta 2011 vrnila na odre.<ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/polona-furlan-se-boljsa-kot-prej.html, vpogled: 30. 4. 2011.</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''On je šel'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Danilo Kocjančič)</small> - članica Nove poti * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> - z Novo potjo (1. mesto)''' * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/[[Jadran Ogrin]])</small> (2. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti) * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Taka kot sem'' <small>(Sašo Fajon/Polona Furlan/Sašo Fajon)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 5. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Ostani še malo'' <small>(Aleš Klinar/Polona Furlan/Aleš Klinar)</small> (4. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Voda'' <small>(Polona Furlan, Primož Velikonja/Polona Furlan/Martin Lunder, Matej Tekavčič, Primož Velikonja, [[Tadej Tomšič]])</small> (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 7. mesto) === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]])</small> - z Novo potjo (nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvajalko, 7. mesto) * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/[[Danilo Kocjančič]], [[Marino Legovič]])</small> (6. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Oblaki'' <small>([[Marino Legovič]]/[[Damjana Kenda Hussu]]/[[Marino Legovič]])</small> (2. mesto) * [[EMA 2003|2003]]: ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/[[Damjana Kenda Hussu]]/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> (4. mesto) * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/[[Drago Mislej - Mef]]/Sašo Fajon)</small> (12. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2002]]: ''Podnevi manj boli'' <small>([[Danilo Kocjančič]]/[[Drago Mislej - Mef]]/Zdenko Cotič)</small> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Iskrenosti (Poglej me v oči) || style="font-size:95%"| * ''Horoskop'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Si pozabil'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Objemi me dobro'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Obrni se'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> * ''Nisi še moj'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''On je šel'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Dobro mi gre'' <small>(Jadran Ogrin/Drago Mislej - Mef/Jadran Ogrin)</small> * ''Ti nimaš šans'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič)</small> * ''Nov dan'' <small>(Polona Furlan/Polona Furlan/Zdenko Cotič)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Mozaik || style="font-size:95%"| * ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> * ''Čutim, da živim'' <small>(Jadran Ogrin/Polona Furlan/Jadran Ogrin)</small> * ''Oblaki'' <small>(Marino Legovič/Damjana Kenda Hussu/Marino Legovič)</small> * ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * ''Podnevi manj boli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Zdenko Cotič)</small> * ''Povej'' <small>(Aquilani, Marcolini/Aquilani, Damjana Kenda Hussu/Jadran Ogrin)</small> * ''Ujel si se'' <small>(Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Nekaj lepih besed'' <small>(Franci Zabukovec, Matija Oražem/Damjana Kenda Hussu/Franci Zabukovec, Matija Oražem)</small> * ''Yin-yang'' <small>(Aleksander Maraž/Damjana Kenda Hussu/Sašo Fajon)</small> * ''Just a Mile'' <small>(Holograf/Andrea Flego/Andrea Flego)</small> </small> |} === Kompilacije === * EMA 2001 <small>(''Samo laži'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Vse si hotel samo zase'')</small> * EMA 2002 <small>(''Oblaki'')</small> * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Taka, kot sem'')</small> * 35. Melodije morja in sonca <small>(''Ostani še malo'')</small> * 36. Melodije morja in sonca <small>(''Voda'')</small> === Drugi singli === * ''Nekoč se boš vrnil'' <small>(Polona Furlan/Feri Lainšček/Andrea Flego, Patrik Greblo)</small> <small>(2011, 2012)</small> * ''Zdaj je čas'' <small>(Polona Furlan in Roman Jug)</small> * ''Dosti'' <small>(Matevž Furlan, Mitja Krt, Klemen Odar/Leon Oblak)</small> <small>(2016)</small> <small>(Polona Furlan in skupina Primavera)</small> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Viri == {{seznam_referenc}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furlan, Polona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] a0g0fat93husga2bxm18runyghwfl9z 0 144522 6746499 6546919 2026-09-03T23:03:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6746499 wikitext text/x-wiki '''Ipavec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 467 oseb. == Pomembni nosilci priimka == * [[Aleksander Ipavec]], klasični harmonikar * [[Aleš Ipavec]], ekonomist, finančnik (predsednik uprave [[Ljubljanske borze]]) * [[Alojz Ipavec]] (1815—1849), zdravnik in skladatelj * [[Andrej Ipavec]] (1880—1924), profesor, šolnik? * [[Avgust Ipavec]] (1940—2023), slovensko-avstrijski duhovnik in skladatelj * [[Benjamin Ipavec]] (1829—1908), zdravnik in skladatelj * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878—1962), zdravnik ginekolog * [[Borut Ipavec]], * [[Charles F. Ipavec]] (1921—2012), ameriško-slovenski pravnik * [[Franc Ipavec]] (1776—1858), zdravnik * [[Gustav Ipavec]] (1831—1908), zdravnik in skladatelj * [[Josip Ipavec]] (1873—1921), zdravnik in skladatelj * [[Jože Ipavec|Jože (Josip) Ipavec]]/''Jožef/Josip Karol Gustav Ipavic'' (1910—1998), slikar, scenograf HNK v Zagrebu * [[Jože Ipavec]], boksar * [[Jože Ipavec]] (*1950), duhovnik * [[Jurij Ipavec]] (18. stoletje), zdravnik kirurg * [[Karolina Uršula Marija Ipavec]] * [[Luka Ipavec]], trobentar * [[Maks Ipavec]] (*1951), duhovnik, dekan * [[Maksimilijan Ipavec]], zdravnik v Laškem * [[Marko Franc Ipavec]], pravnik, sreski načelnik v Mariboru, banski svetnik * [[Matej Ipavec]], kineziolog * [[Matija Ipavec]], kirurg v Celju, oče Benjamina * [[Miran Ipavec]] (*1959), župan Kanala ob Soči, štopar * [[Patrik Ipavec]], nogometaš * [[Rajko Ipavec]], šolnik *Stanko (Stanislav) Ipavec (*1927), duhovnik * [[Vesna Mia Ipavec]] (por. Ličer) (*1975), etnologinja - UNG * [[Vojeslav Ipavec]] (1890—1972), učitelj in lutkar v Mariboru == Glej tudi == * [[Ipavci]] (družina) * priimek [[Ipavic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ipavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qbytlkz1f48hgif0w972cyizvkihrk6 0 150386 6746336 6745945 2026-09-03T12:54:46Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] dztypzrh9q59n6f1nczr9qqqh013dvf 6746337 6746336 2026-09-03T12:56:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] mfjyz1ysa0t99i1twhdh1a7kakpvtp9 6746354 6746337 2026-09-03T13:21:07Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Prisluhni mi (najuspešnejše slovenske pevke) <small>(''Solze'', ''Nasmeh'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] b1u6jfk43wvxopzwwuzlrhsobcozyhp 6746358 6746354 2026-09-03T13:24:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Vroči album (poletne uspešnice) <small>(''Igra je končana'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Prisluhni mi (najuspešnejše slovenske pevke) <small>(''Solze'', ''Nasmeh'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] fg4utg954onyihaot9n14r8q4njc7kl 0 153097 6746501 6244239 2026-09-03T23:16:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746501 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Iguasu | name_native = | name_native_lang = | name_other = Iguazú, Iguaçu, Iguazu rio, Iguassu | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = ArialViewIquazuFallsTurbidRiver.JPG | image_size = 300px | image_caption = Reka tik pred slapovi Iguazu | map = Riodelaplatabasinmap.png | map_size = 300 | map_caption = Zemljevid porečja [[Río de la Plata]], ki prikazuje sotočje rek Iguasu in Parana severno od severno od gornje [[Urugvaj (reka)|reke Urugvaj]] | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazilija]], [[Argentina]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Curitiba]], [[Campo Largo, Paraná|Campo Largo]], [[Foz do Iguaçu]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 1.320 km, vzhod-zahod | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= Slapovi Iguazú | discharge1_min = 200 m³/s | discharge1_avg = 1.746 m³/s | discharge1_max = 12.799 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Serra do Mar | source1_location = blizu [[Curitiba]], [[zvezna država Paraná|Paraná]], [[Brazilija]] | source1_coordinates= {{koord novi|25|23|30|S|49|00|11|W|display=inline}} | source1_elevation = 1.200 m | mouth = [[Parana]] | mouth_location = [[Foz do Iguaçu]], [[Misiones (provinca)|Misiones]] in Paraná, meja med [[Argentina]] in Brazilijo | mouth_coordinates = {{koord novi|25|35|33|S|54|35|30|W|display=inline,title}}<ref>[[GEOnet Names Server|GNS]] coordinates adjusted using Google Maps and [http://tools.freeside.sk/geolocator/geolocator.html GeoLocator]</ref> | mouth_elevation = 110 m | progression = | river_system = porečje reke [[Parana]] | basin_size = 62.000 km² | tributaries_left = Rio Negro (Iguasu), Rio Xopim | tributaries_right = Rio de Areia | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Iguasu''' ([[portugalščina|portugalsko]] ''Rio Iguaçu'', [[španščina|špansko]] ''Río Iguazú'') je 1.320&nbsp;km dolga [[Južna Amerika|južnoameriška]] [[reka]], ki teče čez [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Argentina|Argentino]] in je znana predvsem po [[Iguasujski slapovi|slapovih]]. Njeno ime izvira iz [[gvaranščina|gvaranščine]], kjer ''y'' pomeni 'voda', ''guasu'' pa 'velika'. Reka dobi ime za sotočjem rek [[Iraí]] in [[Atuba]], ki izvirata v brazilskem hribovju Serra do Mar in se združita v Pinhaisu, ki je danes praktično predmestje [[Curitiba|Curitibe]]. Reka ves čas teče proti zahodu in v svojem celotnem toku ne zapusti [[Brazilija|brazilske]] zvezne države [[zvezna država Paraná|Paraná]]. V delu zgornjega toka predstavlja naravno mejo med brazilskima zveznima državama Paraná (desni breg) in [[zvezna država Santa Catarina|Santa Catarina]] (levi breg), zadnjih 115&nbsp;km pa predstavlja naravno mejo med brazilsko državo Paraná na desnem ter [[Argentina|argentinsko]] provinco [[Misiones (provinca)|Misiones]] na levem bregu. V bližini mest [[Foz do Iguaçu]] in [[Puerto Iguazú]] se kot levi pritok izliva v reko [[Parana]]. Sotočje rek predstavlja [[tromeja|tromejo]] Brazilije, Argentine in [[Paragvaj]]a. Reka je na plovna na več odsekih. Pomembnejša naselja ob njej so še [[Porto Amazonas]], [[São Mateus do Sul]], [[União da Vitória]], [[Porto União]] in [[Manguereinha]]. Na reki so za potrebe [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] zgradili 5 [[jez]]ov: * ''Gov. Bento Munhoz da Rocha Neto'' v okrožju Pinhão z močjo 1.676 MW * ''Gov. Ney Aminthas de Barros Braga'' v okrožju Mangueirinha z močjo 1.260 MW * ''Salto Caxias'' v okrožju Capitão Leônidas Marques z močjo 1.240 MW * ''Salto Santiago'' v okrožju Saudade do Iguaçu z močjo 1.332 MW * ''Salto Osório'' v okrožju São Jorge d'Oeste z močjo 1.050 MW Povprečni [[pretok]] reke pri njenem izlivu je 1.413,5 m³/s, najnižje povprečje je v aprilu s 1326 m³/s, najvišje pa v oktobru s 2.506 m³/s. Najnižji pretok so izmerili leta 1978 s komaj 89,92 m³/s, največjega pa v juliju 1993, ko so namerili kar 35.600 m³/s. Približno 23&nbsp;km pred izlivom reka tvori svetovno znane Iguasujske slapove, ko se po približno 275 [[slap]]ovih (natančna številka je odvisna od vodosstaja) s skupno širino 2700 m spusti do 80 metrov globoko. == Ekologija == Za razliko od tropskih južnoameriških rek, kjer so letne temperaturne razlike relativno omejene, se voda v subtropski reki Iguasu bistveno razlikuje glede na sezono. Na dveh mestih, enem tik nad slapovi in drugim tik pod njimi, se je voda na obeh gibala od približno 15,5 do 29 °, povprečje pa je bilo tik pod 22 ° C. PH je običajno skoraj nevtralen in se giblje od 5,9 do 8,7.<ref name=Nardelli2016>Nardelli, Bueno, Ludwig, and Guimarães (2016). ''[http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S1519-69842016000200374 Structure and dynamics of the planktonic diatom community in the Iguassu River, Paraná State, Brazil.]'' Braz. J. Biol. 76(2).</ref> Približno 100 vrst rib je domorodnih v reki Iguasu, znanih pa je več neopisanih vrst.<ref name=Daga2016>Daga, Debona, Abilhoa, Gubiani & Vitule (2016). ''Non-native fish invasion of Neotropical ecoregion with high endemism: a review of the Iguaçu River.'' Aquatic Invasions 11(2): 209-223.</ref><ref name=Baumgartner>Baumgartner, Pavanelli, Baumgartner, Bifi, Debona & Frana (2012). ''[http://books.scielo.org/id/sn23w Peixes do baixo rio Iguaçu.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160821152456/http://books.scielo.org/id/sn23w |date=2016-08-21 }}'' EDUEM. DOI:10.7476/9788576285861</ref> Večina vrst rib v reki so [[somi]], ''Characiformes'' in [[ostrižniki]].<ref name=pialek>Piálek, Dragová, Casciotta, Almirón & Řičan (2015). ''Description of two new species of Crenicichla (Teleostei: Cichlidae) from the lower Iguazú River with a taxonomic reappraisal of C. iguassuensis, C. tesay and C. yaha.'' Historia Natural 5(2): 5-27.</ref> Približno 70 % je endemičnih, kar je v veliki meri povezano s slapovi in služi tako kot dom reofilnim vrstam kot izoliranim vrstam zgoraj in spodaj. To tudi pomeni, da z izjemo ogroženega ''Steindachneridion melanodermatum'' v spodnjem delu velike selitvene ribe, znane iz večjega dela porečja reke Paraná, naravno niso prisotne v Iguasuju. Skoraj 30 vnesenih vrst najdemo v reki, kjer približno ena tretjina izvira z drugih celin (kot so krapi, krapi Largemouth, tilapija in afriški ostrozobni som (''Clarias gariepinus'')), preostale pa od drugod v Južni Ameriki (kot so dorado (''Salminus brasiliensis''), ''Cichla kelberi'', ''Piaractus mesopotamicus'', ''Brycon hilarii'', ''Prochilodus lineatus'' in ''Odontesthes bonariensis'').<ref name=Baumgartner/><ref>Ferrareze & Nogueira (2015). ''Impact assessment of the introduction of Cichla kelberi in a large Neotropical reservoir and its lateral lagoons (Upper Paraná River Basin, Brazil).'' Braz. J. Biol. 75(4).</ref><ref>Gubiani, Frana, Maciel & Baumgartner (2010). ''Occurrence of the non-native fish Salminus brasiliensis (Cuvier, 1816), in a global biodiversity ecoregion, Iguaçu River, Paraná River basin, Brazil.'' Aquatic Invasions 5 (2): 223-227.</ref> Nenavadni raki ''Aegla'' so lokalno pogosti v porečju reke Iguasu.<ref>Cyrino, Bureau & Kapoor, editors (2008). ''Feeding and Digestive Functions of Fishes.'' p. 45. Science Publishers. {{ISBN|978-1-4398-4269-0}}</ref> == Okoljska grožnja == Julija 2000 se je več kot 4.000.000 litrov surove nafte izlilo v reko iz državne rafinerije nafte v občini Araucária blizu Curitibe.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/838826.stm|title=Brazil battles oil spill threat|date=18 July 2000|work=[[BBC Online]]|access-date=7 June 2012}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:IguazuRiverBeforeGargantaDelDiablo.jpg|Reka tik slapovi Slika:IguazuFallsBehindIslaSanMartin.jpg|Pogled na slapove z brazilske strani Slika:RiverIguazuAfterTheFalls.jpg|Reka takoj po slapovih File:Iguazariverparaguay.jpg|Iguasu (desno) pri sotočju s Paraná (levo)]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.burger.si/Argentina/Puerto/uvod.html Prostorski prikaz izliva v reko Paraná] [[Kategorija:Reke v Braziliji]] [[Kategorija:Reke v Argentini]] {{normativna kontrola}} 3ziu6fr3inzopr0yj1jri32jtx68qw6 0 167076 6746366 6648736 2026-09-03T13:34:29Z ~2026-47828-06 265263 NEVEM 6746366 wikitext text/x-wiki RAG IS BIGGEST NPC EVER{{Infopolje Naselje | official_name = Sicilija | native_name = {{native name|it|Sicilia}} | native_name_lang = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Avtonomna dežela]] | short_description = | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Sicily.svg | flag_alt = | image_shield = Coat of arms of Sicily.svg | shield_size = 50px | shield_alt = | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = ''Madreterra'' | image_map = Sicily in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = [[glavno mesto]] | seat = [[Palermo]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = [[Forza Italia (2013)|FI]] | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Renato Schifani]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25.711 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|accessdate=2021-05-05|archive-date=2019-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724140744/http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|url-status=dead}}</ref> | population_total = 4.969.147 | population_as_of = 2019 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Sicilijánec/Sicilijánka | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-82 | blank_name_sec1 = BDP (nominalni) | blank_info_sec1 = 89,2 mrd. € (2018)<ref name="ec.europa.eu">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank1_name_sec1 = BDP/prebivalca | blank1_info_sec1 = 17.800 € (2018)<ref name="ec.europa.eu"/> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,838<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 21. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITG | website = http://pti.regione.sicilia.it/ | footnotes = }} '''Sicilija''' (v [[italijanščina|italijanščini]] in [[Sicilijanščina|sicilijanščini]] ''Sicilia'' [sičìlja]) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]], in ena od petih [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Zavzema ves [[Sicilija|istoimenski]] [[otok]], po velikosti prvi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]]. Skrajna severovzhodna točka je [[Mesinski preliv]], ki povezuje Sicilijo s kopensko Italijo; [[sever]]no obalo otoka obdaja [[Tirensko morje]], [[vzhod]]no pa [[Jonsko morje]]; na jugozahodu jo [[Sicilski preliv]] in Sicilsko morje ločita od [[Afrika|Afrike]]. Delila se je na devet [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so se leta 2005 preimenovale v metropolitanska mesta ([[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] (82 občin), [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] (108 občin) in [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] (58 občin)) oziroma v Samostojne občinske konzorcije ([[Agrigento (pokrajina)|Agrigento]] (43 [[italijanske občine|občin]]), [[Caltanissetta (pokrajina)|Caltanissetta]] (22 občin), [[Enna (pokrajina)|Enna]] (20 občin), [[Ragusa (pokrajina)|Ragusa]] (12 občin), [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]] (21 občin) in [[Trapani (pokrajina)|Trapani]] (24 občin)). K Siciliji spadajo tudi številni manjši otoki: [[Eolsko otočje]], [[Egadsko otočje]], [[Pelagijsko otočje]], [[Ustica]], [[Lampedusa]] in [[Pantelleria]]. == Geografija == {{glavni|Sicilija}} [[Slika:20101207-etna-full (14213006863).jpg|sličica|levo|Satelitska slika Sicilije]] Sicilija je po površini največja italijanska dežela. Več kot 61 % ozemlja zavzemajo [[grič]]i, 25 % [[gorovje]] in samo 14 % obmorske [[ravnina|ravnine]]. Vzhodna gorovja (Peloritani, Nebrodi, Madonie) so končne veje [[Apenini|Apeninov]], centralna (Erei) in zahodna (Sicani) gorstva so samostojne vzpetine. Samostojen je seveda tudi najvišji sicilski vrh, [[ognjenik]] [[Etna]], ki trenutno doseže okoli 3329 m višine. Vsi ostali vrhovi so nižji, saj ima drugi po višini Pizzo Carbonara v Madonijah komaj 1977 metri. Edini večji ravnini sta naplavinska dolina reke Simeto pri mestu [[Catania]] in tako imenovana ''Conca d'oro'', v kateri leži mesto Palermo. Glavni reki sta Južna Imera in Simeto. Edino naravno [[jezero]] je Pergusa. [[Podnebje]] Sicilije je tipično [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], s toplimi [[poletje|poletji]] in milimi [[zima]]mi. Na južne obale posebno poleti sega afriški vpliv, ki povzroča visoke [[temperatura|temperature]]. Notranjost otoka in severne obale so občutno hladnejše. V Madonijah, Nebrodih in predvsem na Etni zelo pogosto [[sneg|sneži]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Sicilije}} Ime ''Sicilia'' je dobila [[Sicilija (rimska provinca)|rimska provinca]] leta 241 pr. n. št. Izhaja iz imena ljudstva [[Sikuli]] (latinsko ''Siculi'', starogrško Σικελοί ''Sikeloi''), ki je naselilo vzhodni del otoka. Starodavno ime otoka je ''Trinacria'' (grško Τρινακρία - ''ima tri rte'') zaradi svoje trikotne oblike, verjetno ponovna razlaga prejšnje (homerske) ''Trinacie''. Grško ime je bilo v klasični latinščini upodobljeno kot ''Trīnācrĭa'' ([[Vergilij]], [[Ovid]]).<ref>Cassell's Latin Dictionary, Marchant, J.R.V, & Charles, Joseph F., (Eds.), Revised Edition, 1928</ref><ref>"Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria." Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria. N.p., n.d. Web. 9 November 2014. "Sicily." Sicily. N.p., n.d. Web. 10 November 2014.</ref> === Prazgodovina === [[File:Sicily prehellenic topographic map.svg |thumb|left| Približna mesta Sikanov in njihovih sosedov, Elimcev in Sikelov, na Siciliji okoli 11. stoletja pred našim štetjem (pred prihodom Feničanov in Grkov).]] Prvotni prebivalci Sicilije iz klasične dobe so sestavljali tri opredeljene skupine starih ljudstev Italije. Najvidnejši in daleč najzgodnejši med njimi, [[Sikani]] (grško Σικανοί ''Sikanoi''), ki so (piše [[Tukidid]]) prispeli z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (morda današnje [[Katalonija|Katalonije]]).<ref>{{navedi novice|url= http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|publisher= Experience Festival|title= Sicily: Encyclopedia II – Sicily – History|date= 7 October 2007|access-date= 18 March 2016|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231001248/http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|archive-date= 31 December 2013|df= dmy-all}}</ref><ref>{{navedi novice|url= https://books.google.com/books?id=A7kGAAAAQAAJ&q=segre+sicano&pg=PA11|publisher= Ensayo historico|title= Aapologetico de la literatura española contra los opiniones|date= 7 October 2007}}</ref> Nekateri sodobni učenjaki pa predlagajo uvrstitev Sikanov med [[Iliri|ilirska]] plemena.<ref>{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/ancientgreeks00john|url-access= registration|page= [https://archive.org/details/ancientgreeks00john/page/72 72]|quote= most scholars now believe that the sicans and Sicels, as well as the.|title= The Ancient Greeks: A Critical History|last= Fine|first= John Van Antwerp|date= 1983|publisher= Harvard University Press|isbn= 9780674033146|language= en}}</ref> V obliki jamskih risb so o Sikanih odkrili pomembne zgodovinske dokaze s konca [[pleistocen]]ske dobe okoli leta 8000 pred našim štetjem. Prihod prvih ljudi na otok je povezan z izumrtjem sicilskega povodnega konja (''Hippopotamus pentlandi'') in pritlikavega slona (''Palaeoloxodon mnaidriensis''). Elimci, za katere se domneva, da so prišli z območja Egejskega morja, so postali naslednje pleme, ki se je pridružilo Sikanom na Siciliji.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9067615/Sicani|encyclopedia= Britannica.com|title= Sicani|date= 7 October 2007}}</ref> [[File:Dolmenmontebubbonia.jpg|thumb|Dolmen na Monte Bubbonia, južna Sicilija]] Zdi se, da nedavna odkritja [[dolmen]]ov na otoku (iz druge polovice 3. tisočletja pred našim štetjem) ponujajo nov vpogled v kulturo primitivne Sicilije. Dobro je znano, da je sredozemsko območje šlo skozi precej zapleteno prazgodovino, tako da je težko sestaviti zmedo različnih ljudstev, ki so si sledila. Vpliv dveh vplivov pa je jasen: evropski, ki prihaja s severozahoda in sredozemski vpliv jasne vzhodne dediščine.<ref name=Piccolo-dolmens>{{navedi knjigo|last1= Piccolo|first1= Salvatore|last2= Darvill|first2= Timothy|title= Ancient Stones, The Prehistoric Dolmens of Sicily|year= 2013|publisher= Brazen Head Publishing|location= Thornham/Norfolk|url= https://www.worldcat.org/search?qt=wikipedia&q=isbn%3A9780956510624|isbn= 9780956510624|access-date= 17 October 2013}}</ref><ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=4i6JmwEACAAJ | title=Ancient Stones: The Prehistoric Dolmens of Sicily| isbn=9780956510624| last1=Piccolo| first1=Salvatore| last2=Woodhouse| first2=Jean| year=2013}}</ref> Ni nobenega dokaza o vojni med plemeni, toda Sikani so se preselili na vzhod, ko so se Elimci naselili v severozahodnem kotu otoka. Domneva se, da so Sikeli izvirali iz Ligurije; prispeli so iz celinske Italije leta 1200 pred našim štetjem in prisilili Sikane, da so se preselili čez Sicilijo in se naselili sredi otoka. Druge manjše italske skupine, ki so se naselile na Siciliji, so vključevale Ausone (Eolski otoki, Milazzo) in Morgete iz Morgantine. === Antika === {{glavni| Magna Graecia| Starorimska civilizacija | Sicilija (rimska provinca)}} [[File:Sicily 2008 082 Mozia.jpg|thumb|left|Ruševine starodavnega feničanskega mesta Motya]] [[File:Greek temples in Sicily-Agrigento-Selinunte-Segesta.jpg|thumb|275px|Od vrha v desno: Konkordijin in Here Lacinie tempelj v [[Dolina templjev|Agrigentu]], tempelj v [[Segesta|Segesti]] in tempelj E v [[Selinunt]]u.]] [[File:Sicilia_SPQR.png|thumb|Sicilska provinca v Rimskem cesarstvu]] [[Fenicija|Feničanska]] naselja na zahodnem delu otoka so obstajala že pred prihodom grških kolonistov. Od približno 750 pr. n. št. so Grki začeli živeti na Siciliji (starogrško: Σικελία - Sikelia) in ustanovili veliko pomembnih naselij. Najpomembnejša kolonija je bila v [[Sirakuze|Sirakuzah]]; druge so nastale kot [[Agrigento|Akragas]], [[Selinunt]], [[Gela]], [[Himera, Sicilija|Himera]] in [[Messina|Zancle]].<ref>E. Zuppardo-S.Piccolo, ''Terra Mater: sulle sponde del Gela greco'', Betania Ed., Caltanissetta 2005</ref> Domači ljudstvi Sicani in Sikeli sta se z relativno lahkoto absorbirali v helensko kulturo, območje pa je postalo del [[Magna Graecia|Magne Graecie]] - skupaj z obalami juga italijanskega polotoka, ki so ga tudi naselili Grki. Sicilija je imela zelo rodovitna tla in uspešna uvedba oljk in vinske trte je spodbudila veliko dobičkonosnega trgovanja. Grška kultura je pomembno vključevala grško religijo in naseljenci so zgradili številne templje po vsej Siciliji, vključno z nekaterimi v [[Dolina templjev|Dolini templjev]] v [[Agrigento|Agrigentu]].<ref>{{navedi novice|url= http://italiansrus.com/articles/temples.htm|publisher= Italiansrus.com|title= Valley of the Temples|date= 7 October 2007}}</ref> Politika na otoku se je prepletala z grško; Sirakuze so si zaželeli Atenci, ki so se odpravili na sicilsko odpravo (415–413 pr. n. št.) med [[peloponeška vojna|peloponeško vojno]]. Sirakuze so za zaveznike dobile [[Antična Šparta|Šparto]] in [[Antični Korint|Korint]] in posledično premagale atensko odpravo. Zmagovalci so uničili atensko vojsko in njihove ladje ter prodali večino preživelih v suženjstvo.<ref>{{navedi novice|url= https://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|publisher= Livius.org|title= Siege of Syracuse|date= 7 October 2007|accessdate= 2021-05-05|archive-date= 2016-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html |date=2016-11-07 }}</ref> [[File:Taormina BW 2012-10-05 16-05-05.jpg|thumb|left| Grško-rimsko gledališče v Taormini]] Grške Sirakuze so nadzorovale vzhodno Sicilijo, [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] pa Zahod.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed: The Rise and Fall of an Ancient Civilization|url= https://archive.org/details/carthagemustbede0000mile|date= 2010|publisher= Viking|location= New York|isbn= 978-0-143-12129-9}}</ref> Kulturi sta se začeli spopadati, kar je privedlo do [[sicilske vojne|sicilskih vojn]] (med 580 in 265 pr. n. št.). Grške države so začele sklepati mir z [[Rimska republika|Rimsko republiko]] leta 262 pr. n. št., Rim je hotel Sicilijo priključiti kot prvo provinco svoje republike. Rim je v [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264 do 241 pr. n. št.) napadel posesti [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] na Siciliji in zmagal, s čimer je do leta 242 pr. n. št. Sicilija postala prva rimska provinca zunaj italijanskega polotoka<ref name="hutch">{{navedi novice|url= http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|publisher= Hutchinson Encyclopedia|title= Sicily|date= 7 October 2007|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20081202051716/http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|archive-date= 2 December 2008}}</ref> V [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (218 do 201 pr. n. št.) so Kartažani poskušali ponovno zavzeti Sicilijo. Nekatera grška mesta na otoku so stopila na stran Kartažanov. [[Arhimed]], ki je živel v Sirakuzah, je pomagal Kartažanom, rimske čete so ga ubile po napadu na Sirakuze leta 213 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed|date= 2010|publisher= Viking|location= New York}}</ref> Kartažanski poskus ni uspel, Rim pa je bil tokrat še bolj neusmiljen pri uničenju zavojevalcev; Rimski konzul M. Valerian je rimskemu senatu leta 210 pr. n. št. dejal, da »na Siciliji ni ostal noben Kartažan«.<ref>{{navedi novice|url= http://www.10000bc.tv/|archive-url= https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/|archive-date= 18 December 2007|publisher= 10000BC.tv|title= Sensational Sicily|date= 7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/ |date=2007-12-18 }}</ref> Kot kašča Rimske republike se je Sicilija uvrstila med pomembne province, razdeljene na dve kvesturi: Sirakuze na vzhodu in [[Marsala|Lilybaeum]] na zahodu. Nekateri poskusi so pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] (rimski cesar od 27. pr. n. št. Do 14. n. št.) na otok uvedli [[latinščina|latinščino]], toda Siciliji je bilo dovoljeno, da v kulturnem smislu ostane večinoma grška. Nekdaj uspešen in zadovoljen otok je močno nazadoval, ko je Gaj Ver postal guverner Sicilije (73. do 71. pr. n. št.). Leta 70 pr. n. št. je [[Cicero]] v svojem govoru ''In Verrem'' obsodil Verovo vladanje.<ref>{{navedi knjigo|last= Stockton|first= David|title= Cicero: A Political Biography|publisher= Oxford University Press|url= https://books.google.com/books?id=JqsqlajAPCoC&q=in+verrem+cicero+verres&pg=PA43|isbn= 978-0-19-872033-1|year= 1971}}</ref> Različne skupine so otok v različnih časih uporabljale kot osnovo moči: sužnji uporniki so ga zasedli med prvo (135-132 pr. n. št.) in drugo (104-100 pr. n. št.) sicilsko vojno, Sekst Pompej je imel tam svoj sedež med sicilskim uporom leta 44 do 36 pr. n. št. Krščanstvo se je prvič pojavilo na Siciliji v letih po 200 n. št.; med tem časom in letom 313, ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] dokončno odpravil prepoved krščanstva, je veliko število Sicilcev postalo mučeniki, vključno z Agato, Kristino, Lucijo in Eupliusom. Krščanstvo je v naslednjih dveh stoletjih na Siciliji hitro napredovalo. Sicilija je približno 700 let ostala rimska provinca.<ref name="earlymediev">{{navedi novice|url= http://www.bestofsicily.com/history2.htm|publisher= BestofSicily.com|title= Early & Medieval History|date= 7 October 2007}}</ref> === Germanska oblast (469-535) === [[Zahodno rimsko cesarstvo]] je začelo razpadati po veliki invaziji [[Vandali|Vandalov]], [[Alani|Alanov]] in [[Svebi|Svebov]] čez [[Ren]] v zadnjih dneh leta 406. Na koncu so se Vandali leta 429, potem ko so 20 let gospodovali po zahodni in [[Zadnja Hispanija|južni Hispaniji]] (današnja Španija), preselili v Severno Afriko. Leta 439 so zasedli Kartagino. ([[Franki]] so se preselili na jug iz današnje Belgije. [[Vizigoti]] so se preselili na zahod in se na koncu leta 418 naselili v [[Akvitanija|Akvitaniji]]; [[Burgundi]] so se leta 443 naselili v današnji Savoji). Vandali so se znašli v nevarnosti za Sicilijo - le 100 milj stran od njihovih severnoafriških oporišč. Po zavzetju Kartagine so Vandali, ki jih je osebno vodil kralj [[Gajzerik]], leta 440 oblegali Palermo kot uvodno dejanje, da bi otok odvzeli rimski oblasti.<ref>J.B. Bury, History of the Later Roman Empire, 1958 edition, p. 254</ref> Vandali so še enkrat poskušali zavzeti otok eno leto po zapustitvi Rima, leta 455, pri Agrigentu, vendar jih je [[Ricimer]] odločno premagal v pomorski zmagi ob Korziki leta 456.<ref>Bury, p. 327.</ref> Otok je ostal pod rimsko oblastjo do leta 469. Vandali so otok izgubili 8 let kasneje leta 477 proti vzhodnonemškemu plemenu [[Ostrogoti|Ostrogotov]], ki so nato nadzorovali tudi Italijo in Dalmacijo. Ostrogotska osvojitev Sicilije (in Italije kot celote) pod vodstvom [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] se je začela leta 488. [[Zenon (bizantinski cesar)|Bizantinski cesar Zenon]] je Teoderika imenoval za vojaškega poveljnika v Italiji. Goti so bili Germani, vendar je Teoderik spodbujal rimsko kulturo in vlado ter dovoljeval svobodo veroizpovedi.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9026834/Theodoric#949802.hook|encyclopedia= [[Encyclopædia Britannica]]|title= Theodoric|date= 7 October 2007}}</ref> Leta 461 je Teoderik postal bizantinski talec; prebival je v veliki carigrajski palači, naklonjen mu je bil cesar [[Leon I. Tračan|Leon I.]] (vladal 457–474) in se naučil brati, pisati in računati.<ref>Frassetto, Michael (2003), ''Encyclopedia of Barbarian Europe: Society in Transformation''. Santa Barbara, CA, p. 335: ABC-CLIO. {{ISBN|978-1-57607-263-9}}.</ref> === Bizantinsko obdobje (535–965) === [[File:Sicily by Piri Reis.jpg|thumb|Zgodovinski zemljevid Sicilije Pirija Reisa]] Potem ko je zasedel območja, ki so jih zasedali Vandali v severni Afriki, se je [[Justinijan I.]] odločil, da ponovno zavzame Italijo kot ambiciozen poskus povrnitve izgubljenih provinc na Zahodu. Ponovna osvajanja so pomenila konec več kot 150 let politik prilagoditve s plemenskimi zavojevalci. Njegova prva tarča je bila Sicilija (znana kot Gotska vojna (535–554), ki se je začela med Ostrogoti in Vzhodnim rimskim cesarstvom, znanim tudi kot Bizantinsko cesarstvo). Naloga je bila dodeljena njegovemu generalu [[Belizar]]ju.<ref>{{navedi knjigo|last=Hearder|first=Harry|title=Italy: A Short History|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/italyshorthistor00hear|isbn=978-0-521-33719-9}}</ref> Sicilija je bila uporabljena kot osnova za Bizantince za osvojitev preostale Italije z Neapljem, Rimom in Milanom. Pet let je minilo, preden je glavno mesto Ostrogotov [[Ravena]] padla leta 540. Vendar je novi kralj Ostrogotov [[Totila]] v protinapadu krenil po italijanskem polotoku, plenil in leta 550 zavzel Sicilijo. Totila je v [[Bitka pri Tagini|bitki pri Tagini]] bizantinski general Nars leta 552 porazil in ubil, Italija pa je bila v ruševinah. V času ponovnega osvajanja je na otoku še vedno prevladoval grški jezik. Arabske sile kalifa Uthmana ibn Affana so leta 652 napadle Sicilijo, vendar je Arabci niso uspeli trajno pridobiti. V Sirijo so se vrnili s plenom.<ref>{{navedi knjigo|editor-first=Alexander|editor-last=Kazhdan|editor-link=Alexander Kazhdan|title=Oxford Dictionary of Byzantium|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=978-0-19-504652-6|page=[https://archive.org/details/oxforddictionary0003unse_u3y1/page/1892 1892]|title-link=Oxford Dictionary of Byzantium}}</ref> Racije, ki so iskale plen, so se nadaljevale do sredine 8. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|jstor=10.7591/j.ctt1qv5qfp|title=Where Three Worlds Met: Sicily in the Early Medieval Mediterranean|url=https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi|last=Davis-Secord|first=Sarah|publisher=Cornell University Press|year=2017|isbn=9781501704642|location=Ithaca|pages=[https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi/page/n102 79]|chapter=Sicily in the Early Medieval Mediterranean}}</ref> Vzhodnorimski cesar [[Konstans II.]] se je leta 660 odločil, da se iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preseli v Sirakuze. Naslednje leto je s Sicilije sprožil napad na langobardsko vojvodstvo Benevento, ki je zasedlo večino južne Italije. Govorice, da naj bi se prestolnica cesarstva preselila v Sirakuze, so Konstansa verjetno stale življenja, saj je bil leta 668 umorjen.<ref name="travsyrac">{{navedi novice|url=http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|publisher=TravelMapofSicily.com|title=Syracuse, Sicily|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080606195458/http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|url-status=dead}}</ref> Nasledil ga je sin [[Konstantin IV.]]. Mezezij je kratko uzurpacijo na Siciliji hitro zatrl. Sodobniki poročajo, da se je v tem obdobju na otoku pogosto govorilo grški jezik.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art165.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Byzantines|date=7 October 2007}}</ref> Leta 740 je cesar [[Leon III. Izavrijec]] prenesel Sicilijo iz jurisdikcije Rimske cerkve v Konstantinopel in otok postavil v vzhodno vejo Cerkve.<ref>Treadgold. History of the Byzantine State, pp. 354–355.</ref> Leta 826 je Evfemij, bizantinski poveljnik na Siciliji, ki je očitno ubil svojo ženo, prisilil nuno, da se je poročila z njim. Cesar [[Mihael II. Amorijec]] je prevzel zadevo in ukazal generalu Konstantinu, naj konča zakon in odreže Evfemiju glavo. Evfemije se je uprl, ubil Konstantina in nato zasedel Sirakuze; tu pa je bil premagan in pregnan v Severno Afriko. Vladavino Sicilije je ponudil Zijadatu Alahu, tunizijskemu emirju [[Aglabidi|Aglabidu]], v zameno za položaj generala in varno mesto. Nato je bila na otok poslana muslimanska vojska, ki so jo sestavljali Arabci, Berberi, Krečani in Perzijci.<ref name="stan">{{navedi novice|url=http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-date=9 June 2007|publisher=Archaeology.Stanford.edu|title=Brief history of Sicily|date=7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf |date=2007-06-09 }}</ref> Muslimanska zasedba Sicilije je bila zelo zanimiva in je naletela na močan odpor. Bizantinsko Sicilijo so morali osvajati več kot stoletje; največje mesto, Sirakuze, je zdržalo do leta 878, grško mesto Taormina pa je padlo leta 962. Šele leta 965 so Arabci osvojili vso Sicilijo. V 11. stoletju so bizantinske vojske izvedle delno ponovno osvojitev otoka pod vodstvom Georgea Maniakesa, vendar so bili njihovi [[Normani|normanski]] plačanci tisti, ki so sčasoma končali ponovno osvojitev otoka konec stoletja. === Arabsko obdobje (827–1091) === {{glavni|Sicilski emirat}} [[File:Palermo Vicolo Meschita39904.jpg|left|thumb|upright=0.8|Trijezični napis v Palermu v italijanščini, hebrejščini in arabščini]] Opis Palerma je podal Ibn Hawqal, arabski trgovec, ki je leta 950 obiskal Sicilijo. Obzidano predmestje, imenovano ''Al-Kasr'' (palača), je do danes središče Palerma z veliko petkovo mošejo. poznejšo rimsko stolnico. Predmestje ''al-Khalisa'' (sodobna Kalsa) je vsebovalo sultanovo palačo, kopališča, mošejo, vladne urade in zasebni zapor. Ibn Hawqal je računal 7000 posameznih mesarjev, ki so trgovali v 150 trgovinah. Palermu so sprva vladali Aglabidi; kasneje je bilo središče emirata na Siciliji pod nominalno suverenostjo [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]]. Deli otoka so bili ponovno zasedeni, preden so bili upori zatrti. V času muslimanske vladavine so bili na Sicilijo pripeljani kmetijski proizvodi, kot so pomaranče, limone, pistacije in sladkorni trs.<ref name="jpriv">{{navedi knjigo|last=Privitera|first=John|title=Sicily: An Illustrated History|publisher=Hippocrene Books|url=https://archive.org/details/sicilyillustrate00priv|isbn=978-0-7818-0909-2|year=2002}}</ref> Pod arabsko oblastjo je bil otok razdeljen na tri upravne regije ali ''vals'', kar približno ustreza trem rtom Sicilije: Val di Mazara na zahodu, Val Demone na severovzhodu in Val di Noto na jugovzhodu. Kot ''dhimmis'', torej člani zaščitenega razreda odobrenih monoteistov, so imeli vzhodni pravoslavni kristjani svobodo veroizpovedi, vendar so morali plačati davek, ''jizya'' (namesto obveznega davka na miloščino, ''zakat'', ki ga plačujejo muslimani) in so bili omejeni na aktivno sodelovanje v javnih zadevah. [[Sicilski emirat]] se je začel drobiti, ko je znotrajdinastični prepir zlomil muslimanski režim. V tem času je bila tudi majhna judovska prisotnost.<ref>Raphael Patai, ''The Jewish Mind'', Scribners, 1977, p.&nbsp;155–6</ref> === Normanska Sicilija (1038–1198) === [[File:Calabria, trifollaro di ruggieri I d'altavilla, 1072-1101.JPG|thumb|Osvajalec Rogerij I. in prvi grof Sicilije, upodobljen na Trifollarisu]] [[File:Cefalucathedralnight.jpg|thumb|left|Stolnica v Cefalùju ponoči]] Leta 1038, sedemdeset let po tem, ko so izgubili svoja zadnja mesta na Siciliji, so Bizantinci pod vodstvom grškega generala Georgea Maniakesa napadli otok skupaj s svojimi [[Varjagi|varjaškimi]] in [[Normani|normanskimi]] plačanci. Maniakes je bil umorjen v bizantinski državljanski vojni leta 1043, preden je končal ponovno zasedbo in Bizantinci so se umaknili. Normani so napadli leta 1061.<ref name="Boise State University Sicily under the ormans">[https://web.archive.org/web/20091001173814/http://www.boisestate.edu/courses/crusades/Europe/italy/02.shtml "Italy during the Crusades – Sicily under the Normans"] – History of the Crusades – Boise State University – Retrieved 15 July 2011.</ref> Po zavzetju Apulije in Kalabrije je Rogerij zasedel Messino z vojsko 700 vitezov. Leta 1068 je Rogerij zmagal pri Misilmeriju. Najpomembnejše je bilo obleganje Palerma, katerega padec leta 1071 je sčasoma povzročil, da je vsa Sicilija prešla pod nadzor Normanov. Osvajanje je bilo končano leta 1091, ko so zavzeli Noto, zadnjo arabsko trdnjavo. Palermo je bil tudi pod Normani še naprej glavno mesto. Normanska rodbina [[Altavilla]], potomci [[Vikingi|Vikingov]], so cenili in občudovali bogato in večplastno kulturo, v kateri so se zdaj znašli. Predstavili so tudi svojo kulturo, običaje in politiko v regiji. Številni Normani na Siciliji so sprejeli navade in primerjavo muslimanskih vladarjev in njihovih bizantinskih podložnikov v oblačenju, jeziku, literaturi, celo do te mere, da so imeli palačne evnuhe in po nekaterih navedbah tudi harem.<ref>{{navedi knjigo|last=Johns|first=Jeremy|year=2002|title=Arabic Administration in Norman Sicily: The Royal Diwan|series=Cambridge studies in Islamic civilization|location=Cambridge, England|publisher=Cambridge University Press|pages=[https://books.google.com/books?id=pXXYfJ9woRwC&pg=PA249 249–250]|isbn=978-0-521-81692-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Takayama|first=Hiroshi|year=1993|title=The Administration of the Norman Kingdom of Sicily|location=Leiden, the Netherlands|publisher=E.J. Brill|page=[https://books.google.com/books?id=aXZe71Z4nEkC&pg=PA123 123]|isbn=978-90-04-09920-3}}</ref> === Kraljevina Sicilija === {{glavni|Kraljevina Sicilija}} [[File:MonrealeCathedral-pjt1.jpg|thumb|Stolnica Monreale.]] Rogerij je umrl leta 1101. Njegova žena [[Adelajda del Vasto]] je vladala do leta 1112, ko je njun sin [[Rogerij II. Sicilski]] postal polnoleten. Ko je Rogerij II. nasledil svojega brata Simona kot grofa na Siciliji, je leta 1130 skupaj z drugimi posestvi, ki so vključevala malteške otoke ter vojvodstvo Apulijo in Kalabrijo, na koncu uspel status otoka dvigniti v kraljevino.<ref name="initalymag">{{navedi novice|url=http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|publisher=In Italy Magazine|title=Chronological – Historical Table of Sicily|date=7 October 2007|access-date=12 December 2007|archive-date=27 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm |date=2016-07-27 }}</ref><ref name="malta">{{navedi novice|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Classical and Medieval Malta (60–1530)|date=7 October 2007}}</ref> Rogerij II. je močnega Grka Jurija iz Antiohije imenoval za svojega ''emirja emirjev'' (''ammiratus ammiratorum'') in nadaljeval [[sinkretizem]] svojega očeta. V tem obdobju je bila Kraljevina Sicilija uspešna in politično močna ter je postala ena najbogatejših držav v Evropi - celo bogatejša od Angleškega kraljestva.<ref>{{navedi knjigo|last=Norwich|first=John Julius|author-link=|title=The Normans in Sicily: The Normans in the South 1016–1130 and the Kingdom in the Sun 1130–1194|url=https://archive.org/details/normansinsicilyn0000norw|publisher=Penguin Global|isbn=978-0-14-015212-8|year=1992}}</ref> Dvor Rogerja II. je postal najbolj svetleče središče kulture v Sredozemlju, tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu, tako kot večetnični [[Kordovski kalifat]], ki ga je potem zasenčil. To je privabilo vse vrste učenjakov, znanstvenikov, pesnikov, umetnikov in obrtnikov. Zakoni so bili izdani v jeziku skupnosti, na katero so bili naslovljeni na Normanski Siciliji, v času, ko je bila kultura še vedno močno arabska in grška.<ref name="Loud, G. A. 2007 494">{{navedi knjigo|author=Loud, G. A.|title=The Latin Church in Norman Italy|url=https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud|url-access=limited|publisher=Cambridge University Press|year=2007|page=[https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud/page/n512 494]|isbn=978-0-521-25551-6|quote={{ISBN|0-521-25551-1}}" »Konec dvanajstega stoletja&nbsp;... Medtem ko so bili Grki v Apuliji v večini - in dejansko v kakršnem koli številu - samo na polotoku Salento v skrajno južno, v času osvajanja so imeli ogromno prevlado v Lucaini ter osrednji in južni Kalabriji, vključevali pa so tudi vse do tretjine prebivalcev Sicilije, koncentrirane predvsem na severovzhodu otoka, Valu Demone«.}}</ref> Upravljanje je temeljilo na pravni državi, ki je spodbujala pravičnost. Muslimani, Judje, bizantinski Grki, Langobardi in Normani so sodelovali dokaj prijateljsko. V tem času je bilo zgrajenih veliko izrednih stavb.<ref name="Advanced Studies in Cultural History">[http://www.interamericaninstitute.org/norman_sicily.htm "Norman Sicily of the 12th Century"] – Inter-American Institute for Advanced Studies in Cultural History – Retrieved 15 July 2011.</ref> Vendar se je to stanje spremenilo, ko so Normani začeli na otok uvažali priseljence iz Normandije, Anglije, Lombardije, Piemonta, Provanse in Kampanije. Jezikovno gledano se je otok v času normanske osvojenosti iz tretjine grško- in dvotretjinsko arabsko govorečih preusmeril v popolnoma latiniziran. V verskem smislu je otok postal popolnoma rimskokatoliški (ob upoštevanju, da so do leta 1054 cerkve zaradi zvestobe papežu in carigrajskemu patriarhu pripadale eni cerkvi); Sicilija je bila pred osvajanjem Normanov pod vzhodno pravoslavnim patriarhom.<ref name="normansbestof">{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art171.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Normans|date=7 October 2007}}</ref> Potem ko ga je [[papež Inocenc III.]] leta 1098 postavil za papeškega legata, je Rogerij I. ustvaril več katoliških škofij, hkrati pa je še vedno dovolil gradnjo 12 samostanov, ki so govorili grško (grški jezik, samostani in 1500 župnij so še naprej obstajali, dokler niso bili prisiljeni pripadniki grškega obreda leta 1585, da so prešli v katolištvo ali odšli; v Messini še vedno živi majhen žep grško govorečih). === Staufovci === [[File:Ortigia, castello maniace, interno, sala 01.JPG|thumb|Notranjost Castello Maniace]] Po stoletju je normanska rodbina Altavilla zamrla; zadnja neposredna potomka in dedič Rogerija, Constanca, se je poročila s cesarjem [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]] To je sčasoma pripeljalo do tega, da se je sicilska krona prenesla na rodbino [[Staufovci|Staufovcev]], ki so bili Nemci iz Švabske. Zadnji od njih, [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], edini Constancin sin, je bil eden največjih in najbolj kultiviranih mož srednjega veka. Oporoka njegove matere je prosila papeža Inocenca III., naj prevzame skrbništvo nad njenim sinom. Friderik je imel štiri leta, ko je bil v Palermu leta 1198 okronan za kralja Sicilije. Ni bil sistematično izobražen in mu je bilo dovoljeno prosto tekati po ulicah Palerma. Tam je izbral številne jezike, ki jih je slišal govoriti, na primer arabščino in grščino in se naučil nekaterih izurjenosti judovske skupnosti. Pri dvanajstih letih je razrešil namestnika Inocenca in prevzel vlado; pri petnajstih se je poročil z Konstanco Aragonsko in začel s procesom pridobivanja cesarske krone. Nato je Friderik II. zaradi muslimanskih uporov uničil preostalo prisotnost muslimanov na Siciliji, ocenjeno na 60.000 oseb, in jih med letoma 1221 in 1226 preselil v mesto Lucera v Apuliji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=weluAAAAQBAJ|title=Muslims in Medieval Italy: The Colony at Lucera|first=Julie|last=Taylor|date=19 August 2003|publisher=Lexington Books|via=Google Books|isbn=9780739157978}}</ref> Konflikt med rodbino Staufovcev in papeštvom je leta 1266 pripeljal do tega, da je [[papež Inocenc IV.]] za kralja Sicilije in Neaplja kronal [[Anžujci|francoskega princa]] [[Karel I. Anžujski|Karla]], grofa Anžujskega in Provanse. === Sicilija pod Aragonci === [[File:Francesco Hayez 023.jpg|thumb|left|Prikaz ''Sicilskih večernic'']] Zaradi močnega nasprotovanja francoskemu uradništvu zaradi slabega ravnanja in obdavčenja so se lokalna ljudstva na Siciliji dvignila, kar je leta 1282 privedlo do vstaje, znane kot [[Večerniške vojne|vojna sicilskih večernic]], ki je sčasoma zajela skoraj celotno francosko prebivalstvo na otoku. Med vojno so se Sicilci za podporo obrnili na Petra III. Aragonskega, zeta zadnjega kralja Staufovca, potem ko ga je papež zavrnil. Peter je Sicilijo prevzel pod nadzorom Francozov, ki pa so obdržali nadzor nad [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskim kraljestvom]]. [[Papež Martin IV.]] (papež iz [[Île-de-France]]) je avgusta 1283 proti Petru III. in Aragonskemu kraljestvu sprožil križarski pohod, ki pa ni uspel. Vojne so se nadaljevale vse do miru v Caltabellotti leta 1302, po katerem so Petrovega sina [[Friderik III. Sicilski|Friderika III.]] priznali za kralja otoka Sicilije, [[Karel II. Anžujski|Karla II.]] pa je za neapeljskega kralja priznal [[papež Bonifacij VIII.]] Siciliji so kot neodvisno kraljestvo vladali sorodniki aragonskih kraljev do leta 1409 in nato kot del krone Aragonije. Oktobra 1347 je v Messini na Siciliji [[Kuga|črna smrt]] prvič prispela v Evropo.<ref>[http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm The Spread of the Black Death through Europe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090222071712/http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm |date=2009-02-22 }}. Medieval History.</ref> Med 15. in 18. stoletjem so se valovi Grkov s Peloponeza (kot so Manioti) in Arvaniti v velikem številu preselili na Sicilijo, da bi se izognili preganjanju po osmanski osvojitvi [[Peloponez]]a. Na otok so prinesli vzhodno pravoslavje ter grški jezik in jezik Arvanitikov, kar je še enkrat povečalo obsežen bizantinski / grški vpliv. [[File:Catania BW 2012-10-06 11-23-47.JPG|thumb|[[Sicilski barok]] v Catanii.]] Nastop [[španska inkvizicija|španske inkvizicije]] leta 1492 je privedlo do tega, da je Ferdinand II. odredil izgon vseh [[Judje|Judov]] s Sicilije. Vzhodni del otoka so leta 1542 in 1693 prizadeli zelo uničujoči [[potres]]i. Le nekaj let pred zadnjim potresom je otok prizadela divja kuga.<ref name="dieli">{{navedi splet|url=http://www.dieli.net/SicilyPage/History/SicilianHist.html |publisher=Dieli.net|title=Sicilian History: An Abbreviated Chronology |date=8 July 2015|first = Art|last = Dieli}}</ref> [[Sicilski potres 1693|Potres leta 1693]] je po ocenah odnesel 60.000 življenj.<ref>"[http://news.bbc.co.uk/2/low/europe/2381585.stm Italy's earthquake history]". BBC News. 31 October 2002.</ref> V 17. stoletju so bili upori, ki pa so bili zadušeni z veliko silo, zlasti upori v Palermu in Messini.<ref name="knowital">{{navedi novice|url=http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20030801195242/http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-date=1 August 2003|publisher=knowital.com|title=History of Sicily|date=7 October 2007}}</ref> Severnoafriški napadi sužnjev so odvračali naseljevanje ob obali do 19. stoletja. [[Utrechtski mir]] leta 1713 je Sicilijo dodelil [[Savojci|Savojcem]]; vendar je to obdobje vladanja trajalo le sedem let, saj so ga za otok Sardinijo zamenjali s cesarjem [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] iz avstrijske rodbine [[Habsburžani|Habsburg]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.heraldica.org/topics/france/utrecht.htm|publisher=Heraldica.org|title=The Treaties of Utrecht (1713)|date=7 October 2007}}</ref> Medtem ko so bili Avstrijci zaskrbljeni zaradi vojne za nasledstvo Poljske, je burbonski princ, [[Karel III. Španski]] lahko osvojil Sicilijo in Neapelj.<ref>{{navedi novice|url=http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20030804170901/http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-date=4 August 2003|publisher=RealCasaDiBorbone.it|title=Charles of Bourbon – the restorer of the Kingdom of Naples|date=7 October 2007}}</ref> Sprva je Sicilija lahko ostala kot samostojno kraljestvo pod osebno zvezo, medtem ko so Bourboni obema vladali iz Neaplja. Vendar pa se je Neapelj ob prihodu [[Napoleon]]ovega [[Prvo Francosko cesarstvo|prvega francoskega cesarstva]] zapletel v bitki pri Campo Tenese in nameščen je bil bonapartistični neapeljski kralj. [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand III.]] Bourbon se je bil prisiljen umakniti na Sicilijo, ki jo je s pomočjo britanske pomorske zaščite še vedno popolnoma nadzoroval.<ref>{{navedi novice|url=http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|publisher=Clash-of-Steel.co.uk|title=Campo Tenese|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207112301/http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|url-status=dead}}</ref> Po tem se je Sicilija pridružila [[napoleonske vojne|napoleonskim vojnam]], nato so Britanci pod vodstvom lorda Williama Bentincka na otoku ustanovili vojaško in diplomatsko prisotnost za zaščito pred francosko invazijo. Po zmagi v vojni sta se Sicilija in Neapelj formalno združila kot [[Kraljevina Dveh Sicilij]] pod Bourboni. Glavna revolucionarna gibanja so se zgodila v letih 1820 in 1848 proti bourbonski vladi s Sicilijo, ki je iskala neodvisnost; drugo, revolucija 1848 pa je povzročila kratko obdobje neodvisnosti Sicilije. Vendar pa so leta 1849 Bourboni prevzeli nadzor nad otokom in prevladovali nad njim do leta 1860.<ref>[http://www.treccani.it/enciclopedia/regno-delle-due-sicilie/ Regno Delle Due Sicilie nell'Enciclopedia Treccani]. Treccani.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === Združitev Italije === {{glavni|Risorgimento}} [[File:Partenza da Quarto.jpg|thumb|Začetek ekspedicije tisočev, 1860]] Pohod tisočev ljudi, ki jo je vodil [[Giuseppe Garibaldi]], je leta 1860 zajela Sicilijo kot del [[Risorgimento|Risorgimenta]]. Osvajanje se je začelo pri Marsali, domači Sicilci pa so se mu pridružili pri zavzetju južnega italijanskega polotoka. Garibaldijev pohod je bil zaključen z obleganjem Gaete, kjer so bili končni Bourboni izgnani in Garibaldi je razglasil svojo diktaturo v imenu [[Viktor Emmanuel II.|Viktorja Emmanuela II.]] iz [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]].<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/542800/Sicily Sicily (island, Italy) – Britannica Online Encyclopaedia]. Britannica.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Sicilija je postala del Kraljevine Sardinije po referendumu, kjer je več kot 75 % Sicilije 21. oktobra 1860 glasovalo za aneksijo (vendar niso smeli glasovati vsi). Kot rezultat razglasitve Kraljevine Italije je Sicilija 17. marca 1861 postala del kraljevine. Sicilsko gospodarstvo (in širše ''mezzogiorno'' gospodarstvo) je po italijanski združitvi kljub velikim naložbam Kraljevine Italije v sodobno infrastrukturo ostalo razmeroma nerazvito, kar je povzročilo val emigracije brez primere.<ref name="modern">{{navedi novice|url=http://www.oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|publisher=OAH.org|title=Italians around the World: Teaching Italian Migration from a Transnational Perspective|date=7 October 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|archive-date=27 November 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html |date=2010-11-27 }}</ref> Leta 1894 so organizacije delavcev in kmetov, znane kot ''Fasci Siciliani'', protestirale proti slabim socialnim in ekonomskim razmeram na otoku, vendar so jih v nekaj dneh zatrli.<ref>{{navedi novice|url=http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|publisher=Capitol Hill|title=Sicily|date=7 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071018230534/http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|archive-date=18 October 2007}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9033791/fascio-siciliano|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|title=fascio siciliano|date=7 October 2007}}</ref> [[Messinski potres 1908|Potres v Messini]] 28. decembra 1908 je ubil več kot 80.000 ljudi.<ref>"[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1483443/Messina-earthquake-and-tsunami Messina earthquake and tsunami]". Britannica Online Encyclopedia.</ref> Za to obdobje so bili značilni tudi prvi stiki med sicilsko mafijo (kriminalnim združenjem, znano tudi kot ''Cosa Nostra'') in italijansko vlado. Izvor mafije je še vedno negotov, vendar je splošno sprejeto, da se je pojavila v 18. stoletju najprej v vlogi zasebnih izvršiteljev, najetih za zaščito premoženja lastnikov zemljišč in trgovcev pred skupinami razbojnikov (''Briganti''), ki so pogosto plenile podeželje in mesta. Bitka proti mafiji, ki jo je vodila Kraljevina Italija, je bila kontroverzna in dvoumna. Karabinjerji (vojaška policija Italije) in včasih italijanska vojska so bili pogosto vpleteni v strašne spopade z mafijci, vendar so bila njihova prizadevanja pogosto neuporabna zaradi tajnega sodelovanja med mafijo in lokalno vlado ter tudi zaradi šibkosti italijanskega sodnega sistema.<ref>[https://web.archive.org/web/20071111034455/http://www.carabinieri.it/Internet/Arma/Ieri/Storia/Vista%2Bda/Fascicolo%2B22/01_Fascicolo%2B22.htm Arma dei Carabinieri – Home – L'Arma – Ieri – Storia – Vista da – Fascicolo 22]. Carabinieri.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === 20. in 21. stoletje === [[File:Private Roy W. Humphrey of Toledo, Ohio is being given blood plasma after he was wounded by shrapnel in Sicily on 8-9-43 - NARA - 197268.jpg|thumb|Vojak Roy W. Humphrey iz Toleda v Ohiu dobi krvno plazmo, potem ko ga je 9. avgusta 1943 na Siciliji ranil šrapnel.]] V 1920-ih je fašistični režim začel močnejšo vojaško akcijo proti mafiji, ki jo je vodil prefekt Cesare Mori, ki je bil zaradi svojih železnih kampanj znan kot ''železni prefekt''. To je bilo prvič, da se je operacija proti sicilijanski mafiji končala z znatnim uspehom. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ki se je začela 10. julija 1943, je prišlo do invazije zaveznikov na Sicilijo. V pripravah na invazijo so zavezniki oživili mafijo, da bi jim pomagala. Invazija na Sicilijo je prispevala k krizi 25. julija; na splošno je zavezniške zmagovalce toplo sprejela Sicilija.<ref name=autogenerated1>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/history3.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Modern Sicilian History & Society}}</ref> Italija je postala republika leta 1946 in kot del italijanske ustave je bila Sicilija ena od petih regij, ki so ji podelile poseben status avtonomne regije.<ref>{{navedi novice|url=http://www.grifasi-sicilia.com/regione_sicilia_gbr.html|publisher=Grifasi-Sicilia.com|title=Sicily autonomy|date=7 October 2007}}</ref> Delna italijanska zemljiška reforma in posebno financiranje italijanske vlade Cassa per il Mezzogiorno (Sklad za jug) od leta 1950 do 1984 so pomagali sicilskemu gospodarstvu. V tem obdobju so se gospodarske in socialne razmere na otoku na splošno izboljšale zaradi pomembnih naložb v infrastrukture, kot so avtoceste in letališča, ter zaradi ustvarjanja pomembnih industrijskih in trgovskih območij. V 1980-ih je mafijo globoko oslabila druga pomembna kampanja, ki sta jo vodila sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino.<ref>{{in lang|it}} [http://www.scudit.net/mdfalcone.htm Due eroi italiani – Materiali didattici di Scuola d'Italiano Roma a cura di Roberto Tartaglione]. Scudit.net (11 April 2004). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Med letoma 1990 in 2005 se je stopnja brezposelnosti zmanjšala s približno 23 % na 11. Cosa Nostra je bila tradicionalno najmočnejša skupina na Siciliji, zlasti v okolici Palerma. Policijska preiskava poleti 2019 je tudi potrdila tesne povezave med sicilsko mafijo na območju Palerma in ameriškim organiziranim kriminalom, zlasti družino kriminalcev Gambino. Po poročanju La Repubblice »odhajajo po ulicah Passo di Rigano, Boccadifalco, Torretta in hkrati Brooklyn, Staten Island, New Jersey. Ker se je s Sicilije v ZDA stara mafija vrnila«.<ref>https://www.theguardian.com/world/2019/jul/17/fbi-mafia-arrests-us-italy-inzerillo-gambino, FBI and Italian police arrest 19 people in Sicily and US in mafia investigation</ref> == Demografija == [[File:Palermo02 flickr.jpg|thumb|Mesto Palermo leta 2005]] [[File:Along the island of ortigia.jpg|thumb|Pogled na Sirakuze z obale Ortigije do gradu Maniace]] Na Siciliji živi približno pet milijonov ljudi, kar je četrta najbolj poseljena dežela v Italiji. V prvem stoletju po italijanski združitvi je imela Sicilija eno najbolj negativnih stopenj selitve med italijanskimi deželami zaradi izseljevanja milijonov ljudi v severno Italijo, druge evropske države, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Avstralijo. Tako kot južna Italija in Sardinija je priseljevanje na otok zelo nizko v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami, ker se delavci zaradi boljših zaposlitev in industrijskih možnosti namesto tega odpravijo v severno Italijo. Po podatkih ISTAT iz leta 2017<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|access-date=29 May 2016|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630205634/http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|url-status=dead}}</ref> kaže približno 175.000 priseljencev od skupno 5.029.615 prebivalcev; največ priseljencev je Romunov z več kot 50.000, sledijo Tunizijci, Maročani, Šrilančani, Albanci in drugi, večinoma iz Vzhodna Evropa. Kot v preostali Italiji je uradni jezik italijanščina, glavna vera pa je rimokatolištvo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|title=Legge 482|work=camera.it|accessdate=2021-05-07|archive-date=2015-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512051856/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/01_Gennaio/17/cattolici.shtml|title=Corriere della Sera – Italia, quasi l'88% si proclama cattolico|work=corriere.it}}</ref> === Največja mesta === To je 10 največjih mest na Siciliji: {| class="wikitable sortable" ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |# ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Ime ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Preb. (2017) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Območje (km²) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Gostota km² |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |1 | style="text-align:left;" |[[Palermo]] |668.405 |159 |4,207 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |2 | style="text-align:left;" |[[Catania]] |311.620 |181 |1,723 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |3 | style="text-align:left;" |[[Messina]] |234.293 |212 |1,107 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |4 | style="text-align:left;" |[[Sirakuze]] |121.605 |204 |596 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |5 | style="text-align:left;" |[[Marsala]] |82.802 |242 |343 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |6 | style="text-align:left;" |[[Gela]] |74.858 |277 |270 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |7 | style="text-align:left;" |[[Ragusa]] |73.638 |442 |166 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |8 | style="text-align:left;" |[[Trapani]] |67.923 |272 |250 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |9 | style="text-align:left;" |[[Vittoria]] |64.212 |181 |354 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |10 | style="text-align:left;" |[[Caltanissetta]] |62.317 |416 |150 |} === Administrativne enote === [[File:Provinces of Sicily map.png|thumb|300px|Province Sicilije]] Administrativno je Sicilija razdeljena na 9 provinc, vsaka z glavnim mestom istega imena. Manjši okoliški otoki so tudi del različnih provinc: [[Eolsko otočje]] (Messina), Ustica (Palermo), Egadski otoki (Trapani), Pantelleria (Trapani) in Pelagijski otoki (Agrigento). {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" |- !Provinca !Območje<br />(km²) !Št. preb.<ref>[http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html Population May 2011, data from Demo Istat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110701194349/http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html |date=1 July 2011 }}. Demo.istat.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> !Gostota<br />(Pop. per km²) !Število občin |- | style="text-align:left;"|Agrigento |3.42 |453.594 |149,1 |43 |- | style="text-align:left;"Caltanissetta |2.128 |271.168 |127,4 |22 |- | style="text-align:left;"|Catania |3.552 |1.090.620 |307,0 |58 |- | style="text-align:left;"|Enna |2.562 |172.159 |67,2 |20 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Messina]] |3.247 |652.742 |201,0 |108 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Palermo]] |4.992 |1.249.744 |250,3 |82 |- | style="text-align:left;"|Ragusa |1.614 |318.980 |197,6 |12 |- | style="text-align:left;"|Siracusa |2.109 |403.559 |191,3 |21 |- | style="text-align:left;"|Trapani |2.460 |436.240 |177,3 |24 |} == Gospodarstvo == Ob zedinjenju Italije leta [[1861]] je bila Sicilija, skupaj z [[Neapelj|Neapljem]], najhuje prizadeta dežela, ker je bila tedaj najbogatejša in je zato morala v večji meri podpreti državo. Večina [[industrija|industrije]] je bila preseljena v Piemont ali pa so bili obrati enostavno ukinjeni zaradi konkurence s severom. [[banka|Bančne]] rezerve so bile porabljene za kritje stroškov zedinjenja in država jih je nadomestila z [[bankovec|bankovci]]. Sicilski politiki niso bili dovolj spretni, da bi izkoriščanje svoje dežele zajezili, a ljudstvo se je upiralo še celo desetletje. Do leta [[1870]] je bilo kar osemkrat oklicano izredno stanje in država je vedno trdila, da gre za osamljene pojave razbojništva. V resnici so bili to protesti prebivalstva, ki je doživljalo hudo gospodarsko krizo, a država je upornike kaznovala z uvedbo obvezne [[vojaška služba|vojaške službe]] za vse moške do 40. leta starosti, z vojaškimi [[proces]]i in s težkimi [[zapor]]nimi kaznimi ter [[deportacija]]mi na sever. To je prepričalo veliko mladih ljudi, da so dejansko postali razbojniki in [[mafija|mafijci]]. [[Gospodarstvo]] se je skrčilo v kmetijstvo za lastno preživetje. Šele v zadnjih desetletjih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] si je sicilsko gospodarstvo znatno opomoglo. Še leta [[1971]] je samo 28 % prebivalstva bilo stalno zaposlenih, a v komaj preteklih desetletjih se je stanje bistveno spremenilo. Današnje gospodarstvo otoka se naglo približuje standardom ostale Italije. Kmetijstvo, ki je prej slonelo na ekstenzivnem obdelovanju in gojenju [[žito|žita]], se je preusmerilo v specializirana pridelovanja [[pšenica|pšenice]], [[agrumi|agrumov]], [[vinska trta|vinske trte]] in oljk, pa tudi vrtnin in drugega sadja. Sicilija pridela skoraj 80 % italijanskega [[bombaž]]a. Razvita je tudi [[živinoreja]] ([[govedo]], [[konj]]i, [[drobnica]]): pašniki pokrivajo kar 235.000 [[hektar|ha]]. Pomemben je tudi [[ribolov]] (tune, mečarice, [[pelaške ribe|plave ribe]]). S pomočjo državnih prispevkov je bila obnovljena industrija, predvsem kemična in petrokemična. Nekdaj značilni [[rudnik]]i [[žveplo|žvepla]] in mineralnih soli so bili zaprti zaradi nerentabilnosti. Izkoriščajo se pa nedavno odkrita ležišča [[nafta|nafte]] in [[metan]]a. Problematično je energetsko stanje dežele, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanje [[voda|vode]], ki ne omogoča gradnje [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Čeprav obratuje več [[termoelektrarna|termoelektrarn]] in nekaj vetrnic ([[eolska energija|eolska energija]]) ter se izkorišča celo [[biomasa]], je glavni dotok energije elektrovod preko Mesinskega preliva. == Kultura == {{Quote|text= Videti Italijo, ne da bi videli Sicilijo, pomeni, da je sploh nismo videli, saj je Sicilija namig vsega.|sign=[[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art149.htm|title=Goethe in Sicily - Best of Sicily Magazine|website=www.bestofsicily.com}}</ref>}} [[File:Antonello da Messina - Virgin Annunciate - Galleria Regionale della Sicilia, Palermo.jpg|thumb|''[[Devica oznanjena (Antonello da Messina, Palermo)|Devica oznanjena]]'', [[Antonello da Messina]]]] Sicilijo že dolgo povezujejo z umetnostjo; številni pesniki, pisatelji, filozofi, intelektualci, arhitekti in slikarji imajo korenine na otoku. Zgodovino prestiža na tem področju lahko izsledimo že od grškega [[filozof]]a [[Arhimed]]a, rojenega v Sirakuzah, ki je postal znan kot eden največjih [[matematik]]ov vseh časov.<ref>{{navedi knjigo |last=Calinger |first=Ronald S |title=A Contextual History of Mathematics |url=https://archive.org/details/contextualhistor0000cali |publisher=Prentice Hall |isbn=978-0-02-318285-3|year=1999 }}</ref> [[Gorgija]] in [[Empedoklej]] sta še dva zelo opazna zgodnja sicilijansko-grška filozofa, medtem ko je sirakuški Epiharm izumitelj komedije.<ref>{{navedi knjigo |last=Talfourd |first=Thomas Noon |author-link= |title=History of Greek Literature |publisher=University of Michigan |url=https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog |page=[https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog/page/n184 173] |quote=invented comedy Epicharmus. |year=1851}}</ref> === Umetnost in arhitektura === [[File:Ceramic Art Pottery Agatino Caruso Caltagirone 2.jpg|thumb|left|Slikarska umetnost majolika, Caltagirone]] [[File:Bruno Caruso in Istanbul.jpg|thumb|Bruno Caruso]] [[Keramika]] iz [[terakota|terakote]] z otoka je dobro poznana. Umetnost keramike na Siciliji sega že v prvotna starodavna ljudstva, imenovana Sikanci, nato je bila izpopolnjena v obdobju grške kolonizacije in je še danes vidna in prepoznavna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/ceramic.htm |publisher=BestOfSicily.com |title=Sicilian Ceramic Art |date=2 January 2008}}</ref> Danes je Caltagirone eno najpomembnejših središč na Siciliji za umetniško izdelavo keramike in skulptur iz terakote. Med slavnimi slikarji so renesančni umetnik [[Antonello da Messina]], Bruno Caruso, Renato Guttuso in [[Giorgio de Chirico]], rojen Grku, ki ga pogosto imenujejo »oče nadrealistične umetnosti« in ustanovitelj metafizičnega umetniškega gibanja.<ref>{{navedi knjigo |last=Thrall Soby |first=James |title=The Early Chirico |publisher=Ayer Co Pub |url=https://books.google.com/books?id=GtnYEBkmkIcC&q=%22father+of+surrealist+art%22&pg=PA93 |isbn=978-0-405-00736-1 |year=1969}}</ref> Najbolj opazna arhitekta sta [[Filippo Juvarra]] (ena najpomembnejših osebnosti italijanskega baroka) in [[Ernesto Basile]]. ==== Sicilski barok ==== {{glavni|Sicilski barok}} [[File:Sicilia Siracusa1 tango7174.jpg|thumb|[[Stolnica v Sirakuzah]]]] [[Sicilski barok]] ima edinstveno arhitekturno identiteto. Noto, Caltagirone, Catania, Ragusa, Modica, Scicli in zlasti Acireale vsebujejo nekatere najboljše italijanske primere [[baročna arhitekturabaročne arhitekture]], izklesane v lokalnem rdečem [[peščenjak]]u. Noto ponuja enega najboljših primerov baročne arhitekture, ki so ga prinesli na Sicilijo. Baročni slog na Siciliji je bil večinoma omejen na stavbe, ki jih je postavila cerkev in palače, zgrajene kot zasebne rezidence za sicilsko aristokracijo. Najzgodnejši primeri tega sloga na Siciliji niso imeli individualnosti in so bili običajno težki pastiši stavb, ki so jih videli sicilijanski obiskovalci Rima, Firenc in Neaplja. Vendar so že v tej zgodnji fazi provincialni arhitekti začeli vključevati nekatere ljudske značilnosti starejše arhitekture Sicilije. Sredi 18. stoletja, ko se je baročna arhitektura Sicilije opazno razlikovala od celinske, je običajno vključevala vsaj dve ali tri lokalne značilnosti, skupaj z edinstveno svobodo oblikovanja, ki jo je težje opisati z besedami. === Glasba in film === [[File:Palermo teatro massimo.jpg|thumb|[[Teatro Massimo]], [[Palermo]]]] Palermo gosti [[Teatro Massimo]], ki je največja operna hiša v Italiji in tretja največja v vsej Evropi. V Catanii je še ena pomembna operna hiša, [[Teatro Massimo Bellini]] z 1200 sedeži, ki zaradi svoje akustike velja za eno najboljših evropskih opernih hiš. Siciliski skladatelji so [[Vincenzo Bellini]], Sigismondo d'India, [[Giovanni Pacini]] in [[Alessandro Scarlatti]] in sodobni skladatelji, kot sta [[Salvatore Sciarrino]] in [[Silvio Amato]]. [[File:Vincenzo bellini.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Vincenzo Bellini]]]] [[File:Alessandro_Scarlatti.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Alessandro Scarlatti]]]] Na Siciliji je bilo posnetih veliko nagrajenih in priznanih filmov italijanske kinematografije, med katerimi so najbolj znani: [[Luchino Visconti|Viscontijev]] ''La Terra Trema'' in ''Il Gattopardo'', Pietro Germi ''Divorzio all'Italiana'' in ''Sedotta e Abbandonata''. === Literatura === [[File:Luigi Pirandello.jpg|upright=0.7|thumb|[[Luigi Pirandello]]]] Zlata doba sicilske [[poezija|poezije]] se je začela v začetku 13. stoletja s sicilsko šolo Giacomo da Lentinija, ki je močno vplivala na italijansko literaturo. Nekateri najbolj opaženi liki med pisatelji in pesniki so [[Luigi Pirandello]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1934]]), [[Salvatore Quasimodo]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1959]]), [[Giovanni Verga]] (oče italijanskega [[verizem|Verizma]]), Domenico Tempio, Giovanni Meli, Luigi Capuana, Mario Rapisardi, Federico de Roberto, Leonardo Sciascia, Vitaliano Brancati, [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]], Elio Vittorini, [[Vincenzo Consolo]] in [[Andrea Camilleri]] (znan po svojih romanih in kratkih zgodbah z izmišljenim likom, inšpektorjem Salvo Montalbano kot glavnim junakom). Na politični strani sta med pomembnimi filozofa [[Gaetano Mosca]] in [[Giovanni Gentile]], ki je napisal ''Doktrino fašizma''. Kar zadeva akademsko refleksijo, je zgodovinsko in estetsko bogastvo ter večplastnost heterogenosti sicilske literature in kulture metodološko prvič dojela in z izrazom transkulturnost skovala nemška učenjakinja italijanistike [[Dagmar Reichardt]], ki je po objavi obsežne študije o literarnem delu Giuseppeja Bonavirija,<ref>Dagmar Reichardt, ''Das phantastische Sizilien Giuseppe Bonaviris. Ich-Erzähler und Raumdarstellung in seinem narrativen Werk'', edited and with a foreword by Heinz Willi Wittschier, (Grundlagen der Italianistik no. 2), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2000, {{ISBN|978-3631362402}}.</ref> je prejela mednarodno nagrado ''Premio Flaiano'' (''Italianistica'') za trijezično (angleško, italijansko, nemško) zbirko o evropski omejenosti Sicilije, sicilski literaturi in sicilskih študijah.<ref>Dagmar Reichardt (Ed.), ''L'Europa che comincia e finisce: la Sicilia. Approcci transculturali alla letteratura siciliana. Beiträge zur transkulturellen Annäherung an die sizilianische Literatur. Contributions to a Transcultural Approach to Sicilian Literature'', edited and with a preface by Dagmar Reichardt, in collaboration with Anis Memon, Giovanni Nicoli and Ivana Paonessa, (Italien in Geschichte und Gegenwart, no. 25), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2006, {{ISBN|978-3631549414}}.</ref> === Jezik === Danes je večina ljudi na Siciliji [[Dvojezičnost|dvojezična]] in govori italijansko in [[sicilsko]], ki je poseben zgodovinski romanski jezik. Nekatere sicilske besede so izposojene besede iz grškega, katalonskega, francoskega, arabskega, španskega in drugih jezikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050302100426/http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-date=2 March 2005 |publisher=LeoLuca-Criscione.net |title=The Sicilian Language |date=7 October 2007}}</ref> Dialekte, povezane s sicilščino, govorijo tudi v Kalabriji in [[Salento|Salentu]]; pomembno je vplivala na malteški jezik. Vendar je uporaba sicilščine omejena na neformalne okoliščine (večinoma v družini) in jo v večini primerov nadomešča tako imenovani regionalni italijanski jezik Sicilije, italijansko narečje, ki je nekakšna mešanica med italijanskim in sicilskim jezikom.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |title=La lingua italiana, i dialetti e le lingue straniere |work=istat.it |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121030180855/http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |archive-date=30 October 2012 }}</ref> [[Sicilščina]] je že zgodaj vplivala na razvoj prvega italijanskega standarda, čeprav je bila njegova uporaba omejena na intelektualno elito. To je bil [[knjižni jezik]] na Siciliji, ki je nastal pod okriljem Friderika II. in njegovega notarskega dvora ali ''Magne Curia'', ki je na čelu z Giacomom da Lentinijem postavila tudi sicilsko šolo, ki jo je navdihnila trubadurska literatura. Njeno jezikovno in poetično dediščino je pozneje v florentinščino prevzel [[Dante Alighieri]], oče sodobne italijanščine, ki v svojem delu ''De vulgari eloquentia'' trdi, da »ta narodni jezik v resnici zasluži višjo pohvalo kot drugi, saj vso poezijo, ki jo je napisal Italijan lahko imenujemo sicilska«.<ref>{{navedi knjigo |last=Alighieri |first=Dante |author-link=Dante Alighieri |title=De vulgari eloquentia |url=https://archive.org/details/dantedevulgariel0000dant |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-40064-0|date=1996-10-10 }}</ref> V tem jeziku se je pojavil prvi [[sonet]], katerega izum pripisujejo samemu Giacomu da Lentiniju. Sicilski [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] (ISO 639-2 in 639-3) je pogovorni jezik približno 10 milijonov ljudi na Siciliji, [[Kalabrija|Kalabriji]] in drugod po južni Italiji. Ker vsebuje številne [[beseda|besedne]] in [[slovnica|slovnične]] oblike antičnega [[Feničanska abeceda|feničanskega]] jezika, kakor tudi [[stara grščina|stare grščine]], se da sklepati, da je obstajal še pred prihodom Rimljanov na otok. Seveda je [[latinščina]] močno vplivala na njegov razvoj, a ohranili so se mnogi izrazi in [[lastno ime|lastna imena]] mediteranskega izvora, predvsem arabskega. Kljub temu jezik na državni ravni ni uradno priznan, kot na primer [[sardinščina]], obravnava pa se skoraj vedno kot [[narečje]]. Dežela je pa sicilščino zaščitila z [[zakon]]om in uvedla njeno poučevanje v [[šola]]h. Od leta [[2000]] do [[2003]] je v ta namen dodelila štipendije 105 šolam vseh vrst in stopenj. === Znanost === Catania ima enega od štirih laboratorijev ''Istituto Nazionale di Fisica Nucleare'' (Nacionalni inštitut za jedrsko fiziko), v katerem je ciklotron, ki uporablja [[proton]]e tako za poskuse [[jedrska fizika|jedrske fizike]] kot za zdravljenje raka (protonska terapija).<ref>[http://www.policlinico.unict.it/Adroterapia/def.htm Centro Di Adroterapia Oculare] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121122092913/http://www.policlinico.unict.it/adroterapia/def.htm |date=22 November 2012 }}. Policlinico.unict.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref><ref>[http://www.lns.infn.it/ LNS latest news]. Lns.infn.it (13 December 2012). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Noto ima enega največjih radijskih teleskopov v Italiji, ki izvaja geodetska in astronomska opazovanja.<ref>[http://www.noto.ira.inaf.it/ Noto VLBI home page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221008104312/https://www.noto.ira.inaf.it/ |date=2022-10-08 }}. Noto.ira.inaf.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> V Palermu in Cataniji obstajajo observatoriji, ki jih vodi Istituto Nazionale di Astrofisica (Nacionalni inštitut za astrofiziko). V observatoriju v Palermu je astronom [[Giuseppe Piazzi]] 1. januarja 1801 odkril prvi in največji asteroid, ki je bil identificiran [[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]] (danes velja za pritlikav planet); Catania ima dve opazovalnici, od katerih se ena nahaja na gori [[Etna]], na 1.800 metrih. Sirakuze so tudi eksperimentalno središče za sončne tehnologije z ustanovitvijo projekta ''Arhimedova sončna elektrarna'', ki je prva koncentrirana sončna elektrarna, ki uporablja staljeno sol za prenos in shranjevanje toplote, ki je integrirana s plinskim objektom s kombiniranim ciklom. Vsa tovarna je v lasti in pod vodstvom Enela.<ref>[http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http%3a%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit%3d-2%3fWT.mc_id%3d1707 Archimede] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 |date=2012-02-24 }} {{ web archive | url = https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 | date = 24 February 2012 }}. Enel.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Turistično mesto Erice je tudi pomembno znanstveno mesto zaradi fundacije Ettore Majorana in Centra za znanstveno kulturo, ki zajema 123 šol z vsega sveta, ki pokriva vse veje znanosti, ponuja tečaje, seminarje, delavnice in letna srečanja. Ustanovil ga je fizik [[Antonino Zichichi]] v čast otoškemu znanstveniku [[Ettore Majorana|Ettoreju Majorani]], znanemu po enačbi Majorane in fermonih Majorana. [169] Med znane znanstvenike na Siciliji sodijo tudi [[Stanislao Cannizzaro]] (kemik), Giovanni Battista Hodierna in Niccolò Cacciatore (astronomi). [[File:Ripresa notturna della Facolta di Ingegneria Messina.jpg|thumb|Oddelek za inženirstvo Univerze v Messini]] === Izobraževanje === Sicilija ima štiri univerze: * [[Univerza v Cataniji]] sega v leto 1434 in je najstarejša [[univerza]] na Siciliji. Danes ima 12 fakultet in več kot 62.000 študentov, ponuja pa dodiplomske in podiplomske programe. Catania gosti tudi akademsko ustanovo Scuola Superiore, povezano z Univerzo v Cataniji, katere cilj je odličnost v izobraževanju. * [[Univerza v Palermu]] je druga najstarejša univerza na otoku. Uradno je bila ustanovljena leta 1806, čeprav zgodovinski zapisi kažejo, da se tam od poznega 15. stoletja poučujejo medicino in pravo. [[Botanični vrt]] ''Orto botanico di Palermo'' (botanični vrt Palermo) je dom univerzitetnega oddelka za [[Botanika|botaniko]] in je odprt tudi za obiskovalce. * [[Univerza v Messini]], ki jo je leta 1548 ustanovil [[Ignacij Lojolski]]. Sestavlja jo 11 fakultet. * [[Univerza Kore v Enni]], ustanovljena leta 1995, je zadnja sicilska univerza in prva univerza, ustanovljena na Siciliji po italijanski združitvi. === Kuhinja === {{glavni|Sicilska kuhinja}} [[File:Cannoli siciliani.jpg|thumb|[[Cannoli]], priljubljeno pecivo, povezano s sicilsko kuhinjo]] Otok ima dolgo zgodovino najrazličnejših kuhinj in vin, zato Sicilijo včasih poimenujejo ''Božja kuhinja''.<ref>{{navedi splet | url=http://info.limcollege.edu/faculty-blog/a-cosa-nostra-encounter-on-a-sicilian-vacation/ | title=A Cosa Nostra Encounter on a Sicilian Vacation| date=2016-06-06}}</ref> Vsak del Sicilije ima svojo posebnost (npr. Cassata je značilna za Palermo, čeprav je na voljo povsod na Siciliji, tako kot Granita). Sestavine so običajno bogatega okusa, hkrati pa ostajajo dostopne širši javnosti. Slane jedi na Siciliji so zdrave, saj se uporablja sveža zelenjava in sadje, kot so paradižnik, artičoke, oljke (vključno z oljčnim oljem), citrusi, marelice, jajčevci, čebula, fižol, rozine, skupaj z morskimi sadeži, sveže ulovljeni iz okoliške obale, vključno s tuni, oradami, brancini, sipami, mečaricami, sardelami in drugimi. [[File:Arancini 002.jpg|thumb|[[Arancini]], riževe kroglice, ocvrte v drobtinah]] Najbolj znan del sicilske kuhinje so bogate sladke jedi, vključno s sladoledom in pecivom. [[Cannoli]] (v ednini: cannolo), lupina ocvrtega peciva v obliki cevke, napolnjena s sladkim nadevom, ki običajno vsebuje ricotto, je po vsem svetu močno povezana s Sicilijo. ''Biancomangiare'', ''biscotti ennesi'' (piškoti, ki izvirajo iz Enne), ''braccilatte'' (sicilska različica krofov), ''buccellato'', ''ciarduna'', ''pignoli'', ''Biscotti Regina'', ''giurgiulena'', ''frutta martorana'', ''cassata'', ''pignolata'', ''granita'', ''cuccidati'' (vrsta figovih piškotov, znani tudi kot ''buccellati'') in ''cuccìa'' so nekatere pomembne sladke jedi. Tako kot kulinarika v preostali južni Italiji imajo tudi testenine pomembno vlogo v sicilski kuhinji, tako kot riž; na primer z arancinom. Poleg uporabe nekaterih drugih sirov je Sicilija ustvarila tudi nekaj lastnega sira, pri čemer je uporabila kravje in ovčje mleko, na primer ''pecorino'' in ''caciocavallo''. Uporabljene začimbe so žafran, muškatni orešček, nageljnove žbice, poper in cimet, ki so jih uvedli Arabci. Peteršilj se obilno uporablja v številnih jedeh. Čeprav je sicilska kuhinja pogosto povezana z morsko hrano, na Siciliji najdemo tudi mesne jedi, vključno z gosjo, jagnjetino, kozo, kuncem in puranom. Normani in Švabi so bili tisti, ki so na otok prvič prinesli mesne jedi.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/food.htm |publisher=BestofSicily.com |title=Sicilian Food and Wine |date=24 June 2007}}</ref> Nekatere sorte vina pridelujejo iz vinske trte, ki je razmeroma edinstvena za otok, na primer ''Nero d'Avola'', narejen v bližini baročnega mesta Noto.<ref>{{navedi splet |last=Maria |first=Anna |title=Sicilian Fig Cookies |url=http://www.annamariavolpi.com/page47.html |publisher=Anna Maria's Open Kitchen |access-date=29 March 2011}}</ref> == Glej tudi == *[[Sicilija]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Sicily}} {{Wikivoyage|Sicily}} * [https://web.archive.org/web/20060808003122/http://www.regione.sicilia.it/ Sicilian Region — Official website] {{in lang|it}} * [http://www.movity.it/ Sicily Transportation Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180531214432/https://www.movity.it/ |date=31 May 2018 }} * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/05/20/10-reasons-to-visit-sicily-part-i/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part I] * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/08/08/10-reasons-visit-sicily-part-ii/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part II] * [http://www.artedigitale.eu/bildband/sicilia/ Images of Sicily] * [http://www.lasiciliainrete.it/ 10.000 Images of Sicily] * [https://web.archive.org/web/20140310200832/http://www.sikania.it/en/ The Sicilian tourist magazine] {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Sicilija|*]] {{normativna kontrola}} 0pc9t4ocsyhltidrkruxejh30e6llrs 6746367 6746366 2026-09-03T13:36:34Z ~2026-47828-06 265263 bolse 6746367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Sicilija | native_name = {{native name|it|Sicilia}} | native_name_lang = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Avtonomna dežela]] | short_description = | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Sicily.svg | flag_alt = | image_shield = Coat of arms of Sicily.svg | shield_size = 50px | shield_alt = | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = ''Madreterra'' | image_map = Sicily in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = [[glavno mesto]] | seat = [[Palermo]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = [[Forza Italia (2013)|FI]] | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Renato Schifani]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25.711 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|accessdate=2021-05-05|archive-date=2019-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724140744/http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|url-status=dead}}</ref> | population_total = 4.969.147 | population_as_of = 2019 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Sicilijánec/Sicilijánka | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-82 | blank_name_sec1 = BDP (nominalni) | blank_info_sec1 = 89,2 mrd. € (2018)<ref name="ec.europa.eu">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank1_name_sec1 = BDP/prebivalca | blank1_info_sec1 = 17.800 € (2018)<ref name="ec.europa.eu"/> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,838<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 21. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITG | website = http://pti.regione.sicilia.it/ | footnotes = }} '''Sicilija''' (v [[italijanščina|italijanščini]] in [[Sicilijanščina|sicilijanščini]] ''Sicilia'' [sičìlja]) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]], in ena od petih [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Zavzema ves [[Sicilija|istoimenski]] [[otok]], po velikosti prvi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]]. Skrajna severovzhodna točka je [[Mesinski preliv]], ki povezuje Sicilijo s kopensko Italijo; [[sever]]no obalo otoka obdaja [[Tirensko morje]], [[vzhod]]no pa [[Jonsko morje]]; na jugozahodu jo [[Sicilski preliv]] in Sicilsko morje ločita od [[Afrika|Afrike]]. Delila se je na devet [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so se leta 2005 preimenovale v metropolitanska mesta ([[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] (82 občin), [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] (108 občin) in [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] (58 občin)) oziroma v Samostojne občinske konzorcije ([[Agrigento (pokrajina)|Agrigento]] (43 [[italijanske občine|občin]]), [[Caltanissetta (pokrajina)|Caltanissetta]] (22 občin), [[Enna (pokrajina)|Enna]] (20 občin), [[Ragusa (pokrajina)|Ragusa]] (12 občin), [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]] (21 občin) in [[Trapani (pokrajina)|Trapani]] (24 občin)). K Siciliji spadajo tudi številni manjši otoki: [[Eolsko otočje]], [[Egadsko otočje]], [[Pelagijsko otočje]], [[Ustica]], [[Lampedusa]] in [[Pantelleria]]. == Geografija == {{glavni|Sicilija}} [[Slika:20101207-etna-full (14213006863).jpg|sličica|levo|Satelitska slika Sicilije]] Sicilija je po površini največja italijanska dežela. Več kot 61 % ozemlja zavzemajo [[grič]]i, 25 % [[gorovje]] in samo 14 % obmorske [[ravnina|ravnine]]. Vzhodna gorovja (Peloritani, Nebrodi, Madonie) so končne veje [[Apenini|Apeninov]], centralna (Erei) in zahodna (Sicani) gorstva so samostojne vzpetine. Samostojen je seveda tudi najvišji sicilski vrh, [[ognjenik]] [[Etna]], ki trenutno doseže okoli 3329 m višine. Vsi ostali vrhovi so nižji, saj ima drugi po višini Pizzo Carbonara v Madonijah komaj 1977 metri. Edini večji ravnini sta naplavinska dolina reke Simeto pri mestu [[Catania]] in tako imenovana ''Conca d'oro'', v kateri leži mesto Palermo. Glavni reki sta Južna Imera in Simeto. Edino naravno [[jezero]] je Pergusa. [[Podnebje]] Sicilije je tipično [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], s toplimi [[poletje|poletji]] in milimi [[zima]]mi. Na južne obale posebno poleti sega afriški vpliv, ki povzroča visoke [[temperatura|temperature]]. Notranjost otoka in severne obale so občutno hladnejše. V Madonijah, Nebrodih in predvsem na Etni zelo pogosto [[sneg|sneži]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Sicilije}} Ime ''Sicilia'' je dobila [[Sicilija (rimska provinca)|rimska provinca]] leta 241 pr. n. št. Izhaja iz imena ljudstva [[Sikuli]] (latinsko ''Siculi'', starogrško Σικελοί ''Sikeloi''), ki je naselilo vzhodni del otoka. Starodavno ime otoka je ''Trinacria'' (grško Τρινακρία - ''ima tri rte'') zaradi svoje trikotne oblike, verjetno ponovna razlaga prejšnje (homerske) ''Trinacie''. Grško ime je bilo v klasični latinščini upodobljeno kot ''Trīnācrĭa'' ([[Vergilij]], [[Ovid]]).<ref>Cassell's Latin Dictionary, Marchant, J.R.V, & Charles, Joseph F., (Eds.), Revised Edition, 1928</ref><ref>"Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria." Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria. N.p., n.d. Web. 9 November 2014. "Sicily." Sicily. N.p., n.d. Web. 10 November 2014.</ref> === Prazgodovina === [[File:Sicily prehellenic topographic map.svg |thumb|left| Približna mesta Sikanov in njihovih sosedov, Elimcev in Sikelov, na Siciliji okoli 11. stoletja pred našim štetjem (pred prihodom Feničanov in Grkov).]] Prvotni prebivalci Sicilije iz klasične dobe so sestavljali tri opredeljene skupine starih ljudstev Italije. Najvidnejši in daleč najzgodnejši med njimi, [[Sikani]] (grško Σικανοί ''Sikanoi''), ki so (piše [[Tukidid]]) prispeli z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (morda današnje [[Katalonija|Katalonije]]).<ref>{{navedi novice|url= http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|publisher= Experience Festival|title= Sicily: Encyclopedia II – Sicily – History|date= 7 October 2007|access-date= 18 March 2016|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231001248/http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|archive-date= 31 December 2013|df= dmy-all}}</ref><ref>{{navedi novice|url= https://books.google.com/books?id=A7kGAAAAQAAJ&q=segre+sicano&pg=PA11|publisher= Ensayo historico|title= Aapologetico de la literatura española contra los opiniones|date= 7 October 2007}}</ref> Nekateri sodobni učenjaki pa predlagajo uvrstitev Sikanov med [[Iliri|ilirska]] plemena.<ref>{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/ancientgreeks00john|url-access= registration|page= [https://archive.org/details/ancientgreeks00john/page/72 72]|quote= most scholars now believe that the sicans and Sicels, as well as the.|title= The Ancient Greeks: A Critical History|last= Fine|first= John Van Antwerp|date= 1983|publisher= Harvard University Press|isbn= 9780674033146|language= en}}</ref> V obliki jamskih risb so o Sikanih odkrili pomembne zgodovinske dokaze s konca [[pleistocen]]ske dobe okoli leta 8000 pred našim štetjem. Prihod prvih ljudi na otok je povezan z izumrtjem sicilskega povodnega konja (''Hippopotamus pentlandi'') in pritlikavega slona (''Palaeoloxodon mnaidriensis''). Elimci, za katere se domneva, da so prišli z območja Egejskega morja, so postali naslednje pleme, ki se je pridružilo Sikanom na Siciliji.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9067615/Sicani|encyclopedia= Britannica.com|title= Sicani|date= 7 October 2007}}</ref> [[File:Dolmenmontebubbonia.jpg|thumb|Dolmen na Monte Bubbonia, južna Sicilija]] Zdi se, da nedavna odkritja [[dolmen]]ov na otoku (iz druge polovice 3. tisočletja pred našim štetjem) ponujajo nov vpogled v kulturo primitivne Sicilije. Dobro je znano, da je sredozemsko območje šlo skozi precej zapleteno prazgodovino, tako da je težko sestaviti zmedo različnih ljudstev, ki so si sledila. Vpliv dveh vplivov pa je jasen: evropski, ki prihaja s severozahoda in sredozemski vpliv jasne vzhodne dediščine.<ref name=Piccolo-dolmens>{{navedi knjigo|last1= Piccolo|first1= Salvatore|last2= Darvill|first2= Timothy|title= Ancient Stones, The Prehistoric Dolmens of Sicily|year= 2013|publisher= Brazen Head Publishing|location= Thornham/Norfolk|url= https://www.worldcat.org/search?qt=wikipedia&q=isbn%3A9780956510624|isbn= 9780956510624|access-date= 17 October 2013}}</ref><ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=4i6JmwEACAAJ | title=Ancient Stones: The Prehistoric Dolmens of Sicily| isbn=9780956510624| last1=Piccolo| first1=Salvatore| last2=Woodhouse| first2=Jean| year=2013}}</ref> Ni nobenega dokaza o vojni med plemeni, toda Sikani so se preselili na vzhod, ko so se Elimci naselili v severozahodnem kotu otoka. Domneva se, da so Sikeli izvirali iz Ligurije; prispeli so iz celinske Italije leta 1200 pred našim štetjem in prisilili Sikane, da so se preselili čez Sicilijo in se naselili sredi otoka. Druge manjše italske skupine, ki so se naselile na Siciliji, so vključevale Ausone (Eolski otoki, Milazzo) in Morgete iz Morgantine. === Antika === {{glavni| Magna Graecia| Starorimska civilizacija | Sicilija (rimska provinca)}} [[File:Sicily 2008 082 Mozia.jpg|thumb|left|Ruševine starodavnega feničanskega mesta Motya]] [[File:Greek temples in Sicily-Agrigento-Selinunte-Segesta.jpg|thumb|275px|Od vrha v desno: Konkordijin in Here Lacinie tempelj v [[Dolina templjev|Agrigentu]], tempelj v [[Segesta|Segesti]] in tempelj E v [[Selinunt]]u.]] [[File:Sicilia_SPQR.png|thumb|Sicilska provinca v Rimskem cesarstvu]] [[Fenicija|Feničanska]] naselja na zahodnem delu otoka so obstajala že pred prihodom grških kolonistov. Od približno 750 pr. n. št. so Grki začeli živeti na Siciliji (starogrško: Σικελία - Sikelia) in ustanovili veliko pomembnih naselij. Najpomembnejša kolonija je bila v [[Sirakuze|Sirakuzah]]; druge so nastale kot [[Agrigento|Akragas]], [[Selinunt]], [[Gela]], [[Himera, Sicilija|Himera]] in [[Messina|Zancle]].<ref>E. Zuppardo-S.Piccolo, ''Terra Mater: sulle sponde del Gela greco'', Betania Ed., Caltanissetta 2005</ref> Domači ljudstvi Sicani in Sikeli sta se z relativno lahkoto absorbirali v helensko kulturo, območje pa je postalo del [[Magna Graecia|Magne Graecie]] - skupaj z obalami juga italijanskega polotoka, ki so ga tudi naselili Grki. Sicilija je imela zelo rodovitna tla in uspešna uvedba oljk in vinske trte je spodbudila veliko dobičkonosnega trgovanja. Grška kultura je pomembno vključevala grško religijo in naseljenci so zgradili številne templje po vsej Siciliji, vključno z nekaterimi v [[Dolina templjev|Dolini templjev]] v [[Agrigento|Agrigentu]].<ref>{{navedi novice|url= http://italiansrus.com/articles/temples.htm|publisher= Italiansrus.com|title= Valley of the Temples|date= 7 October 2007}}</ref> Politika na otoku se je prepletala z grško; Sirakuze so si zaželeli Atenci, ki so se odpravili na sicilsko odpravo (415–413 pr. n. št.) med [[peloponeška vojna|peloponeško vojno]]. Sirakuze so za zaveznike dobile [[Antična Šparta|Šparto]] in [[Antični Korint|Korint]] in posledično premagale atensko odpravo. Zmagovalci so uničili atensko vojsko in njihove ladje ter prodali večino preživelih v suženjstvo.<ref>{{navedi novice|url= https://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|publisher= Livius.org|title= Siege of Syracuse|date= 7 October 2007|accessdate= 2021-05-05|archive-date= 2016-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html |date=2016-11-07 }}</ref> [[File:Taormina BW 2012-10-05 16-05-05.jpg|thumb|left| Grško-rimsko gledališče v Taormini]] Grške Sirakuze so nadzorovale vzhodno Sicilijo, [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] pa Zahod.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed: The Rise and Fall of an Ancient Civilization|url= https://archive.org/details/carthagemustbede0000mile|date= 2010|publisher= Viking|location= New York|isbn= 978-0-143-12129-9}}</ref> Kulturi sta se začeli spopadati, kar je privedlo do [[sicilske vojne|sicilskih vojn]] (med 580 in 265 pr. n. št.). Grške države so začele sklepati mir z [[Rimska republika|Rimsko republiko]] leta 262 pr. n. št., Rim je hotel Sicilijo priključiti kot prvo provinco svoje republike. Rim je v [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264 do 241 pr. n. št.) napadel posesti [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] na Siciliji in zmagal, s čimer je do leta 242 pr. n. št. Sicilija postala prva rimska provinca zunaj italijanskega polotoka<ref name="hutch">{{navedi novice|url= http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|publisher= Hutchinson Encyclopedia|title= Sicily|date= 7 October 2007|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20081202051716/http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|archive-date= 2 December 2008}}</ref> V [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (218 do 201 pr. n. št.) so Kartažani poskušali ponovno zavzeti Sicilijo. Nekatera grška mesta na otoku so stopila na stran Kartažanov. [[Arhimed]], ki je živel v Sirakuzah, je pomagal Kartažanom, rimske čete so ga ubile po napadu na Sirakuze leta 213 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed|date= 2010|publisher= Viking|location= New York}}</ref> Kartažanski poskus ni uspel, Rim pa je bil tokrat še bolj neusmiljen pri uničenju zavojevalcev; Rimski konzul M. Valerian je rimskemu senatu leta 210 pr. n. št. dejal, da »na Siciliji ni ostal noben Kartažan«.<ref>{{navedi novice|url= http://www.10000bc.tv/|archive-url= https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/|archive-date= 18 December 2007|publisher= 10000BC.tv|title= Sensational Sicily|date= 7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/ |date=2007-12-18 }}</ref> Kot kašča Rimske republike se je Sicilija uvrstila med pomembne province, razdeljene na dve kvesturi: Sirakuze na vzhodu in [[Marsala|Lilybaeum]] na zahodu. Nekateri poskusi so pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] (rimski cesar od 27. pr. n. št. Do 14. n. št.) na otok uvedli [[latinščina|latinščino]], toda Siciliji je bilo dovoljeno, da v kulturnem smislu ostane večinoma grška. Nekdaj uspešen in zadovoljen otok je močno nazadoval, ko je Gaj Ver postal guverner Sicilije (73. do 71. pr. n. št.). Leta 70 pr. n. št. je [[Cicero]] v svojem govoru ''In Verrem'' obsodil Verovo vladanje.<ref>{{navedi knjigo|last= Stockton|first= David|title= Cicero: A Political Biography|publisher= Oxford University Press|url= https://books.google.com/books?id=JqsqlajAPCoC&q=in+verrem+cicero+verres&pg=PA43|isbn= 978-0-19-872033-1|year= 1971}}</ref> Različne skupine so otok v različnih časih uporabljale kot osnovo moči: sužnji uporniki so ga zasedli med prvo (135-132 pr. n. št.) in drugo (104-100 pr. n. št.) sicilsko vojno, Sekst Pompej je imel tam svoj sedež med sicilskim uporom leta 44 do 36 pr. n. št. Krščanstvo se je prvič pojavilo na Siciliji v letih po 200 n. št.; med tem časom in letom 313, ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] dokončno odpravil prepoved krščanstva, je veliko število Sicilcev postalo mučeniki, vključno z Agato, Kristino, Lucijo in Eupliusom. Krščanstvo je v naslednjih dveh stoletjih na Siciliji hitro napredovalo. Sicilija je približno 700 let ostala rimska provinca.<ref name="earlymediev">{{navedi novice|url= http://www.bestofsicily.com/history2.htm|publisher= BestofSicily.com|title= Early & Medieval History|date= 7 October 2007}}</ref> === Germanska oblast (469-535) === [[Zahodno rimsko cesarstvo]] je začelo razpadati po veliki invaziji [[Vandali|Vandalov]], [[Alani|Alanov]] in [[Svebi|Svebov]] čez [[Ren]] v zadnjih dneh leta 406. Na koncu so se Vandali leta 429, potem ko so 20 let gospodovali po zahodni in [[Zadnja Hispanija|južni Hispaniji]] (današnja Španija), preselili v Severno Afriko. Leta 439 so zasedli Kartagino. ([[Franki]] so se preselili na jug iz današnje Belgije. [[Vizigoti]] so se preselili na zahod in se na koncu leta 418 naselili v [[Akvitanija|Akvitaniji]]; [[Burgundi]] so se leta 443 naselili v današnji Savoji). Vandali so se znašli v nevarnosti za Sicilijo - le 100 milj stran od njihovih severnoafriških oporišč. Po zavzetju Kartagine so Vandali, ki jih je osebno vodil kralj [[Gajzerik]], leta 440 oblegali Palermo kot uvodno dejanje, da bi otok odvzeli rimski oblasti.<ref>J.B. Bury, History of the Later Roman Empire, 1958 edition, p. 254</ref> Vandali so še enkrat poskušali zavzeti otok eno leto po zapustitvi Rima, leta 455, pri Agrigentu, vendar jih je [[Ricimer]] odločno premagal v pomorski zmagi ob Korziki leta 456.<ref>Bury, p. 327.</ref> Otok je ostal pod rimsko oblastjo do leta 469. Vandali so otok izgubili 8 let kasneje leta 477 proti vzhodnonemškemu plemenu [[Ostrogoti|Ostrogotov]], ki so nato nadzorovali tudi Italijo in Dalmacijo. Ostrogotska osvojitev Sicilije (in Italije kot celote) pod vodstvom [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] se je začela leta 488. [[Zenon (bizantinski cesar)|Bizantinski cesar Zenon]] je Teoderika imenoval za vojaškega poveljnika v Italiji. Goti so bili Germani, vendar je Teoderik spodbujal rimsko kulturo in vlado ter dovoljeval svobodo veroizpovedi.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9026834/Theodoric#949802.hook|encyclopedia= [[Encyclopædia Britannica]]|title= Theodoric|date= 7 October 2007}}</ref> Leta 461 je Teoderik postal bizantinski talec; prebival je v veliki carigrajski palači, naklonjen mu je bil cesar [[Leon I. Tračan|Leon I.]] (vladal 457–474) in se naučil brati, pisati in računati.<ref>Frassetto, Michael (2003), ''Encyclopedia of Barbarian Europe: Society in Transformation''. Santa Barbara, CA, p. 335: ABC-CLIO. {{ISBN|978-1-57607-263-9}}.</ref> === Bizantinsko obdobje (535–965) === [[File:Sicily by Piri Reis.jpg|thumb|Zgodovinski zemljevid Sicilije Pirija Reisa]] Potem ko je zasedel območja, ki so jih zasedali Vandali v severni Afriki, se je [[Justinijan I.]] odločil, da ponovno zavzame Italijo kot ambiciozen poskus povrnitve izgubljenih provinc na Zahodu. Ponovna osvajanja so pomenila konec več kot 150 let politik prilagoditve s plemenskimi zavojevalci. Njegova prva tarča je bila Sicilija (znana kot Gotska vojna (535–554), ki se je začela med Ostrogoti in Vzhodnim rimskim cesarstvom, znanim tudi kot Bizantinsko cesarstvo). Naloga je bila dodeljena njegovemu generalu [[Belizar]]ju.<ref>{{navedi knjigo|last=Hearder|first=Harry|title=Italy: A Short History|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/italyshorthistor00hear|isbn=978-0-521-33719-9}}</ref> Sicilija je bila uporabljena kot osnova za Bizantince za osvojitev preostale Italije z Neapljem, Rimom in Milanom. Pet let je minilo, preden je glavno mesto Ostrogotov [[Ravena]] padla leta 540. Vendar je novi kralj Ostrogotov [[Totila]] v protinapadu krenil po italijanskem polotoku, plenil in leta 550 zavzel Sicilijo. Totila je v [[Bitka pri Tagini|bitki pri Tagini]] bizantinski general Nars leta 552 porazil in ubil, Italija pa je bila v ruševinah. V času ponovnega osvajanja je na otoku še vedno prevladoval grški jezik. Arabske sile kalifa Uthmana ibn Affana so leta 652 napadle Sicilijo, vendar je Arabci niso uspeli trajno pridobiti. V Sirijo so se vrnili s plenom.<ref>{{navedi knjigo|editor-first=Alexander|editor-last=Kazhdan|editor-link=Alexander Kazhdan|title=Oxford Dictionary of Byzantium|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=978-0-19-504652-6|page=[https://archive.org/details/oxforddictionary0003unse_u3y1/page/1892 1892]|title-link=Oxford Dictionary of Byzantium}}</ref> Racije, ki so iskale plen, so se nadaljevale do sredine 8. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|jstor=10.7591/j.ctt1qv5qfp|title=Where Three Worlds Met: Sicily in the Early Medieval Mediterranean|url=https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi|last=Davis-Secord|first=Sarah|publisher=Cornell University Press|year=2017|isbn=9781501704642|location=Ithaca|pages=[https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi/page/n102 79]|chapter=Sicily in the Early Medieval Mediterranean}}</ref> Vzhodnorimski cesar [[Konstans II.]] se je leta 660 odločil, da se iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preseli v Sirakuze. Naslednje leto je s Sicilije sprožil napad na langobardsko vojvodstvo Benevento, ki je zasedlo večino južne Italije. Govorice, da naj bi se prestolnica cesarstva preselila v Sirakuze, so Konstansa verjetno stale življenja, saj je bil leta 668 umorjen.<ref name="travsyrac">{{navedi novice|url=http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|publisher=TravelMapofSicily.com|title=Syracuse, Sicily|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080606195458/http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|url-status=dead}}</ref> Nasledil ga je sin [[Konstantin IV.]]. Mezezij je kratko uzurpacijo na Siciliji hitro zatrl. Sodobniki poročajo, da se je v tem obdobju na otoku pogosto govorilo grški jezik.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art165.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Byzantines|date=7 October 2007}}</ref> Leta 740 je cesar [[Leon III. Izavrijec]] prenesel Sicilijo iz jurisdikcije Rimske cerkve v Konstantinopel in otok postavil v vzhodno vejo Cerkve.<ref>Treadgold. History of the Byzantine State, pp. 354–355.</ref> Leta 826 je Evfemij, bizantinski poveljnik na Siciliji, ki je očitno ubil svojo ženo, prisilil nuno, da se je poročila z njim. Cesar [[Mihael II. Amorijec]] je prevzel zadevo in ukazal generalu Konstantinu, naj konča zakon in odreže Evfemiju glavo. Evfemije se je uprl, ubil Konstantina in nato zasedel Sirakuze; tu pa je bil premagan in pregnan v Severno Afriko. Vladavino Sicilije je ponudil Zijadatu Alahu, tunizijskemu emirju [[Aglabidi|Aglabidu]], v zameno za položaj generala in varno mesto. Nato je bila na otok poslana muslimanska vojska, ki so jo sestavljali Arabci, Berberi, Krečani in Perzijci.<ref name="stan">{{navedi novice|url=http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-date=9 June 2007|publisher=Archaeology.Stanford.edu|title=Brief history of Sicily|date=7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf |date=2007-06-09 }}</ref> Muslimanska zasedba Sicilije je bila zelo zanimiva in je naletela na močan odpor. Bizantinsko Sicilijo so morali osvajati več kot stoletje; največje mesto, Sirakuze, je zdržalo do leta 878, grško mesto Taormina pa je padlo leta 962. Šele leta 965 so Arabci osvojili vso Sicilijo. V 11. stoletju so bizantinske vojske izvedle delno ponovno osvojitev otoka pod vodstvom Georgea Maniakesa, vendar so bili njihovi [[Normani|normanski]] plačanci tisti, ki so sčasoma končali ponovno osvojitev otoka konec stoletja. === Arabsko obdobje (827–1091) === {{glavni|Sicilski emirat}} [[File:Palermo Vicolo Meschita39904.jpg|left|thumb|upright=0.8|Trijezični napis v Palermu v italijanščini, hebrejščini in arabščini]] Opis Palerma je podal Ibn Hawqal, arabski trgovec, ki je leta 950 obiskal Sicilijo. Obzidano predmestje, imenovano ''Al-Kasr'' (palača), je do danes središče Palerma z veliko petkovo mošejo. poznejšo rimsko stolnico. Predmestje ''al-Khalisa'' (sodobna Kalsa) je vsebovalo sultanovo palačo, kopališča, mošejo, vladne urade in zasebni zapor. Ibn Hawqal je računal 7000 posameznih mesarjev, ki so trgovali v 150 trgovinah. Palermu so sprva vladali Aglabidi; kasneje je bilo središče emirata na Siciliji pod nominalno suverenostjo [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]]. Deli otoka so bili ponovno zasedeni, preden so bili upori zatrti. V času muslimanske vladavine so bili na Sicilijo pripeljani kmetijski proizvodi, kot so pomaranče, limone, pistacije in sladkorni trs.<ref name="jpriv">{{navedi knjigo|last=Privitera|first=John|title=Sicily: An Illustrated History|publisher=Hippocrene Books|url=https://archive.org/details/sicilyillustrate00priv|isbn=978-0-7818-0909-2|year=2002}}</ref> Pod arabsko oblastjo je bil otok razdeljen na tri upravne regije ali ''vals'', kar približno ustreza trem rtom Sicilije: Val di Mazara na zahodu, Val Demone na severovzhodu in Val di Noto na jugovzhodu. Kot ''dhimmis'', torej člani zaščitenega razreda odobrenih monoteistov, so imeli vzhodni pravoslavni kristjani svobodo veroizpovedi, vendar so morali plačati davek, ''jizya'' (namesto obveznega davka na miloščino, ''zakat'', ki ga plačujejo muslimani) in so bili omejeni na aktivno sodelovanje v javnih zadevah. [[Sicilski emirat]] se je začel drobiti, ko je znotrajdinastični prepir zlomil muslimanski režim. V tem času je bila tudi majhna judovska prisotnost.<ref>Raphael Patai, ''The Jewish Mind'', Scribners, 1977, p.&nbsp;155–6</ref> === Normanska Sicilija (1038–1198) === [[File:Calabria, trifollaro di ruggieri I d'altavilla, 1072-1101.JPG|thumb|Osvajalec Rogerij I. in prvi grof Sicilije, upodobljen na Trifollarisu]] [[File:Cefalucathedralnight.jpg|thumb|left|Stolnica v Cefalùju ponoči]] Leta 1038, sedemdeset let po tem, ko so izgubili svoja zadnja mesta na Siciliji, so Bizantinci pod vodstvom grškega generala Georgea Maniakesa napadli otok skupaj s svojimi [[Varjagi|varjaškimi]] in [[Normani|normanskimi]] plačanci. Maniakes je bil umorjen v bizantinski državljanski vojni leta 1043, preden je končal ponovno zasedbo in Bizantinci so se umaknili. Normani so napadli leta 1061.<ref name="Boise State University Sicily under the ormans">[https://web.archive.org/web/20091001173814/http://www.boisestate.edu/courses/crusades/Europe/italy/02.shtml "Italy during the Crusades – Sicily under the Normans"] – History of the Crusades – Boise State University – Retrieved 15 July 2011.</ref> Po zavzetju Apulije in Kalabrije je Rogerij zasedel Messino z vojsko 700 vitezov. Leta 1068 je Rogerij zmagal pri Misilmeriju. Najpomembnejše je bilo obleganje Palerma, katerega padec leta 1071 je sčasoma povzročil, da je vsa Sicilija prešla pod nadzor Normanov. Osvajanje je bilo končano leta 1091, ko so zavzeli Noto, zadnjo arabsko trdnjavo. Palermo je bil tudi pod Normani še naprej glavno mesto. Normanska rodbina [[Altavilla]], potomci [[Vikingi|Vikingov]], so cenili in občudovali bogato in večplastno kulturo, v kateri so se zdaj znašli. Predstavili so tudi svojo kulturo, običaje in politiko v regiji. Številni Normani na Siciliji so sprejeli navade in primerjavo muslimanskih vladarjev in njihovih bizantinskih podložnikov v oblačenju, jeziku, literaturi, celo do te mere, da so imeli palačne evnuhe in po nekaterih navedbah tudi harem.<ref>{{navedi knjigo|last=Johns|first=Jeremy|year=2002|title=Arabic Administration in Norman Sicily: The Royal Diwan|series=Cambridge studies in Islamic civilization|location=Cambridge, England|publisher=Cambridge University Press|pages=[https://books.google.com/books?id=pXXYfJ9woRwC&pg=PA249 249–250]|isbn=978-0-521-81692-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Takayama|first=Hiroshi|year=1993|title=The Administration of the Norman Kingdom of Sicily|location=Leiden, the Netherlands|publisher=E.J. Brill|page=[https://books.google.com/books?id=aXZe71Z4nEkC&pg=PA123 123]|isbn=978-90-04-09920-3}}</ref> === Kraljevina Sicilija === {{glavni|Kraljevina Sicilija}} [[File:MonrealeCathedral-pjt1.jpg|thumb|Stolnica Monreale.]] Rogerij je umrl leta 1101. Njegova žena [[Adelajda del Vasto]] je vladala do leta 1112, ko je njun sin [[Rogerij II. Sicilski]] postal polnoleten. Ko je Rogerij II. nasledil svojega brata Simona kot grofa na Siciliji, je leta 1130 skupaj z drugimi posestvi, ki so vključevala malteške otoke ter vojvodstvo Apulijo in Kalabrijo, na koncu uspel status otoka dvigniti v kraljevino.<ref name="initalymag">{{navedi novice|url=http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|publisher=In Italy Magazine|title=Chronological – Historical Table of Sicily|date=7 October 2007|access-date=12 December 2007|archive-date=27 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm |date=2016-07-27 }}</ref><ref name="malta">{{navedi novice|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Classical and Medieval Malta (60–1530)|date=7 October 2007}}</ref> Rogerij II. je močnega Grka Jurija iz Antiohije imenoval za svojega ''emirja emirjev'' (''ammiratus ammiratorum'') in nadaljeval [[sinkretizem]] svojega očeta. V tem obdobju je bila Kraljevina Sicilija uspešna in politično močna ter je postala ena najbogatejših držav v Evropi - celo bogatejša od Angleškega kraljestva.<ref>{{navedi knjigo|last=Norwich|first=John Julius|author-link=|title=The Normans in Sicily: The Normans in the South 1016–1130 and the Kingdom in the Sun 1130–1194|url=https://archive.org/details/normansinsicilyn0000norw|publisher=Penguin Global|isbn=978-0-14-015212-8|year=1992}}</ref> Dvor Rogerja II. je postal najbolj svetleče središče kulture v Sredozemlju, tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu, tako kot večetnični [[Kordovski kalifat]], ki ga je potem zasenčil. To je privabilo vse vrste učenjakov, znanstvenikov, pesnikov, umetnikov in obrtnikov. Zakoni so bili izdani v jeziku skupnosti, na katero so bili naslovljeni na Normanski Siciliji, v času, ko je bila kultura še vedno močno arabska in grška.<ref name="Loud, G. A. 2007 494">{{navedi knjigo|author=Loud, G. A.|title=The Latin Church in Norman Italy|url=https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud|url-access=limited|publisher=Cambridge University Press|year=2007|page=[https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud/page/n512 494]|isbn=978-0-521-25551-6|quote={{ISBN|0-521-25551-1}}" »Konec dvanajstega stoletja&nbsp;... Medtem ko so bili Grki v Apuliji v večini - in dejansko v kakršnem koli številu - samo na polotoku Salento v skrajno južno, v času osvajanja so imeli ogromno prevlado v Lucaini ter osrednji in južni Kalabriji, vključevali pa so tudi vse do tretjine prebivalcev Sicilije, koncentrirane predvsem na severovzhodu otoka, Valu Demone«.}}</ref> Upravljanje je temeljilo na pravni državi, ki je spodbujala pravičnost. Muslimani, Judje, bizantinski Grki, Langobardi in Normani so sodelovali dokaj prijateljsko. V tem času je bilo zgrajenih veliko izrednih stavb.<ref name="Advanced Studies in Cultural History">[http://www.interamericaninstitute.org/norman_sicily.htm "Norman Sicily of the 12th Century"] – Inter-American Institute for Advanced Studies in Cultural History – Retrieved 15 July 2011.</ref> Vendar se je to stanje spremenilo, ko so Normani začeli na otok uvažali priseljence iz Normandije, Anglije, Lombardije, Piemonta, Provanse in Kampanije. Jezikovno gledano se je otok v času normanske osvojenosti iz tretjine grško- in dvotretjinsko arabsko govorečih preusmeril v popolnoma latiniziran. V verskem smislu je otok postal popolnoma rimskokatoliški (ob upoštevanju, da so do leta 1054 cerkve zaradi zvestobe papežu in carigrajskemu patriarhu pripadale eni cerkvi); Sicilija je bila pred osvajanjem Normanov pod vzhodno pravoslavnim patriarhom.<ref name="normansbestof">{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art171.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Normans|date=7 October 2007}}</ref> Potem ko ga je [[papež Inocenc III.]] leta 1098 postavil za papeškega legata, je Rogerij I. ustvaril več katoliških škofij, hkrati pa je še vedno dovolil gradnjo 12 samostanov, ki so govorili grško (grški jezik, samostani in 1500 župnij so še naprej obstajali, dokler niso bili prisiljeni pripadniki grškega obreda leta 1585, da so prešli v katolištvo ali odšli; v Messini še vedno živi majhen žep grško govorečih). === Staufovci === [[File:Ortigia, castello maniace, interno, sala 01.JPG|thumb|Notranjost Castello Maniace]] Po stoletju je normanska rodbina Altavilla zamrla; zadnja neposredna potomka in dedič Rogerija, Constanca, se je poročila s cesarjem [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]] To je sčasoma pripeljalo do tega, da se je sicilska krona prenesla na rodbino [[Staufovci|Staufovcev]], ki so bili Nemci iz Švabske. Zadnji od njih, [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], edini Constancin sin, je bil eden največjih in najbolj kultiviranih mož srednjega veka. Oporoka njegove matere je prosila papeža Inocenca III., naj prevzame skrbništvo nad njenim sinom. Friderik je imel štiri leta, ko je bil v Palermu leta 1198 okronan za kralja Sicilije. Ni bil sistematično izobražen in mu je bilo dovoljeno prosto tekati po ulicah Palerma. Tam je izbral številne jezike, ki jih je slišal govoriti, na primer arabščino in grščino in se naučil nekaterih izurjenosti judovske skupnosti. Pri dvanajstih letih je razrešil namestnika Inocenca in prevzel vlado; pri petnajstih se je poročil z Konstanco Aragonsko in začel s procesom pridobivanja cesarske krone. Nato je Friderik II. zaradi muslimanskih uporov uničil preostalo prisotnost muslimanov na Siciliji, ocenjeno na 60.000 oseb, in jih med letoma 1221 in 1226 preselil v mesto Lucera v Apuliji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=weluAAAAQBAJ|title=Muslims in Medieval Italy: The Colony at Lucera|first=Julie|last=Taylor|date=19 August 2003|publisher=Lexington Books|via=Google Books|isbn=9780739157978}}</ref> Konflikt med rodbino Staufovcev in papeštvom je leta 1266 pripeljal do tega, da je [[papež Inocenc IV.]] za kralja Sicilije in Neaplja kronal [[Anžujci|francoskega princa]] [[Karel I. Anžujski|Karla]], grofa Anžujskega in Provanse. === Sicilija pod Aragonci === [[File:Francesco Hayez 023.jpg|thumb|left|Prikaz ''Sicilskih večernic'']] Zaradi močnega nasprotovanja francoskemu uradništvu zaradi slabega ravnanja in obdavčenja so se lokalna ljudstva na Siciliji dvignila, kar je leta 1282 privedlo do vstaje, znane kot [[Večerniške vojne|vojna sicilskih večernic]], ki je sčasoma zajela skoraj celotno francosko prebivalstvo na otoku. Med vojno so se Sicilci za podporo obrnili na Petra III. Aragonskega, zeta zadnjega kralja Staufovca, potem ko ga je papež zavrnil. Peter je Sicilijo prevzel pod nadzorom Francozov, ki pa so obdržali nadzor nad [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskim kraljestvom]]. [[Papež Martin IV.]] (papež iz [[Île-de-France]]) je avgusta 1283 proti Petru III. in Aragonskemu kraljestvu sprožil križarski pohod, ki pa ni uspel. Vojne so se nadaljevale vse do miru v Caltabellotti leta 1302, po katerem so Petrovega sina [[Friderik III. Sicilski|Friderika III.]] priznali za kralja otoka Sicilije, [[Karel II. Anžujski|Karla II.]] pa je za neapeljskega kralja priznal [[papež Bonifacij VIII.]] Siciliji so kot neodvisno kraljestvo vladali sorodniki aragonskih kraljev do leta 1409 in nato kot del krone Aragonije. Oktobra 1347 je v Messini na Siciliji [[Kuga|črna smrt]] prvič prispela v Evropo.<ref>[http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm The Spread of the Black Death through Europe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090222071712/http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm |date=2009-02-22 }}. Medieval History.</ref> Med 15. in 18. stoletjem so se valovi Grkov s Peloponeza (kot so Manioti) in Arvaniti v velikem številu preselili na Sicilijo, da bi se izognili preganjanju po osmanski osvojitvi [[Peloponez]]a. Na otok so prinesli vzhodno pravoslavje ter grški jezik in jezik Arvanitikov, kar je še enkrat povečalo obsežen bizantinski / grški vpliv. [[File:Catania BW 2012-10-06 11-23-47.JPG|thumb|[[Sicilski barok]] v Catanii.]] Nastop [[španska inkvizicija|španske inkvizicije]] leta 1492 je privedlo do tega, da je Ferdinand II. odredil izgon vseh [[Judje|Judov]] s Sicilije. Vzhodni del otoka so leta 1542 in 1693 prizadeli zelo uničujoči [[potres]]i. Le nekaj let pred zadnjim potresom je otok prizadela divja kuga.<ref name="dieli">{{navedi splet|url=http://www.dieli.net/SicilyPage/History/SicilianHist.html |publisher=Dieli.net|title=Sicilian History: An Abbreviated Chronology |date=8 July 2015|first = Art|last = Dieli}}</ref> [[Sicilski potres 1693|Potres leta 1693]] je po ocenah odnesel 60.000 življenj.<ref>"[http://news.bbc.co.uk/2/low/europe/2381585.stm Italy's earthquake history]". BBC News. 31 October 2002.</ref> V 17. stoletju so bili upori, ki pa so bili zadušeni z veliko silo, zlasti upori v Palermu in Messini.<ref name="knowital">{{navedi novice|url=http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20030801195242/http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-date=1 August 2003|publisher=knowital.com|title=History of Sicily|date=7 October 2007}}</ref> Severnoafriški napadi sužnjev so odvračali naseljevanje ob obali do 19. stoletja. [[Utrechtski mir]] leta 1713 je Sicilijo dodelil [[Savojci|Savojcem]]; vendar je to obdobje vladanja trajalo le sedem let, saj so ga za otok Sardinijo zamenjali s cesarjem [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] iz avstrijske rodbine [[Habsburžani|Habsburg]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.heraldica.org/topics/france/utrecht.htm|publisher=Heraldica.org|title=The Treaties of Utrecht (1713)|date=7 October 2007}}</ref> Medtem ko so bili Avstrijci zaskrbljeni zaradi vojne za nasledstvo Poljske, je burbonski princ, [[Karel III. Španski]] lahko osvojil Sicilijo in Neapelj.<ref>{{navedi novice|url=http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20030804170901/http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-date=4 August 2003|publisher=RealCasaDiBorbone.it|title=Charles of Bourbon – the restorer of the Kingdom of Naples|date=7 October 2007}}</ref> Sprva je Sicilija lahko ostala kot samostojno kraljestvo pod osebno zvezo, medtem ko so Bourboni obema vladali iz Neaplja. Vendar pa se je Neapelj ob prihodu [[Napoleon]]ovega [[Prvo Francosko cesarstvo|prvega francoskega cesarstva]] zapletel v bitki pri Campo Tenese in nameščen je bil bonapartistični neapeljski kralj. [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand III.]] Bourbon se je bil prisiljen umakniti na Sicilijo, ki jo je s pomočjo britanske pomorske zaščite še vedno popolnoma nadzoroval.<ref>{{navedi novice|url=http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|publisher=Clash-of-Steel.co.uk|title=Campo Tenese|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207112301/http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|url-status=dead}}</ref> Po tem se je Sicilija pridružila [[napoleonske vojne|napoleonskim vojnam]], nato so Britanci pod vodstvom lorda Williama Bentincka na otoku ustanovili vojaško in diplomatsko prisotnost za zaščito pred francosko invazijo. Po zmagi v vojni sta se Sicilija in Neapelj formalno združila kot [[Kraljevina Dveh Sicilij]] pod Bourboni. Glavna revolucionarna gibanja so se zgodila v letih 1820 in 1848 proti bourbonski vladi s Sicilijo, ki je iskala neodvisnost; drugo, revolucija 1848 pa je povzročila kratko obdobje neodvisnosti Sicilije. Vendar pa so leta 1849 Bourboni prevzeli nadzor nad otokom in prevladovali nad njim do leta 1860.<ref>[http://www.treccani.it/enciclopedia/regno-delle-due-sicilie/ Regno Delle Due Sicilie nell'Enciclopedia Treccani]. Treccani.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === Združitev Italije === {{glavni|Risorgimento}} [[File:Partenza da Quarto.jpg|thumb|Začetek ekspedicije tisočev, 1860]] Pohod tisočev ljudi, ki jo je vodil [[Giuseppe Garibaldi]], je leta 1860 zajela Sicilijo kot del [[Risorgimento|Risorgimenta]]. Osvajanje se je začelo pri Marsali, domači Sicilci pa so se mu pridružili pri zavzetju južnega italijanskega polotoka. Garibaldijev pohod je bil zaključen z obleganjem Gaete, kjer so bili končni Bourboni izgnani in Garibaldi je razglasil svojo diktaturo v imenu [[Viktor Emmanuel II.|Viktorja Emmanuela II.]] iz [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]].<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/542800/Sicily Sicily (island, Italy) – Britannica Online Encyclopaedia]. Britannica.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Sicilija je postala del Kraljevine Sardinije po referendumu, kjer je več kot 75 % Sicilije 21. oktobra 1860 glasovalo za aneksijo (vendar niso smeli glasovati vsi). Kot rezultat razglasitve Kraljevine Italije je Sicilija 17. marca 1861 postala del kraljevine. Sicilsko gospodarstvo (in širše ''mezzogiorno'' gospodarstvo) je po italijanski združitvi kljub velikim naložbam Kraljevine Italije v sodobno infrastrukturo ostalo razmeroma nerazvito, kar je povzročilo val emigracije brez primere.<ref name="modern">{{navedi novice|url=http://www.oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|publisher=OAH.org|title=Italians around the World: Teaching Italian Migration from a Transnational Perspective|date=7 October 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|archive-date=27 November 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html |date=2010-11-27 }}</ref> Leta 1894 so organizacije delavcev in kmetov, znane kot ''Fasci Siciliani'', protestirale proti slabim socialnim in ekonomskim razmeram na otoku, vendar so jih v nekaj dneh zatrli.<ref>{{navedi novice|url=http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|publisher=Capitol Hill|title=Sicily|date=7 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071018230534/http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|archive-date=18 October 2007}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9033791/fascio-siciliano|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|title=fascio siciliano|date=7 October 2007}}</ref> [[Messinski potres 1908|Potres v Messini]] 28. decembra 1908 je ubil več kot 80.000 ljudi.<ref>"[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1483443/Messina-earthquake-and-tsunami Messina earthquake and tsunami]". Britannica Online Encyclopedia.</ref> Za to obdobje so bili značilni tudi prvi stiki med sicilsko mafijo (kriminalnim združenjem, znano tudi kot ''Cosa Nostra'') in italijansko vlado. Izvor mafije je še vedno negotov, vendar je splošno sprejeto, da se je pojavila v 18. stoletju najprej v vlogi zasebnih izvršiteljev, najetih za zaščito premoženja lastnikov zemljišč in trgovcev pred skupinami razbojnikov (''Briganti''), ki so pogosto plenile podeželje in mesta. Bitka proti mafiji, ki jo je vodila Kraljevina Italija, je bila kontroverzna in dvoumna. Karabinjerji (vojaška policija Italije) in včasih italijanska vojska so bili pogosto vpleteni v strašne spopade z mafijci, vendar so bila njihova prizadevanja pogosto neuporabna zaradi tajnega sodelovanja med mafijo in lokalno vlado ter tudi zaradi šibkosti italijanskega sodnega sistema.<ref>[https://web.archive.org/web/20071111034455/http://www.carabinieri.it/Internet/Arma/Ieri/Storia/Vista%2Bda/Fascicolo%2B22/01_Fascicolo%2B22.htm Arma dei Carabinieri – Home – L'Arma – Ieri – Storia – Vista da – Fascicolo 22]. Carabinieri.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === 20. in 21. stoletje === [[File:Private Roy W. Humphrey of Toledo, Ohio is being given blood plasma after he was wounded by shrapnel in Sicily on 8-9-43 - NARA - 197268.jpg|thumb|Vojak Roy W. Humphrey iz Toleda v Ohiu dobi krvno plazmo, potem ko ga je 9. avgusta 1943 na Siciliji ranil šrapnel.]] V 1920-ih je fašistični režim začel močnejšo vojaško akcijo proti mafiji, ki jo je vodil prefekt Cesare Mori, ki je bil zaradi svojih železnih kampanj znan kot ''železni prefekt''. To je bilo prvič, da se je operacija proti sicilijanski mafiji končala z znatnim uspehom. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ki se je začela 10. julija 1943, je prišlo do invazije zaveznikov na Sicilijo. V pripravah na invazijo so zavezniki oživili mafijo, da bi jim pomagala. Invazija na Sicilijo je prispevala k krizi 25. julija; na splošno je zavezniške zmagovalce toplo sprejela Sicilija.<ref name=autogenerated1>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/history3.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Modern Sicilian History & Society}}</ref> Italija je postala republika leta 1946 in kot del italijanske ustave je bila Sicilija ena od petih regij, ki so ji podelile poseben status avtonomne regije.<ref>{{navedi novice|url=http://www.grifasi-sicilia.com/regione_sicilia_gbr.html|publisher=Grifasi-Sicilia.com|title=Sicily autonomy|date=7 October 2007}}</ref> Delna italijanska zemljiška reforma in posebno financiranje italijanske vlade Cassa per il Mezzogiorno (Sklad za jug) od leta 1950 do 1984 so pomagali sicilskemu gospodarstvu. V tem obdobju so se gospodarske in socialne razmere na otoku na splošno izboljšale zaradi pomembnih naložb v infrastrukture, kot so avtoceste in letališča, ter zaradi ustvarjanja pomembnih industrijskih in trgovskih območij. V 1980-ih je mafijo globoko oslabila druga pomembna kampanja, ki sta jo vodila sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino.<ref>{{in lang|it}} [http://www.scudit.net/mdfalcone.htm Due eroi italiani – Materiali didattici di Scuola d'Italiano Roma a cura di Roberto Tartaglione]. Scudit.net (11 April 2004). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Med letoma 1990 in 2005 se je stopnja brezposelnosti zmanjšala s približno 23 % na 11. Cosa Nostra je bila tradicionalno najmočnejša skupina na Siciliji, zlasti v okolici Palerma. Policijska preiskava poleti 2019 je tudi potrdila tesne povezave med sicilsko mafijo na območju Palerma in ameriškim organiziranim kriminalom, zlasti družino kriminalcev Gambino. Po poročanju La Repubblice »odhajajo po ulicah Passo di Rigano, Boccadifalco, Torretta in hkrati Brooklyn, Staten Island, New Jersey. Ker se je s Sicilije v ZDA stara mafija vrnila«.<ref>https://www.theguardian.com/world/2019/jul/17/fbi-mafia-arrests-us-italy-inzerillo-gambino, FBI and Italian police arrest 19 people in Sicily and US in mafia investigation</ref> == Demografija == [[File:Palermo02 flickr.jpg|thumb|Mesto Palermo leta 2005]] [[File:Along the island of ortigia.jpg|thumb|Pogled na Sirakuze z obale Ortigije do gradu Maniace]] Na Siciliji živi približno pet milijonov ljudi, kar je četrta najbolj poseljena dežela v Italiji. V prvem stoletju po italijanski združitvi je imela Sicilija eno najbolj negativnih stopenj selitve med italijanskimi deželami zaradi izseljevanja milijonov ljudi v severno Italijo, druge evropske države, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Avstralijo. Tako kot južna Italija in Sardinija je priseljevanje na otok zelo nizko v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami, ker se delavci zaradi boljših zaposlitev in industrijskih možnosti namesto tega odpravijo v severno Italijo. Po podatkih ISTAT iz leta 2017<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|access-date=29 May 2016|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630205634/http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|url-status=dead}}</ref> kaže približno 175.000 priseljencev od skupno 5.029.615 prebivalcev; največ priseljencev je Romunov z več kot 50.000, sledijo Tunizijci, Maročani, Šrilančani, Albanci in drugi, večinoma iz Vzhodna Evropa. Kot v preostali Italiji je uradni jezik italijanščina, glavna vera pa je rimokatolištvo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|title=Legge 482|work=camera.it|accessdate=2021-05-07|archive-date=2015-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512051856/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/01_Gennaio/17/cattolici.shtml|title=Corriere della Sera – Italia, quasi l'88% si proclama cattolico|work=corriere.it}}</ref> === Največja mesta === To je 10 največjih mest na Siciliji: {| class="wikitable sortable" ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |# ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Ime ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Preb. (2017) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Območje (km²) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Gostota km² |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |1 | style="text-align:left;" |[[Palermo]] |668.405 |159 |4,207 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |2 | style="text-align:left;" |[[Catania]] |311.620 |181 |1,723 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |3 | style="text-align:left;" |[[Messina]] |234.293 |212 |1,107 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |4 | style="text-align:left;" |[[Sirakuze]] |121.605 |204 |596 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |5 | style="text-align:left;" |[[Marsala]] |82.802 |242 |343 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |6 | style="text-align:left;" |[[Gela]] |74.858 |277 |270 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |7 | style="text-align:left;" |[[Ragusa]] |73.638 |442 |166 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |8 | style="text-align:left;" |[[Trapani]] |67.923 |272 |250 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |9 | style="text-align:left;" |[[Vittoria]] |64.212 |181 |354 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |10 | style="text-align:left;" |[[Caltanissetta]] |62.317 |416 |150 |} === Administrativne enote === [[File:Provinces of Sicily map.png|thumb|300px|Province Sicilije]] Administrativno je Sicilija razdeljena na 9 provinc, vsaka z glavnim mestom istega imena. Manjši okoliški otoki so tudi del različnih provinc: [[Eolsko otočje]] (Messina), Ustica (Palermo), Egadski otoki (Trapani), Pantelleria (Trapani) in Pelagijski otoki (Agrigento). {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" |- !Provinca !Območje<br />(km²) !Št. preb.<ref>[http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html Population May 2011, data from Demo Istat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110701194349/http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html |date=1 July 2011 }}. Demo.istat.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> !Gostota<br />(Pop. per km²) !Število občin |- | style="text-align:left;"|Agrigento |3.42 |453.594 |149,1 |43 |- | style="text-align:left;"Caltanissetta |2.128 |271.168 |127,4 |22 |- | style="text-align:left;"|Catania |3.552 |1.090.620 |307,0 |58 |- | style="text-align:left;"|Enna |2.562 |172.159 |67,2 |20 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Messina]] |3.247 |652.742 |201,0 |108 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Palermo]] |4.992 |1.249.744 |250,3 |82 |- | style="text-align:left;"|Ragusa |1.614 |318.980 |197,6 |12 |- | style="text-align:left;"|Siracusa |2.109 |403.559 |191,3 |21 |- | style="text-align:left;"|Trapani |2.460 |436.240 |177,3 |24 |} == Gospodarstvo == Ob zedinjenju Italije leta [[1861]] je bila Sicilija, skupaj z [[Neapelj|Neapljem]], najhuje prizadeta dežela, ker je bila tedaj najbogatejša in je zato morala v večji meri podpreti državo. Večina [[industrija|industrije]] je bila preseljena v Piemont ali pa so bili obrati enostavno ukinjeni zaradi konkurence s severom. [[banka|Bančne]] rezerve so bile porabljene za kritje stroškov zedinjenja in država jih je nadomestila z [[bankovec|bankovci]]. Sicilski politiki niso bili dovolj spretni, da bi izkoriščanje svoje dežele zajezili, a ljudstvo se je upiralo še celo desetletje. Do leta [[1870]] je bilo kar osemkrat oklicano izredno stanje in država je vedno trdila, da gre za osamljene pojave razbojništva. V resnici so bili to protesti prebivalstva, ki je doživljalo hudo gospodarsko krizo, a država je upornike kaznovala z uvedbo obvezne [[vojaška služba|vojaške službe]] za vse moške do 40. leta starosti, z vojaškimi [[proces]]i in s težkimi [[zapor]]nimi kaznimi ter [[deportacija]]mi na sever. To je prepričalo veliko mladih ljudi, da so dejansko postali razbojniki in [[mafija|mafijci]]. [[Gospodarstvo]] se je skrčilo v kmetijstvo za lastno preživetje. Šele v zadnjih desetletjih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] si je sicilsko gospodarstvo znatno opomoglo. Še leta [[1971]] je samo 28 % prebivalstva bilo stalno zaposlenih, a v komaj preteklih desetletjih se je stanje bistveno spremenilo. Današnje gospodarstvo otoka se naglo približuje standardom ostale Italije. Kmetijstvo, ki je prej slonelo na ekstenzivnem obdelovanju in gojenju [[žito|žita]], se je preusmerilo v specializirana pridelovanja [[pšenica|pšenice]], [[agrumi|agrumov]], [[vinska trta|vinske trte]] in oljk, pa tudi vrtnin in drugega sadja. Sicilija pridela skoraj 80 % italijanskega [[bombaž]]a. Razvita je tudi [[živinoreja]] ([[govedo]], [[konj]]i, [[drobnica]]): pašniki pokrivajo kar 235.000 [[hektar|ha]]. Pomemben je tudi [[ribolov]] (tune, mečarice, [[pelaške ribe|plave ribe]]). S pomočjo državnih prispevkov je bila obnovljena industrija, predvsem kemična in petrokemična. Nekdaj značilni [[rudnik]]i [[žveplo|žvepla]] in mineralnih soli so bili zaprti zaradi nerentabilnosti. Izkoriščajo se pa nedavno odkrita ležišča [[nafta|nafte]] in [[metan]]a. Problematično je energetsko stanje dežele, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanje [[voda|vode]], ki ne omogoča gradnje [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Čeprav obratuje več [[termoelektrarna|termoelektrarn]] in nekaj vetrnic ([[eolska energija|eolska energija]]) ter se izkorišča celo [[biomasa]], je glavni dotok energije elektrovod preko Mesinskega preliva. == Kultura == {{Quote|text= Videti Italijo, ne da bi videli Sicilijo, pomeni, da je sploh nismo videli, saj je Sicilija namig vsega.|sign=[[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art149.htm|title=Goethe in Sicily - Best of Sicily Magazine|website=www.bestofsicily.com}}</ref>}} [[File:Antonello da Messina - Virgin Annunciate - Galleria Regionale della Sicilia, Palermo.jpg|thumb|''[[Devica oznanjena (Antonello da Messina, Palermo)|Devica oznanjena]]'', [[Antonello da Messina]]]] Sicilijo že dolgo povezujejo z umetnostjo; številni pesniki, pisatelji, filozofi, intelektualci, arhitekti in slikarji imajo korenine na otoku. Zgodovino prestiža na tem področju lahko izsledimo že od grškega [[filozof]]a [[Arhimed]]a, rojenega v Sirakuzah, ki je postal znan kot eden največjih [[matematik]]ov vseh časov.<ref>{{navedi knjigo |last=Calinger |first=Ronald S |title=A Contextual History of Mathematics |url=https://archive.org/details/contextualhistor0000cali |publisher=Prentice Hall |isbn=978-0-02-318285-3|year=1999 }}</ref> [[Gorgija]] in [[Empedoklej]] sta še dva zelo opazna zgodnja sicilijansko-grška filozofa, medtem ko je sirakuški Epiharm izumitelj komedije.<ref>{{navedi knjigo |last=Talfourd |first=Thomas Noon |author-link= |title=History of Greek Literature |publisher=University of Michigan |url=https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog |page=[https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog/page/n184 173] |quote=invented comedy Epicharmus. |year=1851}}</ref> === Umetnost in arhitektura === [[File:Ceramic Art Pottery Agatino Caruso Caltagirone 2.jpg|thumb|left|Slikarska umetnost majolika, Caltagirone]] [[File:Bruno Caruso in Istanbul.jpg|thumb|Bruno Caruso]] [[Keramika]] iz [[terakota|terakote]] z otoka je dobro poznana. Umetnost keramike na Siciliji sega že v prvotna starodavna ljudstva, imenovana Sikanci, nato je bila izpopolnjena v obdobju grške kolonizacije in je še danes vidna in prepoznavna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/ceramic.htm |publisher=BestOfSicily.com |title=Sicilian Ceramic Art |date=2 January 2008}}</ref> Danes je Caltagirone eno najpomembnejših središč na Siciliji za umetniško izdelavo keramike in skulptur iz terakote. Med slavnimi slikarji so renesančni umetnik [[Antonello da Messina]], Bruno Caruso, Renato Guttuso in [[Giorgio de Chirico]], rojen Grku, ki ga pogosto imenujejo »oče nadrealistične umetnosti« in ustanovitelj metafizičnega umetniškega gibanja.<ref>{{navedi knjigo |last=Thrall Soby |first=James |title=The Early Chirico |publisher=Ayer Co Pub |url=https://books.google.com/books?id=GtnYEBkmkIcC&q=%22father+of+surrealist+art%22&pg=PA93 |isbn=978-0-405-00736-1 |year=1969}}</ref> Najbolj opazna arhitekta sta [[Filippo Juvarra]] (ena najpomembnejših osebnosti italijanskega baroka) in [[Ernesto Basile]]. ==== Sicilski barok ==== {{glavni|Sicilski barok}} [[File:Sicilia Siracusa1 tango7174.jpg|thumb|[[Stolnica v Sirakuzah]]]] [[Sicilski barok]] ima edinstveno arhitekturno identiteto. Noto, Caltagirone, Catania, Ragusa, Modica, Scicli in zlasti Acireale vsebujejo nekatere najboljše italijanske primere [[baročna arhitekturabaročne arhitekture]], izklesane v lokalnem rdečem [[peščenjak]]u. Noto ponuja enega najboljših primerov baročne arhitekture, ki so ga prinesli na Sicilijo. Baročni slog na Siciliji je bil večinoma omejen na stavbe, ki jih je postavila cerkev in palače, zgrajene kot zasebne rezidence za sicilsko aristokracijo. Najzgodnejši primeri tega sloga na Siciliji niso imeli individualnosti in so bili običajno težki pastiši stavb, ki so jih videli sicilijanski obiskovalci Rima, Firenc in Neaplja. Vendar so že v tej zgodnji fazi provincialni arhitekti začeli vključevati nekatere ljudske značilnosti starejše arhitekture Sicilije. Sredi 18. stoletja, ko se je baročna arhitektura Sicilije opazno razlikovala od celinske, je običajno vključevala vsaj dve ali tri lokalne značilnosti, skupaj z edinstveno svobodo oblikovanja, ki jo je težje opisati z besedami. === Glasba in film === [[File:Palermo teatro massimo.jpg|thumb|[[Teatro Massimo]], [[Palermo]]]] Palermo gosti [[Teatro Massimo]], ki je največja operna hiša v Italiji in tretja največja v vsej Evropi. V Catanii je še ena pomembna operna hiša, [[Teatro Massimo Bellini]] z 1200 sedeži, ki zaradi svoje akustike velja za eno najboljših evropskih opernih hiš. Siciliski skladatelji so [[Vincenzo Bellini]], Sigismondo d'India, [[Giovanni Pacini]] in [[Alessandro Scarlatti]] in sodobni skladatelji, kot sta [[Salvatore Sciarrino]] in [[Silvio Amato]]. [[File:Vincenzo bellini.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Vincenzo Bellini]]]] [[File:Alessandro_Scarlatti.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Alessandro Scarlatti]]]] Na Siciliji je bilo posnetih veliko nagrajenih in priznanih filmov italijanske kinematografije, med katerimi so najbolj znani: [[Luchino Visconti|Viscontijev]] ''La Terra Trema'' in ''Il Gattopardo'', Pietro Germi ''Divorzio all'Italiana'' in ''Sedotta e Abbandonata''. === Literatura === [[File:Luigi Pirandello.jpg|upright=0.7|thumb|[[Luigi Pirandello]]]] Zlata doba sicilske [[poezija|poezije]] se je začela v začetku 13. stoletja s sicilsko šolo Giacomo da Lentinija, ki je močno vplivala na italijansko literaturo. Nekateri najbolj opaženi liki med pisatelji in pesniki so [[Luigi Pirandello]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1934]]), [[Salvatore Quasimodo]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1959]]), [[Giovanni Verga]] (oče italijanskega [[verizem|Verizma]]), Domenico Tempio, Giovanni Meli, Luigi Capuana, Mario Rapisardi, Federico de Roberto, Leonardo Sciascia, Vitaliano Brancati, [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]], Elio Vittorini, [[Vincenzo Consolo]] in [[Andrea Camilleri]] (znan po svojih romanih in kratkih zgodbah z izmišljenim likom, inšpektorjem Salvo Montalbano kot glavnim junakom). Na politični strani sta med pomembnimi filozofa [[Gaetano Mosca]] in [[Giovanni Gentile]], ki je napisal ''Doktrino fašizma''. Kar zadeva akademsko refleksijo, je zgodovinsko in estetsko bogastvo ter večplastnost heterogenosti sicilske literature in kulture metodološko prvič dojela in z izrazom transkulturnost skovala nemška učenjakinja italijanistike [[Dagmar Reichardt]], ki je po objavi obsežne študije o literarnem delu Giuseppeja Bonavirija,<ref>Dagmar Reichardt, ''Das phantastische Sizilien Giuseppe Bonaviris. Ich-Erzähler und Raumdarstellung in seinem narrativen Werk'', edited and with a foreword by Heinz Willi Wittschier, (Grundlagen der Italianistik no. 2), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2000, {{ISBN|978-3631362402}}.</ref> je prejela mednarodno nagrado ''Premio Flaiano'' (''Italianistica'') za trijezično (angleško, italijansko, nemško) zbirko o evropski omejenosti Sicilije, sicilski literaturi in sicilskih študijah.<ref>Dagmar Reichardt (Ed.), ''L'Europa che comincia e finisce: la Sicilia. Approcci transculturali alla letteratura siciliana. Beiträge zur transkulturellen Annäherung an die sizilianische Literatur. Contributions to a Transcultural Approach to Sicilian Literature'', edited and with a preface by Dagmar Reichardt, in collaboration with Anis Memon, Giovanni Nicoli and Ivana Paonessa, (Italien in Geschichte und Gegenwart, no. 25), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2006, {{ISBN|978-3631549414}}.</ref> === Jezik === Danes je večina ljudi na Siciliji [[Dvojezičnost|dvojezična]] in govori italijansko in [[sicilsko]], ki je poseben zgodovinski romanski jezik. Nekatere sicilske besede so izposojene besede iz grškega, katalonskega, francoskega, arabskega, španskega in drugih jezikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050302100426/http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-date=2 March 2005 |publisher=LeoLuca-Criscione.net |title=The Sicilian Language |date=7 October 2007}}</ref> Dialekte, povezane s sicilščino, govorijo tudi v Kalabriji in [[Salento|Salentu]]; pomembno je vplivala na malteški jezik. Vendar je uporaba sicilščine omejena na neformalne okoliščine (večinoma v družini) in jo v večini primerov nadomešča tako imenovani regionalni italijanski jezik Sicilije, italijansko narečje, ki je nekakšna mešanica med italijanskim in sicilskim jezikom.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |title=La lingua italiana, i dialetti e le lingue straniere |work=istat.it |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121030180855/http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |archive-date=30 October 2012 }}</ref> [[Sicilščina]] je že zgodaj vplivala na razvoj prvega italijanskega standarda, čeprav je bila njegova uporaba omejena na intelektualno elito. To je bil [[knjižni jezik]] na Siciliji, ki je nastal pod okriljem Friderika II. in njegovega notarskega dvora ali ''Magne Curia'', ki je na čelu z Giacomom da Lentinijem postavila tudi sicilsko šolo, ki jo je navdihnila trubadurska literatura. Njeno jezikovno in poetično dediščino je pozneje v florentinščino prevzel [[Dante Alighieri]], oče sodobne italijanščine, ki v svojem delu ''De vulgari eloquentia'' trdi, da »ta narodni jezik v resnici zasluži višjo pohvalo kot drugi, saj vso poezijo, ki jo je napisal Italijan lahko imenujemo sicilska«.<ref>{{navedi knjigo |last=Alighieri |first=Dante |author-link=Dante Alighieri |title=De vulgari eloquentia |url=https://archive.org/details/dantedevulgariel0000dant |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-40064-0|date=1996-10-10 }}</ref> V tem jeziku se je pojavil prvi [[sonet]], katerega izum pripisujejo samemu Giacomu da Lentiniju. Sicilski [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] (ISO 639-2 in 639-3) je pogovorni jezik približno 10 milijonov ljudi na Siciliji, [[Kalabrija|Kalabriji]] in drugod po južni Italiji. Ker vsebuje številne [[beseda|besedne]] in [[slovnica|slovnične]] oblike antičnega [[Feničanska abeceda|feničanskega]] jezika, kakor tudi [[stara grščina|stare grščine]], se da sklepati, da je obstajal še pred prihodom Rimljanov na otok. Seveda je [[latinščina]] močno vplivala na njegov razvoj, a ohranili so se mnogi izrazi in [[lastno ime|lastna imena]] mediteranskega izvora, predvsem arabskega. Kljub temu jezik na državni ravni ni uradno priznan, kot na primer [[sardinščina]], obravnava pa se skoraj vedno kot [[narečje]]. Dežela je pa sicilščino zaščitila z [[zakon]]om in uvedla njeno poučevanje v [[šola]]h. Od leta [[2000]] do [[2003]] je v ta namen dodelila štipendije 105 šolam vseh vrst in stopenj. === Znanost === Catania ima enega od štirih laboratorijev ''Istituto Nazionale di Fisica Nucleare'' (Nacionalni inštitut za jedrsko fiziko), v katerem je ciklotron, ki uporablja [[proton]]e tako za poskuse [[jedrska fizika|jedrske fizike]] kot za zdravljenje raka (protonska terapija).<ref>[http://www.policlinico.unict.it/Adroterapia/def.htm Centro Di Adroterapia Oculare] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121122092913/http://www.policlinico.unict.it/adroterapia/def.htm |date=22 November 2012 }}. Policlinico.unict.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref><ref>[http://www.lns.infn.it/ LNS latest news]. Lns.infn.it (13 December 2012). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Noto ima enega največjih radijskih teleskopov v Italiji, ki izvaja geodetska in astronomska opazovanja.<ref>[http://www.noto.ira.inaf.it/ Noto VLBI home page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221008104312/https://www.noto.ira.inaf.it/ |date=2022-10-08 }}. Noto.ira.inaf.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> V Palermu in Cataniji obstajajo observatoriji, ki jih vodi Istituto Nazionale di Astrofisica (Nacionalni inštitut za astrofiziko). V observatoriju v Palermu je astronom [[Giuseppe Piazzi]] 1. januarja 1801 odkril prvi in največji asteroid, ki je bil identificiran [[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]] (danes velja za pritlikav planet); Catania ima dve opazovalnici, od katerih se ena nahaja na gori [[Etna]], na 1.800 metrih. Sirakuze so tudi eksperimentalno središče za sončne tehnologije z ustanovitvijo projekta ''Arhimedova sončna elektrarna'', ki je prva koncentrirana sončna elektrarna, ki uporablja staljeno sol za prenos in shranjevanje toplote, ki je integrirana s plinskim objektom s kombiniranim ciklom. Vsa tovarna je v lasti in pod vodstvom Enela.<ref>[http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http%3a%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit%3d-2%3fWT.mc_id%3d1707 Archimede] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 |date=2012-02-24 }} {{ web archive | url = https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 | date = 24 February 2012 }}. Enel.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Turistično mesto Erice je tudi pomembno znanstveno mesto zaradi fundacije Ettore Majorana in Centra za znanstveno kulturo, ki zajema 123 šol z vsega sveta, ki pokriva vse veje znanosti, ponuja tečaje, seminarje, delavnice in letna srečanja. Ustanovil ga je fizik [[Antonino Zichichi]] v čast otoškemu znanstveniku [[Ettore Majorana|Ettoreju Majorani]], znanemu po enačbi Majorane in fermonih Majorana. [169] Med znane znanstvenike na Siciliji sodijo tudi [[Stanislao Cannizzaro]] (kemik), Giovanni Battista Hodierna in Niccolò Cacciatore (astronomi). [[File:Ripresa notturna della Facolta di Ingegneria Messina.jpg|thumb|Oddelek za inženirstvo Univerze v Messini]] === Izobraževanje === Sicilija ima štiri univerze: * [[Univerza v Cataniji]] sega v leto 1434 in je najstarejša [[univerza]] na Siciliji. Danes ima 12 fakultet in več kot 62.000 študentov, ponuja pa dodiplomske in podiplomske programe. Catania gosti tudi akademsko ustanovo Scuola Superiore, povezano z Univerzo v Cataniji, katere cilj je odličnost v izobraževanju. * [[Univerza v Palermu]] je druga najstarejša univerza na otoku. Uradno je bila ustanovljena leta 1806, čeprav zgodovinski zapisi kažejo, da se tam od poznega 15. stoletja poučujejo medicino in pravo. [[Botanični vrt]] ''Orto botanico di Palermo'' (botanični vrt Palermo) je dom univerzitetnega oddelka za [[Botanika|botaniko]] in je odprt tudi za obiskovalce. * [[Univerza v Messini]], ki jo je leta 1548 ustanovil [[Ignacij Lojolski]]. Sestavlja jo 11 fakultet. * [[Univerza Kore v Enni]], ustanovljena leta 1995, je zadnja sicilska univerza in prva univerza, ustanovljena na Siciliji po italijanski združitvi. === Kuhinja === {{glavni|Sicilska kuhinja}} [[File:Cannoli siciliani.jpg|thumb|[[Cannoli]], priljubljeno pecivo, povezano s sicilsko kuhinjo]] Otok ima dolgo zgodovino najrazličnejših kuhinj in vin, zato Sicilijo včasih poimenujejo ''Božja kuhinja''.<ref>{{navedi splet | url=http://info.limcollege.edu/faculty-blog/a-cosa-nostra-encounter-on-a-sicilian-vacation/ | title=A Cosa Nostra Encounter on a Sicilian Vacation| date=2016-06-06}}</ref> Vsak del Sicilije ima svojo posebnost (npr. Cassata je značilna za Palermo, čeprav je na voljo povsod na Siciliji, tako kot Granita). Sestavine so običajno bogatega okusa, hkrati pa ostajajo dostopne širši javnosti. Slane jedi na Siciliji so zdrave, saj se uporablja sveža zelenjava in sadje, kot so paradižnik, artičoke, oljke (vključno z oljčnim oljem), citrusi, marelice, jajčevci, čebula, fižol, rozine, skupaj z morskimi sadeži, sveže ulovljeni iz okoliške obale, vključno s tuni, oradami, brancini, sipami, mečaricami, sardelami in drugimi. [[File:Arancini 002.jpg|thumb|[[Arancini]], riževe kroglice, ocvrte v drobtinah]] Najbolj znan del sicilske kuhinje so bogate sladke jedi, vključno s sladoledom in pecivom. [[Cannoli]] (v ednini: cannolo), lupina ocvrtega peciva v obliki cevke, napolnjena s sladkim nadevom, ki običajno vsebuje ricotto, je po vsem svetu močno povezana s Sicilijo. ''Biancomangiare'', ''biscotti ennesi'' (piškoti, ki izvirajo iz Enne), ''braccilatte'' (sicilska različica krofov), ''buccellato'', ''ciarduna'', ''pignoli'', ''Biscotti Regina'', ''giurgiulena'', ''frutta martorana'', ''cassata'', ''pignolata'', ''granita'', ''cuccidati'' (vrsta figovih piškotov, znani tudi kot ''buccellati'') in ''cuccìa'' so nekatere pomembne sladke jedi. Tako kot kulinarika v preostali južni Italiji imajo tudi testenine pomembno vlogo v sicilski kuhinji, tako kot riž; na primer z arancinom. Poleg uporabe nekaterih drugih sirov je Sicilija ustvarila tudi nekaj lastnega sira, pri čemer je uporabila kravje in ovčje mleko, na primer ''pecorino'' in ''caciocavallo''. Uporabljene začimbe so žafran, muškatni orešček, nageljnove žbice, poper in cimet, ki so jih uvedli Arabci. Peteršilj se obilno uporablja v številnih jedeh. Čeprav je sicilska kuhinja pogosto povezana z morsko hrano, na Siciliji najdemo tudi mesne jedi, vključno z gosjo, jagnjetino, kozo, kuncem in puranom. Normani in Švabi so bili tisti, ki so na otok prvič prinesli mesne jedi.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/food.htm |publisher=BestofSicily.com |title=Sicilian Food and Wine |date=24 June 2007}}</ref> Nekatere sorte vina pridelujejo iz vinske trte, ki je razmeroma edinstvena za otok, na primer ''Nero d'Avola'', narejen v bližini baročnega mesta Noto.<ref>{{navedi splet |last=Maria |first=Anna |title=Sicilian Fig Cookies |url=http://www.annamariavolpi.com/page47.html |publisher=Anna Maria's Open Kitchen |access-date=29 March 2011}}</ref> == Glej tudi == *[[Sicilija]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Sicily}} {{Wikivoyage|Sicily}} * [https://web.archive.org/web/20060808003122/http://www.regione.sicilia.it/ Sicilian Region — Official website] {{in lang|it}} * [http://www.movity.it/ Sicily Transportation Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180531214432/https://www.movity.it/ |date=31 May 2018 }} * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/05/20/10-reasons-to-visit-sicily-part-i/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part I] * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/08/08/10-reasons-visit-sicily-part-ii/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part II] * [http://www.artedigitale.eu/bildband/sicilia/ Images of Sicily] * [http://www.lasiciliainrete.it/ 10.000 Images of Sicily] * [https://web.archive.org/web/20140310200832/http://www.sikania.it/en/ The Sicilian tourist magazine] {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Sicilija|*]] {{normativna kontrola}} igpic8maca700ieq956mmiqduup75uo 0 169135 6746379 5928069 2026-09-03T14:04:14Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6746379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eugène de Beauharnais |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eugène de Beauharnais''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. september]] [[1781]], † [[21. februar]] [[1824]]. Bil je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] posinovljenec. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Beauharnais, Eugene}} [[Kategorija:Rojeni leta 1781]] [[Kategorija:Umrli leta 1824]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Podkralji Italije]] 7tb080i9g6kjmzagfeevhm9xkutt9dq 6746381 6746379 2026-09-03T14:10:51Z Engelbert 76895 − 3 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eugène de Beauharnais |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eugène de Beauharnais''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. september]] [[1781]], † [[21. februar]] [[1824]]. Bil je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] posinovljenec. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Beauharnais, Eugene}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] [[Kategorija:Vitezi reda zlatega runa]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Senatorji Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ppwdba03w8oju6wxskhhg0qehn2df9v 0 173763 6746655 6718547 2026-09-04T11:07:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746655 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Kivi | status = | image = Kiwi (Actinidia chinensis) 1 Luc Viatour.jpg | image_caption = Sadež kivija, prikazan v celoti in v polovicah | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Ericales]] (vresovke) | familia = [[Actinidiaceae]] | genus = ''[[Actinidia]]'' (aktinidija) | species = '''''A. deliciosa''''' | binomial = ''Actinidia deliciosa'' | binomial_authority = C.F.Liang.& A.R.Ferguson.}} [[File:Actinidia fruits.jpg|right|thumb|Kivi po vrstah:<br /> A = ''[[Actinidia arguta|A. arguta]]'', C = [[Actinidia chinensis|''A. chinensis'' var. ''chinensis'']], D = [[Actinidia chinensis var. deliciosa|''A. chinensis'' var. ''deliciosa'']], E = ''[[Actinidia eriantha|A. eriantha]]'', I = ''[[Actinidia indochinensis|A. indochinensis]]'', P = ''[[Actinidia polygama|A. polygama]]'', S = [[Actinidia chinensis var. setosa|A. ''chinensis'' var. ''setosa'']].]] '''Kivi''' ali '''kitajska kosmulja''' ({{lang-zh|t=獼猴桃|s=猕猴桃|p=míhóutáo|first=t}}) je užitna [[jagoda (botanika)|jagoda]] več vrst lesnatih trt iz rodu ''[[Actinidia]]''.<ref name="PWNEP">{{navedi splet|url=https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf|title=Growing Kiwifruit|year=2005|publisher=Pacific Northwest Extension Publishing|first=Bernadine|last=Stirk|access-date=4 January 2013|archive-date=24 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824155835/https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf}}</ref> Kivi izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske, prvi zabeleženi opis pa sega v 12. stoletje, v čas [[dinastija Song|dinastije Song]].<ref name="Ward Courtney 2013">{{navedi knjigo | last1=Ward | first1=Carol | last2=Courtney | first2=David | title=Advances in Food and Nutrition Research | chapter=Kiwifruit: Taking Its Place in the Global Fruit Bowl| publisher=Elsevier | volume=68 | date=2013 | isbn=978-0-12-394294-4 | doi=10.1016/b978-0-12-394294-4.00001-8 | pages=1–14| pmid=23394979 }}</ref> V začetku 20. stoletja se je gojenje kivija razširilo iz Kitajske na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], kjer so se zgodile prve komercialne zasaditve.<ref name=Morton /> Priljubljenost je pridobil med britanskimi in ameriškimi vojaki, nameščenimi na Novi Zelandiji med drugo svetovno vojno, kasneje pa so ga pogosto izvažali, najprej v Združeno kraljestvo in Avstralijo od leta 1953,<ref name="Domestication">{{navedi knjigo|first1=A. R.|last1=Ferguson|author-link1=Ross Ferguson|first2=E. G.|last2=Bollard|chapter=Domestication of the Kiwifruit|pages=165–246|title=Kiwifruit Science and Management |editor-last1=Warrington |editor-first1=I. J.|editor-last2=Weston|editor-first2=G. C. |year=1990 |location=Auckland |publisher=New Zealand Society for Horticultural Science |isbn=0-908596-28-6}}</ref>{{rp|204}} nato pa v [[Kalifornija|Kalifornijo]] leta 1959.<ref name=Morton /><ref name="latimes">{{navedi novice | url = https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2002-may-08-fo-kiwi8-story.html| title = Kiwi, Act II| last = Green | first = Emily| newspaper = [[Los Angeles Times]]| date=8 May 2002|access-date=4 January 2013}}</ref> [[Plod]]ovi kivija so ovalne oblike, velike približno kot kokošje jajce. To je približno od 5 do 8&nbsp;cm v dolžino in od 4,5 do 5,5&nbsp;cm v premer. Kivi ima vlaknat zeleno-rjav olupek in svetlo zeleno ter zlato rumeno meso s približno 800 črnimi, užitnimi semeni. Meso ima mehko teksturo in unikaten okus. == Etimologija == Leta 1959 je Turners & Growers, pomemben novozelandski izvoznik, začel uporabljati ime ''kivi'', potem ko ga je ameriška stranka Norman Sondag obvestila, da imajo izdelki z imenom kitajska kosmulja morda težave pri prehodu skozi karanteno. Sondag je menil, da so karantenski uradniki bolj sumničavi do pošiljk evropskih kosmulj in drugega jagodičevja zaradi strahu, da bi jagode, ki so bile gojene bližje tlom, lahko prišle v stik z zemljo, onesnaženo z ''Bacillus anthracis'', ki povzroča [[antraks]], kar pri kiviju ni bilo problematično.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/food/the-cook-up-with-adam-liaw/article/how-did-the-chinese-kiwifruit-end-up-with-a-maori-name/uho5zagxe |title=How did the Chinese kiwifruit end up with a Māori name? |date=7 September 2021 |first=Thanh |last=Truong |website=SBS |access-date=13 May 2025}}</ref><ref name="TamarilloKiwifruit2020"/><ref name="Time">{{Cite magazine|last=Lui|first=Kevin|date=8 February 2017|title=How the Chinese Gooseberry Became the Kiwifruit|url=https://time.com/4662293/kiwifruit-chinese-gooseberry-new-zealand-history-fruit/|access-date=9 November 2021|magazine=TIME|language=en|archive-date=2020-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131134820/https://time.com/4662293/kiwifruit-chinese-gooseberry-new-zealand-history-fruit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The history of the naming of the kiwifruit|last=Turner|first=Jack|url=https://www.epictepuke.co.nz/explore/posts/1313194-the-history-of-the-naming-of-kiwifruit-by-jac?page=posts&tc=795618|publisher=EPIC Te Puke, New Zealand|access-date=15 January 2025|date=1 September 2024|archive-date=2026-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20260426175504/https://www.epictepuke.co.nz/explore/posts/1313194-the-history-of-the-naming-of-kiwifruit-by-jac%3Fpage%3Dposts%26tc%3D795618|url-status=dead}}</ref> Ime ''kivi'' je skoval Jack Turner iz podjetja Turners & Growers, ki se je sklicevalo na kivi, neformalno ime, ki se je uporabljalo za opis Novozelandcev, za katerega je Turner menil, da bi ga imeli raje ameriški vojaki, nameščeni v Pacifiku med drugo svetovno vojno.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Ime je Turners & Growers prvič registriral 15. junija 1959,<ref name="Time" /> do leta 1970 pa se je ime kivi uporabljalo za ves izvoz iz Nove Zelandije. ''Kivi'' je sčasoma postal splošno ime za vse komercialno gojene kivije iz rodu ''Actinidia''.<ref name="Morton">{{navedi splet|url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/kiwifruit_ars.html|title=Kiwifruit: ''Actinidia deliciosa'' In: Fruits of Warm Climates, 1987|publisher=Center for New Crops & Plant Products at Purdue University|author=Morton J|year=2011|access-date=8 April 2014}}</ref> V Združenih državah Amerike in Kanadi se za sadje pogosto uporablja skrajšano ime kivi.<ref>{{navedi splet |author1=Bernadine C. Strik |author2=Amanda J. Davis |title=Growing kiwifruit |url=https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf |publisher=Extension Service, Oregon State University |access-date=7 April 2021 |date=1 March 2021 |archive-date=24 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824155835/https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Northern kiwi |url=https://www.omafra.gov.on.ca/CropOp/en/spec_fruit/vine_fruit/kiwi.html |publisher=Ontario Ministry of Agriculture, Food and Rural Affairs |access-date=7 April 2021 |date=17 October 2012}}</ref> S poimenovanjem kivija je povezanih veliko mitov, med drugim da gre za sklicevanje na novozelandsko kosmato, rjavo nacionalno ptico – [[kivi (ptica)|kivi]], ali da je bilo ime ''kitajska kosmulja'' nadomeščeno kot odgovor na protikitajsko razpoloženje v Združenih državah Amerike.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Na Novi Zelandiji in v Avstraliji se beseda ''kivi'' sama po sebi nanaša na ptico ali pa se uporablja kot vzdevek za Novozelandce.<ref name="The New Zealand Oxford Dictionary">{{navedi knjigo|last1=Deverson|first1=Tony|last2=Kennedy|first2=Graeme|title=The New Zealand Oxford Dictionary|date=2005|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-558451-6|ref=NZoxforddictionary2005|doi=10.1093/acref/9780195584516.001.0001}}</ref> == Zgodovina == Kivi izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske.<ref name=Morton /> Prvi prepoznavni opis rastline kot ''Actinidia chinensis'' izvira iz pesmi [[dinastija Tang|dinastije Tang]], ki jo je napisal Cen Šen in opisuje rastlino ''mihoutao'', ki raste nad vodnjakom v današnjem [[Šaanši]]ju.<ref>{{navedi knjigo|first1=A. R.|last1=Ferguson|author-link1=|chapter=The Kiwifruit in China|page=157|title=Kiwifruit Science and Management |editor-last1=Warrington |editor-first1=I. J.|editor-last2=Weston|editor-first2=G. C. |year=1990 |location=Auckland |publisher=New Zealand Society for Horticultural Science |isbn=0-908596-28-6}}</ref> Prvi zabeleženi opis kivija izvira iz 12. stoletja na Kitajskem, v času dinastije Song.<ref name="Ward Courtney 2013"/> Ker so ga običajno nabirali v divjini in uživali za domnevne namene v ljudskem zdravilstvu, so rastlino le redko gojili.<ref>{{cite journal|last=Huang|first=H.|author2=Ferguson, A. R. |title=Kiwifruit (''Actinidia chinesis'' and ''A. deliciosa'') plantings and production in China, 2002|journal=New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science|year=2003|volume=31|issue=3|pages=197–202|doi=10.1080/01140671.2003.9514253|bibcode=2003NZJCH..31..197H |s2cid=86106541}}</ref> Pogosta kitajska imena za sadje pred 20. stoletjem so {{translit|engvar=nz|zh|míhóutáo}} ({{lang-zh|c=猕猴桃}} 'makak breskev'), {{translit|engvar=nz|zh|húlítáo}} ({{lang-zh|c=狐狸桃}}, 'lisičja breskev'), {{translit|engvar=nz|zh|ténglí}} ({{lang-zh|c=藤梨}}, 'trtna hruška') in {{lang|zh|jángtáo}} ({{lang-zh|c=羊桃}}, 'ovčja breskev').<ref name="Kiwifruit2023">{{cite Q|Q133308627}}</ref><ref name="TamarilloKiwifruit2020">{{cite Q|Q133513057}}</ref><ref>{{Cite journal| volume = 7| issue = 1| pages = 1–6| last1 = 徐宏化| last2 = 魏芳| last3 = 杨娜| last4 = 赵佳| last5 = 杨嘉辉| last6 = 吕素华| title = 奇异水果猕猴桃--起源, 栽培和应用| journal = Horticulture| date = 2017}}</ref> Med zgodnjimi angleškimi imeni za sadje so bila ''jangtao'', ime, ki je bilo v splošni rabi v dolini reke [[Jangce]] v osrednji Kitajski, ''Wilsonova kosmulja'' (po britanskem zbiratelju rastlin Ernestu Henryju Wilsonu), ''kosmulja trta'' in ''Ičang kosmulja'', pri čemer se slednje nanaša na Jičang, pristaniško mesto v provinci [[Hubej]].<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Prva znana omemba imena ''kitajska kosmulja'' izvira iz leta 1917 na Novi Zelandiji, vendar je verjetno, da se je ime uporabljalo že prej. Do 1920-ih je kitajska kosmulja postala standardno ime za sadje v angleščini, ki je trajalo vse do 1950-ih. V sodobni kitajščini se sadje pogosto imenuje {{translit|engvar=nz|zh|qíyìguǒ}} ({{lang-zh|c=奇异果}} 'čudežen sadež')<ref>{{navedi knjigo| publisher = Routledge| pages = 92–104| last = Depner| first = Shelley Ching-yu| title = The Routledge handbook of Chinese applied linguistics| chapter = Chinese language and fruits| date = 2019}}</ref>; najbolj pogosto ime v [[Tajvan]]u in [[Hongkong]]u (奇異果 ''kay yee goh''). Gojenje kitajskih kosmulj se je v začetku 20. stoletja razširilo iz Kitajske na Novo Zelandijo, kjer so se zgodile prve komercialne zasaditve.<ref name=Morton /> Potem ko je bila razvita sorta Hayward, so sadje uživali britanski in ameriški vojaki, nameščeni na Novi Zelandiji med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Kivi so od leta 1953 izvažali v Veliko Britanijo in Avstralijo, nato pa od leta 1959 v Kalifornijo. Na Novi Zelandiji je sadje v 1940-ih in 1950-ih postalo kmetijski proizvod z razvojem komercialno uspešnih kultivarjev, kmetijskih praks, pošiljanja, skladiščenja in trženja.<ref name="knowles">{{navedi splet |vauthors=Knowles M|date=25 April 2017|title=NZ kiwifruit: how a major brand emerged |url=https://www.fruitnet.com/eurofruit/nz-kiwifruit-how-a-major-brand-emerged/172018.article |access-date=2025-03-20 |publisher=Fruitnet |language=en}}</ref> V tem času so novozelandski izvozniki sprejeli ime ''kivi''.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/><ref name=Time/> V 1970-ih je novozelandska industrija kivija doživela znatno rast. Za podporo tej širitvi je bil leta 1970 ustanovljen Odbor za spodbujanje izvoza kivija, ki je usklajeval trženjska prizadevanja, kasneje, leta 1977, pa je bil ustanovljen organ za licenciranje trženja kivija, ki je določal tržne standarde in svetoval vladi, kar je pridelovalcem dalo nekaj nadzora nad licenciranjem izvoznikov.<ref>{{Cite journal |last1=Skallerud |first1=Kåre |last2=and Olsen |first2=Svein Ottar |date=2011-10-01 |title=Export Marketing Arrangements in Four New Zealand Agriculture Industries: An Institutional Perspective | url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/08974438.2011.621841 |journal=Journal of International Food & Agribusiness Marketing |volume=23 |issue=4 |pages=310–329 |doi=10.1080/08974438.2011.621841 |issn=0897-4438|url-access=subscription }}</ref> Novozelandski odbor za trženje kivija se je leta 1997 preimenoval v Zespri International Limited. To preimenovanje je pomenilo strateški korak k večji globalni prepoznavnosti in prisotnosti na trgu.<ref name=knowles/> Leta 1978 je Kitajska ustanovila Nacionalno kooperativno skupino za raziskave kivija in začela nacionalno raziskavo divje zarodne plazme ''Actinidia''. Ta prizadevanja so privedla do izbora več kot 1400 kandidatov za sorte.<ref>{{Cite journal |title=Actinidia Germplasm Resources and Kiwifruit Industry In China |url=https://www.researchgate.net/publication/283151670|date=1 October 2004|volume=39|issue=6|pages=1165–1172|vauthors= Huang H, Wang Y, Zhang ZH, Jiang ZW |doi=10.21273/HORTSCI.39.6.1165|journal=HortScience|doi-access=free}}</ref><ref name="huang">{{Cite journal |title=Review: Kiwifruit in China|vauthors=Huang H, Ferguson AR| url=https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/01140671.2001.9514154|year=2001|volume=29|issue=1|pages=1–14|doi=10.1080/01140671.2001.9514154|journal=New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science |bibcode=2001NZJCH..29....1H |url-access=subscription}}</ref> V začetku 1980-ih je Kitajska začela komercialno gojiti kivi, sprva na manj kot enem hektarju zasaditev sorte 'Hayward' iz Nove Zelandije. V naslednjih desetletjih se je kitajska industrija kivija znatno razširila in do leta 2020 je 'Hayward' predstavljal le 6,3 % vseh zasaditev, saj so doma vzgojene sorte pridobile na veljavi.<ref name="zhong">{{Cite journal |title=The breeding progress and development status of the kiwifruit industry in China|vauthors=Zhong C, Huang W, Wang Z, et al|journal=Acta Horticulturae |url=https://www.ishs.org/ishs-article/1332_59 |publisher=International Society for Horticultural Science |doi=10.17660/ActaHortic.2022.1332.59 |date=2022 |volume=1332 |issue=1332 |pages=445–454|url-access=subscription }}</ref> Med njimi so 'Hongyang', kivi z rdečim mesom, izbran v [[Sečuan]]u iz sadik, vzgojenih iz divje nabranih semen,<ref name="wang">{{Cite journal|title=Selection of a new red-fleshed kiwifruit cultivar "Hongyang'|vauthors=Wang M, Li M, Meng A|url=https://www.actahort.org/books/610/610_13.htm|doi=10.17660/ActaHortic.2003.610.13|date=2003|access-date=2025-03-20|journal=Acta Horticulturae|issue=610|pages=115–117|url-access=subscription}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 'Džinjan', sorta z rumenim mesom in 'Donghong', še en kultivar z rdečim mesom, znan tudi kot orientalski rdeči.<ref name="jinyan">{{Cite journal|title='Jinyan' - A superior yellow-fleshed kiwifruit cultivar with excellent storage quality|url=https://www.actahort.org/books/913/913_16.htm|vauthors=Zhong C, Wang S, Huang H, Jiang Z|doi=10.17660/ActaHortic.2011.913.16|date=2011|access-date=2025-03-20|journal=Acta Horticulturae|issue=913|pages=135–143|url-access=subscription}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /> Botanični vrt Vuhan Kitajske akademije znanosti (CAS) ima ključno vlogo pri ohranjanju in žlahtnjenju kivija na Kitajskem. V njem je največja svetovna genska banka kivija s 73 potrjenimi ali zaščitenimi sortami in 426 visokokakovostnimi sevi, vključno z Donghong, Džinjan in Džintao. Leta 2001 je prodal ekskluzivne pravice do žlahtnjenja za Džintao italijanskemu podjetju Jingold, leta 2012 pa je sodelovanje z Jingoldom privedlo do razvoja in patentiranja kultivarjev Džinjan in Donghong.<ref>{{navedi splet |date=2019-09-06 |title="800 hectares in China will be dedicated to Jintao kiwifruit" |url=https://www.freshplaza.com/north-america/article/9141205/800-hectares-in-china-will-be-dedicated-to-jintao-kiwifruit/ |access-date=2025-04-03 |website=www.freshplaza.com |language=en}}</ref><ref name="pr2015">{{navedi splet |title=Chinese Kiwifruit Season Starts with Strong Volume |url=https://www.producereport.com/article/chinese-kiwifruit-season-starts-strong-volume|date=9 August 2015 |access-date=20 March 2025 |publisher=Produce Report |language=en}}</ref> [[Slika:2005kiwi fruit.PNG|thumb|left|Pridelava kivija v letu 2005]] {| class="wikitable" style="clear:right; float:right; margin:0 0 1.5em 1em;" |+Največji proizvajalci kivija- 2005<br />(podatki v milijon tonah) |- | {{ITA}} || align="right" | 0.48 |- | {{NZL}} || align="right"| 0.28 |- | {{CHI}} || align="right" | 0.15 |- | {{FRA}} || align="right"| 0.08 |- | {{GRE}} || align="right" | 0.04 |- | {{JPN}} || align="right" | 0.04 |- | {{USA}} || align="right" | 0.02 |- | {{IRN}} || align="right" | 0.02 |- | {{CAN}} || align="right" | 0.01 |- |'''Svet skupaj''' || align="right" | '''1.12''' |- |colspan=2|''Vir: <br/ >''Organizacija za hrano in agrikulturo'' [[Združeni narodi|OZN]] (FAO)''[http://faostat.fao.org/faostat/form?collection=Production.Crops.Primary&Domain=Production&servlet=1&hasbulk=0&version=ext&language=EN] |} == Vrste in kultivarji == [[File:Hardy-Kiwi-Comparison-3.jpg|thumb|Večji ''A. chinensis var. deliciosa'' (puhasti kivi) na zadnji strani v primerjavi z manjšim kivijem]] [[Slika:Sa kiwi skin.jpg|thumb|[[Epiderm|Povrhnjica]] sadeža]] Rod ''Actinidia'' obsega približno 60 vrst. Njihovi plodovi so precej raznoliki, čeprav večino zlahka prepoznamo kot kivi zaradi videza in oblike. Lupina ploda se razlikuje po velikosti, dlakavosti in barvi. Meso se razlikuje po barvi, sočnosti, teksturi in okusu. Nekateri plodovi so neokusni, drugi pa imajo precej boljši okus kot večina komercialnih kultivarjev.<ref name=Morton /><ref name="PONC1999" /> Najpogosteje prodajan kivi izvira iz ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' (puhasti zeleni kivi) in ''A. chinensis var. chinensis'' (zlati in rdeči kivi).<ref name="Kiwifruit2023"/> Druge vrste, ki se pogosto uživajo, vključujejo ''A. arguta'' (trdni kivi, znan tudi kot kivi jagode), ''A. rubricaulis var. coriacea'' (kitajska jajčna kosmulja),''A. kolomikta'' (arktični kivi), ''A. melanandra'' (vijolični kivi) in ''A. polygama'' (srebrna trta).<ref name="PONC1999" /> Nekatere komercialne sorte so hibridi, kot je 'Džinjan', ki je hibrid ''A. eriantha'' in ''A. chinensis var. chinensis'' in 'Issai', hibrid ''A. arguta'' in ''A. polygama'', znan po relativno velikih plodovih, sposobnosti samoopraševanja in manjši odpornosti kot večina ''A. arguta''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IJiaAAAAIAAJ&q=Grown+commercially+Issai+is+less+hardy+than+most+hardy+kiwi |title=Annual report ... annual meeting|date=1 January 1996|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/berrygrowerscomp0000bowl|url-access=registration|quote=Grown commercially Issai is less hardy than most hardy kiwi.|title=The Berry Grower's Companion|first=Barbara L.|last=Bowling|date=1 January 2000|publisher=Timber Press|via=Internet Archive|isbn=978-0-88192-489-3}}</ref> === Kosmasti kivi === Večina prodanih kivijev pripada nekaj sortam ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' (kosmasti kivi): 'Hayward', 'Blake' in 'Saanichton 12'.<ref name="PWNEP" /> Imajo kosmato, rjavo lupino in svetlo zeleno meso. Znano sorto 'Hayward' je okoli leta 1924 razvil Hayward Wright v Avondaleu na Novi Zelandiji.<ref name="PONC1999">{{navedi splet|last=Ferguson|first=AR|date=1999|publisher=ASHS Press; Purdue University |location=Alexandria, Virginia|pages=342–347|title=New Temperate Fruits: ''Actinidia chinensis'' and ''Actinidia deliciosa''; In: Perspectives on new crops and new uses, J. Janick (ed.)|url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/proceedings1999/v4-342.html}}</ref> Sprva so jo gojili na domačih vrtovih, komercialna sajenje pa se je začelo v 1940-ih. 'Hayward' je najpogosteje dostopna sorta v trgovinah. Gre za velik, jajčast sadež s sladkim okusom. 'Saanichton 12' iz [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] je nekoliko bolj pravokoten kot 'Hayward' in primerljivo sladek, vendar je lahko notranjost sadeža trda. 'Blake' se lahko samooprašuje, vendar ima manjši, bolj ovalen sadež, okus pa velja za slabšega.<ref name="PWNEP" /><ref name="PONC1999" /> === Kivi jagode === Kivi jagode so užitni sadeži velikosti velikega grozdja, po okusu in notranjem videzu podobni puhastemu kiviju, vendar s tanko, gladko zeleno lupino. Pridelujejo jih predvsem tri vrste: ''Actinidia arguta'' (trdoživi kivi), ''A. kolomikta'' (arktični kivi) in ''A. polygama'' (srebrna trta). So hitro rastoče, vzpenjajoče se trpežne rastline, ki so vzdržljive skozi celotno rastno dobo. Imenujejo se kivi jagode, mladi kivi, sladni kivi, grozdni kivi ali koktajl kivi.<ref name=penn>{{navedi splet|title=Hardy Kiwi|url=http://extension.psu.edu/gardening/fphg/hardy-kiwi|publisher=Penn State University College of Agricultural Sciences|access-date=4 January 2013|archive-date=23 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121223101338/http://extension.psu.edu/gardening/fphg/hardy-kiwi}}</ref> === Zlati kivi === [[Slika:Kiwifruit - Golden (Soreli).jpg|thumb|left|Narezan zlati kivi]] Zlati kivi, znan tudi kot rumeni kivi, ima gladko, bronasto lupino s kljunasto obliko na mestu, kjer se pripenja pecelj. Zlate sorte so običajno kultivarji ''Actinidia chinensis var. chinensis''. Barva mesa se giblje od svetlo zelene do jasne, intenzivno rumene. Ta vrsta je v primerjavi z ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' po okusu 'slajšega in bolj aromatičnega'.<ref name="zespri">{{navedi splet |title=Zespri – Official Site |url=http://www.zespri.com/ |publisher=Zespri Group Ltd. |access-date=10 September 2018 |date=2018}}</ref> Ena najbolj privlačnih sort ima rdečo 'šarenico' okoli središča ploda in rumeno meso na zunanji strani. Rumeni plod doseže višjo tržno ceno in ker je manj dlakav kot puhasti kivi, ima boljši okus brez lupljenja. ''Hort16A'' je kultivar zlatega kivija, ki ga je v 1980-ih in 1990-ih razvil HortResearch, zdaj Plant & Food Research Institute.<ref name=knowles/> Po vsem svetu se trži kot Zespri Gold. Ta sorta je v letih 2010–2013 na Novi Zelandiji utrpela znatne izgube zaradi bakterije PSA.<ref>{{navedi splet|title=Frequently Asked Questions: How Was Zespri Gold Kiwifruit Developed? |url=http://www.zespri.com/about-zespri/faqs.html |publisher=Zespri Kiwifriut |access-date=4 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117141729/http://www.zespri.com/about-zespri/faqs.html |archive-date=17 January 2013 }}</ref> Ugotovljeno je bilo, da je nova sorta zlatega kivija, Gold3, bolj odporna na bolezni, zato je večina pridelovalcev zdaj prešla na to sorto.<ref>{{navedi novice|title=Golden times return for kiwifruit trade|journal=The New Zealand Herald |url=http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11261601|date=26 May 2014|access-date=29 August 2014}}</ref> 'Gold3', ki ga Zespri trži kot SunGold, ni tako sladek kot 'Hort16A',<ref>{{navedi splet|title=Zespri SunGold New! |url=http://www.zespri.com.sg/KP_ZVariety.asp |publisher=Zespri |access-date=29 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140815040948/http://www.zespri.com.sg/KP_ZVariety.asp |archive-date=15 August 2014 }}</ref> in nima običajno rahlo koničaste konice. Kloni nove sorte SunGold so bili uporabljeni za razvoj sadovnjakov na Kitajskem, kar je privedlo do delno uspešnih pravnih prizadevanj Zesprija za zaščito njihove intelektualne lastnine na Kitajskem.<ref name="McClure2021">{{navedi novice |last1=McClure |first1=Tess |title=Kiwi wars: the golden fruit fuelling a feud between New Zealand and China |url=https://www.theguardian.com/world/2021/jun/18/kiwi-wars-the-golden-fruit-fuelling-a-feud-between-new-zealand-and-china |access-date=30 June 2021 |work=The Guardian |date=18 June 2021}}</ref> Leta 2021 je Zespri ocenil, da na Kitajskem, predvsem v provinci Sečuan, gojijo približno 5000 hektarjev sadovnjakov Sungold.<ref>{{navedi novice |url=https://www.abc.net.au/news/2021-06-02/china-new-zealand-kiwifruit-trade-impacts-/100129232 |title=Cuttings of prized SunGold kiwifruits were smuggled to China and NZ growers are divided over what to do about it |newspaper=ABC News |date=June 2021 |publisher=ABC}}</ref> ''Džintao'' je sorta zlatega kivija, razvita na Kitajskem iz divjih trt ''Actinidia chinensis var. chinensis''. Raziskovalci Botaničnega vrta v Vuhanu so ga v 1980-ih ustvarili, v Evropo pa so ga leta 1998 v okviru projekta, ki ga financira EU (INCO-DC), uvedli za ocenjevanje. Med letoma 1998 in 2000 so ga ocenjevali v sodelovanju z institucijami, kot so I.N.R.A. v Bordeauxu (Francija), Univerza v Solunu (Grčija) in Univerza v Vidmu (Italija). Sorta ''Džintao'' je bila kasneje, leta 2001, dana v uporabo evropskim pridelovalcem kivija za komercialno razmnoževanje. Istega leta so bile ekskluzivne pravice do žlahtnjenja sorte prodane italijanskemu podjetju Jingold, proizvodnja pa se je v naslednjih dveh desetletjih razširila na več lokacij po Portugalski, Čilu, Argentini in Južni Afriki.<ref>{{navedi splet |title=Jintao (Jingold) |url=https://goodfruitguide.co.uk/product/jingold/#:~:text=Jintao%20was%20introduced%20to%20Europe,cultivation%20and%20marketing%20of%20Jintao. |access-date=2025-04-03 |website=Good Fruit Guide |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite journal |title='Jintao': A Chinese kiwifruit selection grown in Italy |url=https://www.researchgate.net/publication/283963986 |journal=Acta Horticulturae}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Horti China 2018: Goodwei Kiwifruit Brand from Jingold Officially Launches |url=https://www.producereport.com/article/horti-china-2018-goodwei-kiwifruit-brand-jingold-officially-launches |access-date=2025-04-03 |website=Produce Report |language=en}}</ref> === Rdeči kivi === [[File:Kiwifruit 'Red Passion' cross section - Italy.jpg|thumb|Kivi 'Red Passion' z rdečim obročem]] Rdeči kivi so kultivarji ''Actinidia chinensis var. chinensis'', ki se odlikujejo po rdeče obarvanem mesu. Njegov izvor sega v Kitajsko, kjer je nastala naravna mutacija zlatega kivija, ki so ga v divjini našli leta 1982,<ref>{{navedi splet |title=Rainbow Red Kiwi |url=https://specialtyproduce.com/produce/Rainbow_Red_Kiwi_18290.php |access-date=2025-04-01 |website=specialtyproduce.com |language=en}}</ref> ki je postala sorta Hongyang, prva komercialno uspešna sorta rdečega kivija na Kitajskem.<ref name=wang/><ref name="jue-2023">{{Cite journal |last1=Jue |first1=Deng-wei |last2=Sang |first2=Xue-lian |last3=Li |first3=Zhe-xin |last4=Zhang |first4=Wen-lin |last5=Liao |first5=Qin-hong |last6=Tang |first6=Jianmin |date=2023-11-01 |title=Determination of the effects of pre-harvest bagging treatment on kiwifruit appearance and quality via transcriptome and metabolome analyses |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0963996923008219 |journal=Food Research International |volume=173 |issue=Pt 1 |article-number=113276 |doi=10.1016/j.foodres.2023.113276 |pmid=37803588 |issn=0963-9969|url-access=subscription }}</ref> Do leta 2020 je Hongyang postal najbolj gojena sorta kivija na Kitajskem med vsemi vrstami in sortami. Mednarodne sorte so Oriental Red, licencirano različico sorte kivija Donghong, gojeno v Italiji,<ref name=":0">{{navedi splet |title=Jingold's Oriental Red Kiwi from China Wins Innovation Gold Prize |url=https://www.producereport.com/article/jingolds-oriental-red-kiwi-china-wins-innovation-gold-prize |access-date=2025-04-03 |website=Produce Report |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2019-09-06 |title="800 hectares in China will be dedicated to Jintao kiwifruit" |url=https://www.freshplaza.com/north-america/article/9141205/800-hectares-in-china-will-be-dedicated-to-jintao-kiwifruit/ |access-date=2025-04-03 |website=www.freshplaza.com |language=en}}</ref> Zespri RubyRed, ki je bila leta 2007 neodvisno vzgojena na Novi Zelandiji,<ref>{{navedi splet |title=RubyRed™ Kiwi |url=https://specialtyproduce.com/produce/RubyRed_Kiwi_23789.php#:~:text=Plant%20&%20Food%20Research.-,Red-fleshed%20kiwis%20were%20born%20from%20a%20natural%20mutation%20of,new%20red-fleshed%20kiwi%20varieties. |access-date=2025-04-01 |website=specialtyproduce.com |language=en}}</ref> in EnzaRed, sorto, ki izhaja iz sorte Hongyang, ki jo goji Turners & Growers na Novi Zelandiji.<ref name="NZE_Enza_red">{{navedi splet|url=http://exportermagazine.co.nz/news/enzared-kiwifruit-set-take-world-stage|title=EnzaRed kiwifruit set to take on world stage|date=14 June 2010|publisher=New Zealand Exporter|access-date=4 January 2013|archive-date=16 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130216173137/http://exportermagazine.co.nz/news/enzared-kiwifruit-set-take-world-stage}}</ref><ref name="HYChin">{{cite journal|last=Yang|first=Hong-Li|author2=Wang, Yan-Chang |author3=Jiang, Zheng-Wang |author4= Huang, Hong-Wen |title=[Construction of cDNA library of 'Hongyang' kiwifruit and analysis of F3H expression]|journal=Yi Chuan|year=2009|volume=31|issue=12|pages=1265–1272 |pmid=20042395|language=zh }}</ref><ref name="NBR_Enza_red">{{navedi novice|url=http://www.nbr.co.nz/article/turners-plugs-its-enza-red-kiwifruit-grown-china-119102|title=Turners plugs its Enza red kiwifruit – grown in China|date=24 February 2010|newspaper=National Business Review |access-date=4 January 2013|archive-date=24 April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120424141113/http://www.nbr.co.nz/article/turners-plugs-its-enza-red-kiwifruit-grown-china-119102}}</ref> == Gojenje == [[File:Kiwi fruit on the tree.jpg|alt=Clusters of immature kiwifruit hanging from a leafy Actinidia vine in natural outdoor light.|thumb|Kivi, ki se razvija na aktinidijinih trtah]] Kivi lahko gojimo v večini zmernih podnebij z ustrezno poletno vročino. Kjer puhasti kivi (Actinidia chinensis var. deliciosa) ni odporen, lahko kot nadomestke gojimo druge vrste. === Gojitev === [[File:Kiwifruit-Actinidia deliciosa-plantation.jpg|thumb|Kivi, ki raste na podprti trti]] V komercialnem kmetijstvu se pogosto uporabljajo različne sorte za podlage, sadne rastline in opraševalce. Zato so proizvedena semena križanci staršev. Tudi če se iste sorte uporabljajo za opraševalce in sadne rastline, ni zagotovila, da bo plod enake kakovosti kot starš. Poleg tega sadike zacvetijo šele po sedem letih, zato je ugotavljanje, ali kivi rodi ali je opraševalec, zamudno.<ref name="ucd">{{navedi splet|url=http://fruitandnuteducation.ucdavis.edu/education/fruitnutproduction/Kiwi/Kiwi_Propagation/|title=Kiwifruit Propagation|publisher=University of California-Davis, Division of Agriculture and Natural Resources|date=2015|access-date=14 July 2015|archive-date=22 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122072939/http://fruitandnuteducation.ucdavis.edu/education/fruitnutproduction/Kiwi/Kiwi_Propagation/}}</ref> Zato se večina kivijev, razen podlag in novih kultivarjev, razmnožuje nespolno.<ref name="ucd" /> To se naredi s cepljenjem rastline, ki daje plodove, na podlago, vzgojeno iz sadik, ali, če želimo, da je rastlina pravi kultivar, na podlago, vzgojeno iz potaknjencev odrasle rastline. === Opraševanje === [[File:Kiwifruit Female Flowers.JPG|thumb|left|Cvetenje kivija]] Rastline kivija so običajno dvodomne, kar pomeni, da je rastlina moška ali ženska. Moške rastline imajo cvetove, ki proizvajajo cvetni prah, ženske pa prejemajo cvetni prah za oploditev svojih semenskih zarodkov in rast plodov; večina kivija potrebuje moško rastlino za opraševanje ženske rastline. Za dober pridelek plodov je zadostna ena moška trta na vsake tri do osem ženskih trt. Nekatere sorte se lahko samooprašujejo, vendar tudi te dajo večji in zanesljivejši pridelek, če jih oprašujejo moški kiviji. Medvrstno opraševanje je pogosto (vendar ne vedno) uspešno, če so časi cvetenja sinhronizirani. V naravi vrste oprašujejo ptice in domači čmrlji, ki obiskujejo cvetove zaradi cvetnega prahu, ne nektarja. Ženski cvetovi proizvajajo lažne prašnike s tem, kar je na konicah videti kot cvetni prah, da privabijo opraševalce, čeprav tem lažnim prašnikom manjka DNK in hranilna vrednost moških prašnikov.<ref name="Kiwifruit pollination problems">{{navedi splet|url=https://www.sciencelearn.org.nz/resources/72-kiwifruit-pollination-problems|title=Kiwifruit pollination problems|website=Science Learning Hub}}</ref> Pridelovalci kivija se zanašajo na medonosne čebele, glavnega »najetega« opraševalca, vendar je komercialno gojen kivi znan po tem, da je težko oprašiti. Cvetovi niso zelo privlačni za medonosne čebele, deloma zato, ker ne proizvajajo nektarja in čebele se hitro naučijo imeti raje cvetove z nektarjem. Medonosne čebele so neučinkovite navzkrižne opraševalke kivija, ker izvajajo »cvetno zvestobo«. Vsaka čebela na vsakem pohodu obišče le eno vrsto cveta in morda le nekaj vej ene same rastline. Cvetni prah, ki ga potrebuje druga rastlina (na primer moški za ženski kivi), je morda nikoli ne doseže, če ne bi bilo navzkrižnega opraševanja, ki se dogaja predvsem v prenatrpani koloniji; prav v kolonijah se križajo poti čebel, obremenjenih z različnim cvetnim prahom.<ref>{{navedi splet | title=How bees transfer pollen between flowers | website=honeybeesuite.com | date=2018-07-17 | url=https://honeybeesuite.com/how-bees-transfer-pollen-between-flowers/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20190120093519/https://honeybeesuite.com/how-bees-transfer-pollen-between-flowers/ | archive-date=2019-01-20 }}</ref> Da bi se spopadli s temi izzivi opraševanja, nekateri pridelovalci nabran cvetni prah raztrese po ženskih cvetovih.<ref name="Kiwifruit pollination problems"/> Najpogostejše pa je nasičeno opraševanje, pri katerem se populacije čebel tako povečajo (z namestitvijo panjev v sadovnjake s koncentracijo približno 8 panjev na hektar), da so čebele prisiljene uporabljati ta cvet zaradi močne konkurence za vse cvetove v dosegu leta. === Zorenje in obiranje === Kivi se obira ročno in komercialno goji na trdnih podpornih konstrukcijah, saj lahko prinese več ton na hektar, več kot lahko prenesejo precej šibke trte. Te so običajno opremljene z namakalnim sistemom za namakanje in zaščito pred zmrzaljo spomladi. Trte kivija zahtevajo močno obrezovanje, podobno kot vinska trta. Plodovi se rodijo na trsih, starih eno leto in več, vendar se pridelek zmanjšuje s staranjem vsakega trsa. Trte je treba obrezati in zamenjati po tretjem letu. Na severni polobli sadje dozori novembra, na južni polobli pa maja. Štiriletne rastline lahko prinesejo 15 ton sadja na hektar, osemletne rastline pa 20 ton. Rastline prinesejo svoj največji pridelek pri osmih do desetih letih. Sezonski pridelki so spremenljivi; močan pridelek na trti v eni sezoni običajno pride z rahlim pridelkom v naslednji sezoni. === Shranjevanje === Sadje, obrano, ko je trdno, bo dozorelo, če ga pravilno skladiščimo dlje časa. To omogoča shranjevanje sadja do 8 tednov po obiranju. Trdni kiviji dozorijo po nekaj dneh do enem tednu, če jih hranimo pri sobni temperaturi, vendar jih ne smemo hraniti na neposredni sončni svetlobi. Hitrejše zorenje nastopi, če jih damo v papirnato vrečko skupaj z jabolkom, hruško ali banano.<ref name=ukfoodguide>{{navedi splet|title=Kiwi fruit|url=http://www.ukfoodguide.net/kiwifruit.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20030917043709/http://www.ukfoodguide.net/kiwifruit.htm|url-status=usurped|archive-date=17 September 2003|publisher=The UK Food Guide|access-date=4 January 2013}}</ref> Ko je kivi zrel, pa se optimalno ohrani, če ga hranimo stran od drugega sadja, saj je občutljiv na etilen, ki ga lahko oddaja, zato se nagiba k prezorevanju tudi v hladilniku. Če so pravilno shranjeni, se zreli kiviji običajno hranijo približno en do dva tedna. === Škodljivci in bolezni === ''Pseudomonas syringae pv. actinidiae'' (PSA) so prvič odkrili na Japonskem v 1980-ih. Ta bakterijski sev so uspešno nadzorovali in obvladovali v sadovnjakih v Aziji. Leta 1992 so ga našli v severni Italiji. V letih 2007/2008 so opazili gospodarske izgube, saj je postal prevladujoč bolj virulentni sev (PSA V).<ref>{{navedi splet |url=http://www.biosecurity.govt.nz/pests/kiwifruit-vine-disease |title=''Kiwifruit vine disease'' by MAF Biosecurity NZ |access-date=18 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312133422/http://www.biosecurity.govt.nz/pests/kiwifruit-vine-disease |archive-date=12 March 2017 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/nelson-mail/features/primary-focus/4577177/More-virulent-PSA-strain-a-new-worry-for-kiwifruit-growers |title= More virulent PSA strain a new worry for kiwifruit growers |newspaper=The Dominion Post |first = Peter |last= Watson|date= 2011-01-25 |access-date=2011-09-04 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=10747234 |title= Relief for kiwifruit industry |newspaper=The New Zealand Herald |first = Owen |last= Hembry |date= 2011-08-25 |access-date=2011-09-04 }}</ref> Leta 2010 so ga našli v sadovnjakih kivija v regiji Bay of Plenty na Severnem otoku na Novi Zelandiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.biosecurity.govt.nz/media/8-11-10/suspected-bacterial-vine-infection|title=Suspected Bacterial Vine Infection|date=8 November 2010|publisher=MAF Biosecurity New Zealand|access-date=9 November 2010|archive-date=13 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101113200914/http://www.biosecurity.govt.nz/media/8-11-10/suspected-bacterial-vine-infection}}</ref> Rumenomesnate sorte so bile še posebej dovzetne. V raziskavah, ki so jih financirali vlada in pridelovalci sadja, so bile izbrane nove, odporne sorte, da bi se industrija lahko nadaljevala.<ref name="Kiwi & PSA">{{navedi splet |title=Kiwifruit and Psa – a timeline |url=https://www.sciencelearn.org.nz/interactive_timeline/10-kiwifruit-and-psa-a-timeline |website=Science Learning Hub – Pokapu Akoranga Putaiao |publisher=Curious Minds – New Zealand Government |access-date=25 June 2021}}</ref> Znanstveniki so poročali, da so ugotovili, da sev PSA, ki prizadene kivi iz Nove Zelandije, Italije in Čila, izvira iz Kitajske.<ref>{{cite journal|last=Butler|first=Margi I.|author2=Stockwell, Peter A. |author3=Black, Michael A. |author4=Day, Robert C. |author5=Lamont, Iain L. |author6= Poulter, Russel T. M. |title=''Pseudomonas syringae'' pv. ''actinidiae'' from Recent Outbreaks of Kiwifruit Bacterial Canker Belong to Different Clones That Originated in China|journal=PLOS ONE|date=February 2013|volume=8|issue=2|article-number=e57464|doi=10.1371/journal.pone.0057464|pmid=23555547|bibcode=2013PLoSO...857464B |pmc=3583860|doi-access=free}}</ref> == Hranilna vrednost == Kivi je bogat vir [[vitamin C|vitamina C]]. Količina [[kalij]]a v kiviju po teži je malo manjša kot v [[banana|banani]]. Vsebuje tudi vitamina A in E. Olupek je dober vir antioksidantov. Surov kivi vsebuje tudi veliko encima aktinidina, ki se uporablja za mehčanje mesa, a je lahko [[alergen]] za nekatere posameznike. Posebni ljudje, ki so alergični na [[lateks]], [[ananas]] in [[Papaja|papajo]], so velikokrat alergični tudi na kivi. == Prehrana ljudi == [[File:Pavlova dessert.JPG|left|thumb|A [[pavlova]] with strawberries, passionfruit, kiwifruit and cream]] Kivi se lahko uživa surov, iz njega se delajo sokovi, uporablja se v pekovskih izdelkih, pripravlja z mesom ali pa se uporablja kot okras. Celoten sadež, vključno z lupino, je primeren za človeško prehrano; vendar se lupina puhastih sort zaradi svoje teksture pogosto zavrže. Narezan kivi se pogosto uporablja kot okras na vrhu stepene smetane na pavlovi, sladici na osnovi meringue. Tradicionalno na Kitajskem kivija niso jedli za užitek, temveč so ga dajali kot zdravilo otrokom, da bi jim pomagali pri rasti in ženskam, ki so rodile, da bi jim pomagale pri okrevanju. Surov kivi vsebuje aktinidain (pisan tudi aktinidin), ki je komercialno uporaben kot mehčalec mesa<ref>{{cite journal|pmid=24499119|year=2014|last1=Bekhit|first1=A. A.|title=Exogenous proteases for meat tenderization|journal=Critical Reviews in Food Science and Nutrition|volume=54|issue=8|pages=1012–31|last2=Hopkins|first2=D. L.|last3=Geesink|first3=G|last4=Bekhit|first4=A. A.|last5=Franks|first5=P|s2cid=57554|doi=10.1080/10408398.2011.623247}}</ref> in morda kot prebavni pripomoček. Zaradi aktinidaina je surov kivi tudi neprimeren za uporabo v sladicah, ki vsebujejo mleko ali druge mlečne izdelke, ker encim prebavlja mlečne beljakovine. To velja za sladice na osnovi želatine, saj aktinidain raztopi beljakovine v želatini, zaradi česar se sladica bodisi utekočini bodisi prepreči njeno strjevanje. === Hranilna vrednost === Surovi zeleni kivi vsebuje 83 % vode in 15 % ogljikovih hidratov, z zanemarljivo količino beljakovin in maščob (tabela). V referenčni količini 100 gramov kivi zagotavlja 61 kalorij in je bogat (20 % ali več priporočenega dnevnega vnosa) z vitaminom C (103 % priporočenega dnevnega vnosa) in vitaminom K (34 % priporočenega dnevnega vnosa), z zmerno vsebnostjo vitamina E (10 % priporočenega dnevnega vnosa), bakra (14 % priporočenega dnevnega vnosa) in kalija (10 % priporočenega dnevnega vnosa), brez drugih mikrohranil v pomembni količini (zeleni, namizni). Zlati kivi ima podobno hranilno vrednost, vendar vsebuje višjo raven vitamina C (179 % priporočenega dnevnega vnosa) in zanemarljivo količino vitamina K (zlati, namizni). Obe vrsti kivija vsebujeta prehranske vlaknine. Olje kivija vsebuje v povprečju 62 % alfa-linolenske kisline, omega-3 maščobne kisline.<ref name=sofadb>{{cite journal |url=https://agritrop.cirad.fr/534935/1/document_534935.pdf |last1=Piombo |first1=Georges |last2=Barouh |first2=Nathalie |last3=Barea |first3=Bruno |last4=Renaud |first4=Boulanger |last5=Brat |first5=Pierre |last6=Pina |first6=Michel |last7=Villeneuve |first7=Pierre |title=Characterization of the seed oils from kiwi (Actinidia chinensis), passion fruit (Passiflora edulis) and guava (Psidium guajava) |journal=OCL – Oilseeds and Fats, Crops and Lipids |volume=13 |issue=2 |pages=195–199 |year=2006 |doi=10.1051/ocl.2006.0026 }}</ref> Pulpa kivija vsebuje karotenoide, kot so provitamin A, beta-karoten,<ref>{{cite journal |vauthors=Kim M, Kim SC, Song KJ, Kim HB, Kim IJ, Song EY, Chun SJ |s2cid=23341156 |title=Transformation of carotenoid biosynthetic genes using a micro-cross section method in kiwifruit (''Actinidia deliciosa'' cv. Hayward) |journal=Plant Cell Reports |volume=29|issue=12|pages=1339–1349|date=Sep 2010 |pmid=20842364 |doi=10.1007/s00299-010-0920-y|bibcode=2010PCelR..29.1339K }}</ref> lutein in zeaksantin.<ref>{{cite journal |vauthors=Sommerburg O, Keunen JE, Bird AC, van Kuijk FJ |title=Fruits and vegetables that are sources for lutein and zeaxanthin: the macular pigment in human eyes |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-ophthalmology_1998-08_82_8/page/n68 |journal=British Journal of Ophthalmology |volume=82 |issue=8 |pages=907–910 |date=August 1998 |pmid=9828775 |pmc=1722697 |doi=10.1136/bjo.82.8.907}}</ref> === Evropska zdravstvena trditev === Julija 2025 je Evropska komisija po vlogi podjetja Zespri International Ltd. in znanstvenem pregledu Evropske agencije za varnost hrane leta 2021 odobrila zdravstveno trditev: »uživanje zelenega kivija prispeva k normalnemu delovanju črevesja s povečanjem pogostosti odvajanja blata«, če se dnevno zaužije vsaj 200 g svežega zelenega kivija Hayward.<ref>{{cite journal |title=Green kiwifruit (''Actinidia deliciosa'' var. Hayward) and maintenance of normal defecation: evaluation of a health claim pursuant to Article 13(5) of Regulation (EC) No 1924/2006|journal=EFSA Journal |year=2021 |volume=19 |issue=6 |article-number=e06641 |doi=10.2903/j.efsa.2021.6641 |pmid=34136006 |pmc=8193538| author = EFSA Panel On Nutrition, Novel Foods and Food Allergens}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Commission Implementing Regulation (EU) 2025/1560 of 30 July 2025 authorising a health claim made on foods |url=https://eur-lex.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1560/oj/eng |website=EUR-Lex |publisher=European Union |date=30 July 2025 |access-date=30 August 2025}}</ref> === Alergije === Alergija na kivi je bila prvič opisana leta 1981 in od takrat so poročali o alergiji, ki se kaže s številnimi simptomi, od lokaliziranega oralnega alergijskega sindroma do smrtno nevarne anafilaksije.<ref name="Lucas-2003">{{Cite journal|last1=Lucas|first1=Jane SA|last2=Lewis|first2=Stella A.|last3=Hourihane|first3=Jonathan O'B|date=11 December 2003|title=Kiwi fruit allergy: A review|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1046/j.0905-6157.2003.00095.x|journal=[[Pediatric Allergy and Immunology]]|language=en|volume=14|issue=6|pages=420–428|doi=10.1046/j.0905-6157.2003.00095.x|pmid=14675467|s2cid=26882598|issn=1399-3038|url-access=subscription}}</ref> Encim aktinidain, ki ga najdemo v kiviju, je lahko za nekatere posameznike alergen, najpogostejši simptomi pa segajo od neprijetnega srbenja in bolečin v ustih do piskanja kot najpogostejših hudih simptomov.<ref name="Lucas-2003" /><ref>{{cite journal |vauthors=Le TM et al. |title=Kiwifruit allergy across Europe: clinical manifestation and IgE recognition patterns to kiwifruit allergens |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_2013-01_131_1/page/164 |journal=[[Journal of Allergy and Clinical Immunology]] |date=January 2013|volume=131|issue=1|pages=164–171|doi=10.1016/j.jaci.2012.09.009|pmid=23141741|doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Kiwifruits}} [[Kategorija:Sadje]] {{normativna kontrola}} iee6wc0zmz3rd6mg6vu4j9v4c35bkxj 0 176092 6746680 6740021 2026-09-04T11:52:09Z Shabicht 3554 /* Predstavniki rodbine */ 6746680 wikitext text/x-wiki {{redirect|Attems}} [[Slika:Attems-Wappen_MK1930.jpg|thumb|Izvorni grb plemiške rodbine Attems]] [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Castello di Attimis, anni 70.jpg|thumb|Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis).]] '''Rodbina Attems''' je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na Slovenskem, še posebej na [[Štajerska|Štajerskem]]. Na današnjem slovenskem ozemlju so imeli v lasti številna posestva in gradove. ==Izvor== Izvor rodbine Attems, je kot pri večini starih plemiških rodbin, zavit v temo. Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev izhaja iz nemške rodbine grofov Monfort iz [[Konstanca|Konstance]]. Genealogija rodbine Attems, natisnjena v Ljubljani leta 1681, pa na podlagi nekega rokopisa iz [[Čedad|Čedada]] zastopa mnenje o izvoru iz [[Frankovska|Frankovske]]. Dejansko je grb frankovskih knezov identičen grbu Attemsov in je še danes sestavni del grba [[Bavarska|Bavarske dežele]]. Na podlagi skromnih srednjeveških listin se rodbina prvič omenja leta 1025 v [[Furlanija|Furlaniji]], z dednim gradom [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) pri [[Čedad|Čedadu]], ki leži na slovensko-romanski etnični meji. Mejni grof Atto, pravnuk italijanskega kralja Berengarja II., je dal zgraditi grad, ki se je po njem imenoval »grad Atto«, vendar v listinah nastopa ime različno, kot Atthymis, Attimis, Attemps, Attens, Attems. ==Zgodovina== Za ustanovitelja rodbine tako velja Henrik (umrl 1193), ker je bil njegov brat Arbo brez potomcev. V prvi polovici 13. stoletja se je rodbina razcepila na dve veji, Attems-Orzo (tudi Attimis-Orzo) in Attems-Tridente (tudi Attimis-Tridente), ki sta imeli vsaka svoj grb in sedež v furlanskem parlamentu. Rodbina Attems-Orzo, katere člani so živeli samo v Furlaniji, se je nadalje cepila na štiri veje, vendar so vse štiri do prve četrtine 19. stoletja izumrle. ===Linija Attems-Tridente=== Iz rodbine Attems-Tridente je izhajal Nikolaj (1424-83), ki je imel v zakonu z Marijo Magdaleno Breazzaco dva sinova, Friderika in Lenarta. Lenart (1449-1529) je bil ustanovitelj rodu [[Maniago|Attimis-Maniago]], katerega člani so živeli predvsem v Furlaniji, rod je izumrl leta 1949. Friderik (1449-1517) pa je bil ustanovitelj razvejane rodbine avstrijskih Attemsov. Rodbina Attems se je pričela strmo vzpenjati s prehodom [[Goriška (grofija)|goriške grofije]] pod [[Habsburžani|Habsburžane]] po letu 1500. Potem, ko je [[Beneška republika]] osvojila [[Furlanija|Furlanijo]] je del družine ostal na [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|gradu Ahten]], Nikolajev sin Friderik (* 1447; † 1521) pa je leta 1473 odšel v [[Gorica, Italija|Gorico]] in tam postal vodja urada zadnjega goriškega grofa Lenarta [[Goriški grofje|Goriškega]]. Friderik je bil kot takšen potrjen tudi po smrti Lenarta leta 1500, ko ga je rimsko-nemški cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] leta 1506 imenoval za dednega upravitelja nove habsburške [[Goriška (grofija)|goriške grofije]]. === Svetokriška linija === Friderikov sin Ulvin Volfgang je bil začetnik t. i. pečanske linije ([[Peč, Gorica|Peč]] - Petzenstein, v bližini [[Miren|Mirna pri Gorici]]). Frederikov prvorojeni sin Hieronim (1477-1556) je postal začetnik svetokriške linije ([[Vipavski Križ]] - Heiligenkreuz) in je bil v letih 1531-1544 goriški deželni glavar. Leta 1544 je postal regent notranjeavstrijske vlade, kasneje pa se je uveljavil tudi kot [[Diplomacija|diplomat]]. Leta 1533 je tako bil cesarski poslanec na kongresu v Tridentu, kjer so potekala pogajanja z Benečani, pozneje pa je sodeloval pri mirovnih pogajanjih Avstrije z Benetkami. Leta 1540 je podaril vrh Skalnice za zgraditev marijine božjepotne cerkve na [[Bazilika Marije, Božje Matere|Sveti Gori pri Gorici]]. Njegov najmlajši sin Jakob Adam (1526-1590) je bil leta 1565 imenovan za deželnega glavarja in upravitelja [[Gradiščanska|Gradiščanske grofije]]. Cesar Maksimilijan II. ga je leta 1571 povzdignil v viteza zlate ostroge. Leta 1582 je dal nadvojvoda Karel poklicati Jakoba Adama na svoj dvor v [[Graz|Gradec]], s čimer so prišli Attemsi v povezavo tudi s cesarskim dvorom v [[Praga|Pragi]] in na [[Dunaj|Dunaju]]. Nadvojvoda je Jakoba Adama imenoval tudi za vzgojitelja svojega sina Ferdinanda, kasnejšega cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] Prvorojenec Jakoba Adama, Herman Attems (1564-1611) je mladost preživljal v Gorici, kasneje pa se je z očetom preselil v Gradec, kjer je do nadvojvodove smrti opravljal službo komornika. Leta 1607 ga je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] poklical na dvoru v Prago, kjer ga je imenoval za tajnega svetnika in dvornega mojstra. Herman je bil tako premožen, da je leta 1589 nadvojvodi Karlu posodil 90.000 goldinarjev. Od grofa Henrika Matije Thurn-Valsassina je Herman leta 1605 kupil posestvo Sveti Križ ([[Vipavski Križ]]), tega leta pa ga je nadvojvoda Ferdinand povzdignil v baronski stan. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Attemsi na Slovenskem == Na Slovenskem so Attemsi v Vipavski dolini pridobili posest Sveti Križ (danes [[Vipavski Križ]]), ki jo je kupil leta 1605 Friderikov vnuk Herman Attems (1564-1611) od grofov Thurn-Valsassina. Na Vipavskem Križu so dali Attemsi leta 1634 zgraditi [[Kapucinski samostan Vipavski Križ|kapucinski samostan]]. [[Slika:Ignaz Maria Attems Litho.jpg|150px|thumb|grof Ignacij Marija III. Attems]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|150px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] Grof Ignacij Marija Attems (1652-1732) je po letu 1687 deloval v [[Graz|Gradcu]], tedanjem središču [[Štajerska (vojvodina)|vojvodine Štajerske]]. Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Pridobil je gradove [[Grad Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Dvorec Štatenberg|Štatenberg]], [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]], [[Grad Pilštanj|Pilštanj]], [[Grad Brežice|Brežice]], [[Grad Rajhenburg|Brestanico]] in [[Grad Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]]. Konec 17. stoletja je dal postaviti [[dvorec Štatenberg]], baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v [[Brežice|Brežicah]], [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen. Z drugo poroko z grofico [[Herbersteini|Kristijano Herberstein]] pa je pridobil še [[Grad Vurberk]]. Attemsi so pridobili tudi nekaj pomembnejših položajev med cerkvenimi dostojanstveniki. Grof [[Ernest Amadej Attems]] je bil [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski knezoškof]], Jožef Oswald (1679-1744) [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]], grof Otokar (1815-1867) pa [[Škofija Gradec - Sekova|graško-sekovski škof]], ki je leta 1862 vodil pogrebno slovesnost za [[Anton Martin Slomšek|Antonom Martinom Slomškom]]. Grof [[Karel Mihael Attems|Karel Mihael]] iz linije Attems-Petzenstein je bil prvi [[Goriški nadškofje|goriški nadškof]]. Attemsi so bili vse do konca [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] tudi lastniki: [[dvorec Dornava|dvorca Dornava]], [[minoritski samostan Olimje|gradu Olimje]], [[grad Goričane|gradu Goričane]] in drugih. Po II. svetovni vojni je bila večina njihovega premoženja [[nacionalizacija|nacionalizirana]], nekateri člani rodbine pa pobiti. Potomci Attemsov danes živijo v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji pa so dobili vrnjene tudi nekatere nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem. == Predstavniki rodbine == V zgodovino rodbine so se zapisali številni njeni člani, ki so se proslavili s svojimi deli: * [[Ignacij Marija Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1652–1732), grof, ljubitelj umetnosti, zbiralec * [[Ernest Amadej Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1694-1757), [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]] in [[knez]] * [[Ferdinand Marija I. Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1746−1820), štajerski deželni glavar * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradcu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * [[Karel Mihael Attems]], Petzensteinski (1711-1774), prvi goriški (nad)škof * [[Sigismund Attems]], Petzensteinski (1708–1758), grof * [[Ana Auersperg Attems|Ana (Marija Rozalija) Auersperg Attems]], slikarka * [[Maria Gertruda Attems]], zgodovinarka * [[Žiga Attems-Petzensteinski]], zgodovinar in deželni upravitelj Goriške poknežene grofije == Galerija == <gallery> Slika:Graz Sackstraße 17 L1270644.jpg|Palača Attems v Gradcu na Sackstraße Slika:Schloss Dornau (Dornava) 18. Jh, Einfahrt.jpg|[[Dvorec Dornava]] Slika:Schloss Štatenberg.jpg|[[Dvorec Štatenberg]], notranje dvorišče Slika:Stallburggasse 4.jpg|Palača Attems-Gilleis na Dunaju Slika:Grad Podčetrtek.jpg|[[Grad Podčetrtek]] Slika:Baden-Erzherzog-Rainer-Ring-23-(Palais-Attems-Gilleis)-(vor-1899).jpg|Vila Attems-Gilleis v Badnu pri Dunaju </gallery> <gallery> Slika:Graz-Elisabethstraße52-VillaAttems-Petzenstein.JPG|Vila Attems-Petzenstein v Gradcu Slika:Schloss Gösting (Attems) - Rückseite.JPG|Dvorec Gösting pri Gradcu Slika:Samostan-dvorec Olimje.jpg|Dvorec - samostan Olimje Slika:Slovenska Bistrica (14) (5306033884).jpg|[[Grad Slovenska Bistrica]] Slika:Slovenska Bistrica (37) (5305442401).jpg|Notranjost gradu Slovenska Bistrica Slika:Hall of Knights (Brežice Castle).jpg|Viteška dvorana [[grad Brežice|gradu Brežice]] </gallery> == Viri == * Ilwof Franz: Die Grafen von Attems: Freiherren von Heiligenkreuz in ihrem Wirken in und für Steiermark. Graz, Verlags-Buchhandlung "Styria", 1897. * Attems E.: I castelli e la famiglia d'Attems, Udine 1892. * Frank Urlike, Šerbelj Ferdo: ''Kratka zgodovina grofov Attems'', v Zborniku Občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, {{COBISS|ID=2140932}}, ISBN 978 961 91537 4 1 ==Zunanje povezave== *[http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov] pridobljeno 07.01.2021 ==Glej tudi== *[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} 4opyz6a6bf6b74xt8hlvvwjo2s5ujou 11 178811 6746378 6284059 2026-09-03T14:02:56Z Pinky sl 2932 /* Parametri za koordinate */ nov razdelek 6746378 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 1500 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) 72ehex9m4grhvwgkpk6p7mc1n8ar3j1 6746407 6746378 2026-09-03T17:01:04Z Pinky sl 2932 /* Parametri za koordinate */ pogovor prestavljen iz [[Pogovor o kategoriji:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]] 6746407 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 1500 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) :Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. ::Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. ::Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. :# [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] :# [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". :# Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... :Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) 28rta80wmn1p2nk8afic5hlw96czv7s 6746413 6746407 2026-09-03T17:23:16Z Pinky sl 2932 /* Parametri za koordinate */ 6746413 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 6000 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) :Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. ::Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. ::Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. :# [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] :# [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". :# Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... :Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) l6ati42rg8te2nd1lwbac8vriqdgroe 6746472 6746413 2026-09-03T20:28:31Z GeographieMan 179499 /* Parametri za koordinate */ odgovor 6746472 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 6000 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) :Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. ::Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. ::Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. :# [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] :# [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". :# Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... :Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) ::Meni se zdi uporaba enega enotnega parametra edino smiselna in podpiram to idejo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:28, 3. september 2026 (CEST) p2r32qlpi5kjkypxtzu4r4g4i729v47 6746541 6746472 2026-09-04T07:40:42Z Smihael 2136 /* Parametri za koordinate */ odgovor 6746541 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 6000 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) :Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. ::Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. ::Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. :# [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] :# [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". :# Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... :Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) ::Meni se zdi uporaba enega enotnega parametra edino smiselna in podpiram to idejo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:28, 3. september 2026 (CEST) ::Moja dva centa: če se gre v migracijo bi predlagal, da se podatke z botom naloži kar na Wikipodatke. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:40, 4. september 2026 (CEST) jwm6stp7nyf3544bk8ill57zofcroxb 6746544 6746541 2026-09-04T07:43:06Z Smihael 2136 /* Parametri za koordinate */ 6746544 wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:38, 5. avgust 2022 (CEST) == Težavica s prikazom v mobilnem pogledu == Opazil sem, da se v primeru, da je v infopolju podan samo grb brez zastave (primer: [[Gračanica]] ali katerikoli članek o slovenski občini), v ozkem mobilnem pogledu grb poravna na skrajno levo namesto na sredino infopolja. Težava se pojavi na telefonu in tudi na računalniku v [https://sl.m.wikipedia.org mobilni različici], če dovolj zmanjšamo širino okna. Bi znali to popraviti? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:41, 24. september 2023 (CEST) == Grb == Opazil sem še, da je pri izpolnjenem parametru <code>|image_shield</code> nedavno izginil napis "Grb". Glej na primer [[Oradea]] ali [[Viniška oblast]], kjer pod zastavo piše "Zastava", pod grbom pa je prej tudi pisalo "Grb". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:23, 6. oktober 2023 (CEST) :Imam identično težavo s predlogo Infopolje Naselje v Rusiji, glej npr. [[Čita]]. -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:29, 6. oktober 2023 (CEST) ::Ja, ker tudi ona temelji na predlogi Infopolje Naselje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:39, 6. oktober 2023 (CEST) :Mislim, da sem uspešno popravil, ping {{u|Pinky sl}} še za tehnični pregled.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 22. november 2023 (CET) ::Deluje tudi na predlogi Naselja v Rusiji, hvala! [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 16:51, 22. november 2023 (CET) : Izgleda v redu, sicer je tukaj v igri tudi podpredloga {{tl|Infopolje Naselje/link}}; tako da bo mogoče v prihodnosti treba popravljati tudi za žige, čeprav je težko verjetno, da bomo imeli kdaj članek Žig Občine Bled. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 22. november 2023 (CET) == Koordinate == ''Preseljeno na [[Pogovor o modulu:Coordinates#Koordinate]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:36, 20. marec 2024 (CET) == <nowiki>{{URL}}</nowiki> == {{u|GeographieMan}}, [[Posebno:Prispevki/Botopol|Yerpov bot]] je ravno na misiji množičnega brisanja predloge {{tl|URL}} iz infopolj člankov, tako da predlagam, da jo pustimo vkomponirano v infopolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:56, 10. avgust 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: to se mi zdi precej nesmiselno, ker nas večina prevaja iz angleške Wiki, kar pomeni, da bo potrebno vsakič več dodatnega dela pri urejanju infopolja, da bo vse pravilno delovalo. Zato sem se danes tudi spustil in posodobil to predlogo potem ko sem videl na Ljubinih člankih, da nekaj ne dela kakor bi moralo. @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: predvidevam, da je bot že odstranil vse predloge URL ali si ga začasno zaustavil? PMM bi bilo smiselno zadnja botova urejanja povrniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:17, 10. avgust 2024 (CEST) :: Kaj pa (samo ideja) pogojno oblikovanje na osnovi tega, ali se vsebina parametra |website začne z {{URL ali ne? Nekaj podobnega sem poskusil uvesti v [[:Predloga:Infopolje Država|infopolju Država]] za plus v klicni kodi, le da se ni obdržalo, ker je imelo [[Pogovor o predlogi:Infopolje Država#Klicna koda|stranske učinke]] v primeru praznega parametra. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:27, 10. avgust 2024 (CEST) :::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: zanimiva ideja, malo sem se igral in prišel do [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3AInfopolje_Naselje%2Fpeskovnik&diff=6283703&oldid=6283702 tega], ki zaenkrat deluje ok: glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]]. Sedaj lahko uporabiš in predlogo URL in brez pa bi moralo delovati na isti način kot da bi imel predlogo URL. Treba je urediti še izjeme. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::: Meni je videti v redu.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:08, 10. avgust 2024 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: se spomniš še kakšne druge možnosti vnosa spletne strani preko parametra website, poleg 1.) http:example.com 2.) [http:example.com] 3.) prazen vnos 4.) katerakoli predloga, recimo URL. Ker drugače mislim, da vse lepo in prav deluje in bi kar vnesel v javno verzijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:23, 10. avgust 2024 (CEST) :::Bot je vrgel ven že vse, kar je našel (nekaj čez 300 inštanc). Rešitev v peskovniku je fajn, samo pri eni izjemi odpove: če je vnešen URL brez http(s), na primer www.celje.si ali celje.si. Predloga {{tl|URL}} tak primer zna razrešiti. Ampak to je res tako obskurna situacija, da verjetno nima smisla razvijati funkcije zanjo in se pač ročno popravi. Razen če ima [[Modul:String2]] ali kateri drugi funkcijo, da išče nize, ki se ''ne'' začnejo s "http". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:43, 10. avgust 2024 (CEST) :::::: 5) <nowiki>[http://www.example.com www.example.com]</nowiki>. Pa verjetno še kje kakšen ponesrečen vnos, ki tudi že zdaj ne deluje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:03, 10. avgust 2024 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: sem zakompliciral kodo in dodal tale testni primer na [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] in trenutno vrne samo enega torej www.example.com, če sta slučajno navedena dva ista vnosa. Seveda se da priti mimo kode recimo če bi napisal [www.example.com www.example.com www.example.com], bi izpisalo www.example.com 2x, ampak ej, vsaj lepo bo formatirano. Upam, da bi urejevalec to opazil. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:30, 10. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] {{opravljeno}}, sedaj gleda poleg http še za www, glej [[Predloga:Infopolje Naselje/testniprimeri2]] na vrhu. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:31, 10. avgust 2024 (CEST) ::::Tako zadeva je sedaj prenešena na javno verzijo. Yerpo botu lahko v miru rečeš, da se mu s tem ni več treba ubadati :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:57, 10. avgust 2024 (CEST) ::::: Odlično narejeno. Z robnimi primeri pa niti nima smisla preveč zgubljati časa. Se ne bi bilo niti treba, če bi se nekaj ljudi navadilo pred objavo pogledati predogled ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:18, 10. avgust 2024 (CEST) :Kaj pa [[Klasika San Sebastián]], ki URL prebere iz Wikipodatkov? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 11. avgust 2024 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: {{opravljeno}}, potrebno je bilo posodobiti infopolje. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:53, 11. avgust 2024 (CEST) :::Isto bi bilo treba naredit na vseh predlogah, ki to uporabljajo npr. [[Janja Garnbret]], ostale napake skripte so na [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]].--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:07, 11. avgust 2024 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: glavnino sem popravil, zdaj bo nekaj časa trajalo, da se kategorija sprazni. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:43, 11. avgust 2024 (CEST) == Parametri za koordinate == Trenutno je v infopolju dovoljena uporaba za koordinate po dveh sistemih * starejši sistem preko paramerov: latd, latm, lats, latNS, longd, longm, longs, longEW, coordinates_type, coordinates_display * preko parametra "coordinates = {{tlx|koord|latitude|longitude|type:city|display{{=}}inline,title}}" Podprto je delovanje obeh, vendar se zaplete pri povezovanju z drugimi predlogami za zemljevide, kot je {{tlx|lokacijska karta}} in {{tlx|Infopolje mapframe}}. Vzdrževanje obeh sistemov je mala nočna mora. :*Ali je mogoče, da bi v vseh člankih, ki kličejo {{tlx|Infopolje Naselje}} in uporabljajo star sistem, zamenjali z uporabo parametra "coordinates". V :en člankih to že deluje na tak način. So pa trenutno vsi ti članki umeščeni začasno v "[[:Kategorija:Članki o naseljih, ki uporabljajo z dot zemljevidom]]" (cca. 6000 jih je). :*Če bi bilo to mogoče, pa bi se kasneje še lotili vseh, ki uporabljajo to Infopolje kot svojo osnovo ([[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:02, 3. september 2026 (CEST) {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) :Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. ::Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. ::Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. :# [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] :# [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". :# Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... :Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) ::Meni se zdi uporaba enega enotnega parametra edino smiselna in podpiram to idejo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:28, 3. september 2026 (CEST) ::Moja dva centa: če se gre v migracijo bi predlagal, da se koordinate z botom naloži kar na Wikipodatke. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:40, 4. september 2026 (CEST) oa38r6oas91992ve2lwsubaqvm1siwk 0 179592 6746530 6529065 2026-09-04T07:16:15Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|2|0 */ 6746530 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|datum=julij 2012}} '''Informacíjska várnost''' pomeni varstvo [[Podatek|podatkov]] in [[Informacijski sistem|informacijskih sistemov]] pred nepooblaščenim dostopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Izrazi informacijska varnost, varovanje računalniških sistemov, varstvo informacij se pogosto uporabljajo kot sopomenke. Kljub temu, da so ta področja v medsebojnem odnosu in si delijo skupne cilje varstva zaupnosti, neokrnjenosti in razpoložljivosti informacij, obstajajo med njimi komaj opazne razlike. Informacijska varnost je opredeljena kot zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost podatkov ne glede na njihovo obliko: elektronsko, tiskano ali katero drugo. Vrednost informacije izvira iz treh glavnih lastnosti ali kvalitet: zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost (ang. confidentiality, integrity and availability). Informacijski sistem je sestavljen iz treh glavnih delov: [[Strojna oprema računalnika|strojne opreme]], [[Programska oprema|programske opreme]] in [[Standardizacija|standardov]] informacijsko-varnostne industrije, ki se uporabljajo kot mehanizem zaščite in preprečitve na treh ravneh: fizičnem, osebnostnem in organizacijskem. Bistveno je, da se pove ljudem (administratorji, uporabniki, operater), kako uporabljati produkte, da se zagotovi informacijska varnost znotraj organizacije. Vlada, vojska, finančne institucije, bolnišnice in privatna podjetja kopičijo velike količine zaupnih informacij o svojih zaposlenih, strankah, proizvodih, raziskavah in finančnem položaju. Večina teh informacij je zbrana, obdelana in shranjena na računalnikih in prenesena skozi mreže na druge računalnike. Zaupni podatki o poslovnih strankah ali financah nove proizvodne linije bi lahko padli v roke konkurenta, posledično pa v izgubo posla. Varovanje zaupnih podatkov je tako poslovna, kot v mnogih primerih tudi etična in pravna zahteva. Informacijska varnost ima za posameznika pomemben vpliv na [[zasebnost]], ki je v različnih kulturah videna različno. Področje informacijske varnosti se je močno povečalo in se v zadnjih letih močno razvija. V smislu poklicne kariere obstajajo številne poti, kako se vključiti v to področje, ki ponuja mnogo področij specializacije, vključno z revizijo informacijskih sistemov, načrtovanje neprekinjenega poslovanja in digitalne sodne znanosti. == Zgodovina == Glavni državniki in poveljniki vojske so od prvega dne pisanja vedeli, da je treba nujno vzpostaviti mehanizme varstva [[zaupnost korespondence|zaupnosti dopisovanja]]. Zaradi želje po varnosti komuniciranja so uporabljali pečatni vosek in druge priprave iz voska, da bi zaznamovali verodostojnost dokumenta, preprečili vmešavanje in zagotovili zaupnost dopisovanja. Julij Cesar je zaslovel z iznajdbo cesarske šifre leta 50 pred našim štetjem, da bi preprečil, da bi njegovo tajno sporočilo bilo prebrano, če bi padlo v napačne roke. Druga svetovna vojna je prinesla mnogo prednosti na področju informacijske varnosti in je zaznamovala njen začetek strokovnega področja. Videla je napredek v fizičnem varovanju informacij z barikadami in oboroženimi stražami, ki so kontrolirali dostop do informacijskih centrov. Prav tako so prispevali k formalni klasifikaciji baze podatkov na osnovi občutljivosti informacij in kdo lahko dostopa do njih. Konec 20. stoletja in v zgodnjih letih 21. stoletja je prišlo do hitrega napredka v telekomunikacijah, računalniški strojni in programski opremi in algoritmu za šifriranje podatkov. Obdelava elektronskih podatkov je postala dostopna majhnim podjetjem in domači uporabi zaradi majhne, bolj zmogljive in cenovno ugodnejše računalniške opreme. Računalniki so postali medsebojno povezani preko mreže, splošno imenovane internet ali splet. Hitro rast in široko uporabo obdelave elektronskih podatkov in elektronskih poslov, ki potekajo na internetu, spremlja tudi mednarodni terorizem, za kar so potrebne boljše metode varovanja računalnikov in informacij. == Osnovni principi == Osnovni principi informacijske varnosti so zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost - poznano kot CIA triada (ang. confidentiality, integrity and availability). === Zaupnost === Dejansko ni mogoče dobiti vozniškega dovoljenja, najeti apartma, prejeti zdravstveno oskrbo, ali vzeti posojilo brez tega, da bi povedali zelo zaupne informacije o sebi, kot so ime, naslov, telefonska številka, datum rojstva, št. socialne varnosti, materialni status, število otrok, materin dekliški priimek, dohodek, delovno mesto, zgodovina zdravja, itn. To so vse zelo zasebne informacije, ki so od nas zahtevane za izvršitev določenega posla. Običajno jih povemo z upanjem, da bo oseba ali institucija, ki ji zaupamo tako zasebne informacije, zagotovila zaščito le-teh pred nepooblaščenim odkritjem, slučajnim ali namernim, in da bodo naše informacije posredovane ljudem, institucijam, ki so pooblaščene za dostop in, ki jih resnično potrebujejo. Informacije, ki so smatrane kot zaupne že po naravi, morajo biti dostopne, uporabljene ali razkrite osebam, ki imajo pooblastilo za njih in takrat ko je to resnično potrebno. Do kršitve zaupnosti pride, ko je informacija, ki je že po naravi smatrana kot zaupna ali bi to morala biti, uporabljena, kopirana ali razkrita od nekoga, ki ni pooblaščen za dostop do nje. Primer: dovoliti nekomu, da gleda čez tvojo ramo na ekran računalnika, ko imaš na njem zaupne podatke, je kršitev zaupnosti, če oseba ni pooblaščena za dostop do teh informacij. Ukradeni prenosni računalnik iz avtomobila, ki vsebuje informacije o zaposlitvi in zaslužkih okrog 100,000 zaposlenih, pomeni kršitev zaupnosti, ker so informacije sedaj v rokah nekoga, ki ni pooblaščen, da bi jih imel. === Neokrnjenost === Neokrnjenost, v sklopu pojma informacijske varnosti pomeni, da podatki ne smejo biti ustvarjeni, spremenjeni ali uničeni brez pooblastila. Prav tako pomeni, da so podatki shranjeni v enem delu informacijskega sistema, v skladu z drugimi sorodnimi podatki, shranjenimi v drugem delu informacijskega sistema (ali v drugem sistemu). Primer: do izgube neokrnjenosti lahko pride, ko informacijski sistem ni primerno ugasnjen, ali ko informacijski strežnik nenadoma izgubi električno energijo. Izguba neokrnjenosti pomeni tudi nenameren ali zlonameren izbris pomembne informacijske datoteke. === Razpoložljivost === Koncept razpoložljivosti pomeni, da informacijsko-računalniški sistem obdela informacije, pri čemer varnostna kontrola varuje, da so informacije razpoložljive in pravilno delujejo, ko je informacija potrebna. Nasprotje razpoložljivosti je zavrnitev storitve. Leta 2002 je gospod Donn Parker predlagal alternativni model za klasično CIA triado (ang. confidentiality, integrity and availability), ki jo je poimenoval šest pomembnih elementov informacije. Njegov alternativni model vsebuje zaupnost, neokrnjenost, verodostojnost, razpoložljivost in uporabnost, ki so predmet debate med strokovnjaki za varnost. === Verodostojnost === V računalništvu, e-poslovanju in informacijski varnosti je pomembno zagotoviti, da so podatki, izvrševanje, zveza in dokumenti (elektronski ali fizični) resnični (ne smejo biti ponarejeni). === Nezataljivost === Obsega namen nekoga, da izpolni obveznosti do pogodbe. Prejete izvršitve ne morejo biti zanikane in tudi poslane izvršitve ne morejo zanikati. Elektronsko poslovanje uporablja tehnologije, kot so digitalni podpis in šifriranje za osnovanje verodostojnosti in neponarejanja (nezatajljivosti). === Obvladovanje tveganj === CISA Review Manual 2006 priskrbi sledeče definicije obvladovanja tveganj: Obvladovanje tveganj je proces prepoznavanja ranljivosti in grožnje za informacijske vire, ki jih uporabljajo organizacije za doseganje poslovnih ciljev, in odločanje o nasprotnih ukrepih, če so ti potrebni za zmanjševanje tveganj na sprejemljivo raven, osnovano na vrednotah informacijskih virov organizacije. V definiciji sta dva elementa, ki terjata nekaj pojasnil. Prvo, proces obvladovanja tveganj je ponavljajoč proces, ki je neomejen. Poslovno okolje se neprestano spreminja in nove grožnje ter ranljivost se pojavljajo vsakodnevno. Drugič, izbira nasprotnih ukrepov (kontrole) z obvladovanjem tveganj mora oblikovati ravnovesje med produktivnostjo, ceno, učinkovitostjo nasprotnih ukrepov, in varovanje vrednosti informacijske pridobitve. Tveganje je verjetnost, da se zgodi nekaj slabega, kar povzroči škodo na informacijski pridobitvi (ali izgubo te pridobitve). Ranljivost je šibkost, ki lahko ogrozi ali povzroči škodo na informacijski prednosti. Grožnja je nekaj, kar ima potencial za povzročitev škode. Tveganje ustvarja verjetnost, da bo grožnja izrabila ranljivost za povzročitev škode. Posledice nastopijo kadar grožnja izrabi ranljivost ter povzroči škodo. V kontekstu informacijske varnosti, je posledica izguba razpoložljivosti, neokrnjenosti ter zaupnosti in morda še drugih izgub (izguba dobička, izguba življenja, izguba lastninske pravice). Sklenemo lahko, da ni možno identificirati vsa tveganja, niti jih izločiti. Ostalo tveganje je imenovano preostalo tveganje. Tveganje oceni skupina ljudi, ki ima specifično znanje določenega posla. Člani skupine lahko variirajo skozi čas kot so ocenjeni različni deli posla. Za ocenitev so lahko uporabljene subjektivne kvalitativne analize osnovane na utemeljenih možnostih ali kvantitativne analize, kjer na to kaže verodostojen dolar in dostopne zgodovinske informacije. ISO/IEC 27002:2005 Običajen postopek za upravljanje informacijske varnosti zahteva ocenitev tveganja, ki zahteva sledeča preverjanja: * varnostna politika, * organizacija informacijske varnosti, * upravljanje dobička, varnost človeških virov, * fizična in okoljska varnost, * komunikacijsko in operacijsko upravljanje, * kontrola dostopa, * pridobitev informacijskega sistema, * razvoj in vzdrževanje, * informacijska varnost obvladovanja incidentov, * upravljanje neprekinjenega poslovanja in * normativna skladnost. Širok proces upravljanja tveganj sestoji iz: # Identifikacije premoženjskega stanja in ocenitve njene vrednosti. Vsebuje: ljudi, stavbe, računalniško strojno opremo, programsko opremo, podatke (digitalne, tiskane, ostalo), sredstva za oskrbo. # Ocenitev tveganja. Vsebuje: delo narave, posledice vojne, nesreče, zlonamerno delovanje, ki izvira iz notranje in zunanje organizacije. # Ocenitve ranljivosti in verjetnost, da bo le-ta izkoriščena. Vrednotenje politike, postopkov, standardov, izobraževanja, fizične varnosti, kvalitete kontrole, tehnične varnosti. # Izračuna vpliva, ki bi ga povzročena grožnja imela na dobiček. Uporaba kvalitativne ali kvantitativne analize. # Identifikacije, izbire in izvršitve primerne kontrole. Priskrbeti sorazmerne odgovore. Upoštevanje produktivnosti, cene učinkovitosti in vrednost dobička. # Ocenitve produktivnosti merjenja kontrole. Vodstvo podjetja lahko sprejme tveganje, temelječe na relativno nizkih vrednotah dobička, relativno nizki frekvenci pojavitve, in relativno nizkemu vplivu na posel. Vodenje lahko ublaži, zmanjša tveganje z izbiranjem in izvrševanjem primerne kontrole merjenja. V nekaterih primerih je tveganje lahko preneseno na drug posel z zavarovanjem ali z zunanjim poslom. Realnost nekaterih tveganj je lahko sporna. V teh primerih lahko vodenje ne dopusti tveganja. To je samo po sebi potencialno tveganje. === '''Kontrole''' === Ko upravljanje ublaži tveganje, bo to narejeno z izvršitvijo ene ali več od treh različnih tipov kontrole: '''1. Upravne''' Upravne kontrole (imenovane tudi proceduralne kontrole) vsebujejo priznano napisano politiko, postopke, standarde in smernice. Oblikujejo ogrodje za vodenje posla in upravljanje z ljudmi. Obveščajo ljudi, kako poteka posel in kako se upravlja z dnevnimi dejavnostmi. Pravo in reguliranje, oblikovano s strani vlade, je prav tako vrsta administrativne kontrole. Nekateri industrijski sektorji imajo politiko, procese, standarde in smernice, ki bi jim morali slediti. Kot dober primer je Visa in Mater Card s podatkovno varnostnimi standardi. Drugi primer upravne kontrole vsebuje skupno varnostno politiko, politiko gesel, najemniško politiko in disciplinsko politiko. Upravna kontrola oblikuje osnove za izbiro in izvršitev logičnih in fizičnih kontrol. Logične in fizične kontrole so dokaz upravnih kontrol. Administrativne kontrole so najpomembnejše. '''2. Logične''' Logične kontrole (imenovane tudi tehnične kontrole) uporabljajo računalniško programsko opremo in podatke za nadzor in kontrolo dostopa do informacijsko komunikacijskih sistemov. Primer: geslo, omrežje in požarni zid, omrežni varnostni sistem, lista kontrole dostopa, šifriranje podatkov in logična kontrola. Pomembna logična kontrola, ki je pogosto prezrta, je »princip najmanjšega privilegija«. Noben program/oseba ne sme imeti večjega privilegija, kot je najnujnejše potrebno za opravljanje njegove storitve/dela. Do kršitve tega načela pride, ko posameznik dobi privilegij dodatnega dostopa čez čas. To se lahko pripeti, ko se obveznosti zaposlenega spremenijo, ali ko je premeščen na nov položaj ali oddelek. '''3. Fizične''' Fizične kontrole nadzirajo in kontrolirajo delovno mesto in računalniške pripomočke. Prav tako nadzirajo in kontrolirajo dostop do in od teh pripomočkov. Primer: vhode, zapornice, ogrevanje in klimatizacijo, kadilske in požarne alarme, sisteme, ki onemogočajo širjenje ognja, kamere, ograje, varnostne sisteme, itd. Ločenost omrežja in delovnega prostora v funkcionalno področje, je prav tako fizična kontrola. Pomembna fizična kontrola, ki je pogosto prezrta, je ločenost obveznosti, ki zagotovi, da posameznik ne more kritično opraviti naložene naloge. Primer: zaposleni, ki predloži zahtevo za odškodnino, prav tako ne more odobriti plačila. Programer prav tako ne more biti administrator za strežnik ali administrator baze podatkov – te vloge in obveznosti morajo biti ločene. === Varnostna klasifikacija informacij === Pomemben aspekt informacijske varnosti in upravljanja z varnostjo je prepoznati pomembnost informacije in določanje primernih postopkov in varnostnih zahtev za informacijo. Vse informacije niso enakovredne in zato tudi ne zahtevajo enake stopnje zaščite. Tu pa nastane potreba po varnostni klasifikaciji informacij. Prvi korak pri zaupnih informacijah je identifikacija pripadnika menedžmenta kot lastnika določene informacije, ki se jo označi kot zaupno. Nadalje je treba razviti klasifikacijsko usmeritev. Ta usmeritev naj bi opisovala različne klasifikacijske označbe, definirala merila za informacijo, ki ji je določena označba dodeljena, ter za vsako razvrstitev določevala potrebne varnostne nadzore. Med dejavniki, ki vplivajo na to katero informacijo se označi kot zaupno, spadajo vrednost ter starost informacije, ter podatek o tem ali je ta informacija morda že zastarela. Skupne označbe za zaupne informacije, ki so uporabljene s strani poslovnih sektorjev so: javne, občutljive, privatne, zaupne. Označbe za zaupne informacije uporabljene s strani vlade pa so naslednje: neklasificirane, občutljive a neklasificirane, omejene, zaupne, tajne, strogo zaupne ter njihove protivrednosti. Vsi zaposleni v organizaciji, kot tudi poslovni partnerji, morajo biti izurjeni in tako obvladovati razvrstitveno shemo, pomembno pa je tudi, da razumejo potrebne varnostne nadzore ter obravnavane postopke pri vsaki klasifikaciji. Zaupna informacije mora biti občasno tudi ocenjena, saj je s tem zagotovljeno, da je razvrstitev za informacijo še vedno primerna, poskrbljeno pa je tudi za varnosti nadzor, ki je za klasifikacijo potreben. === Nadzor dostopa === Dostop do zaščitenih informacij mora biti omejen na ljudi, ki so pooblaščeni za dostop do teh informacij. Računalniški programi in v veliko primerih tudi računalniki, ki obdelujejo informacije morajo imeti prav tako pooblastilo oziroma dovolilnico. To zahteva, da so mehanizmi na mestu kjer kontrolirajo dostop do zaščitenih informacij. Dovršenost mehanizmov za nadzor dostopa mora biti enakovredna vrednosti zaščitenih informacij- bolj občutljiva oziroma dragocena kot je informacija, ostrejši morajo biti mehanizmi nadzora. Temelja na katerih so zgrajeni mehanizmi za nadzirani dostop sta identifikacija in avtentikacija. '''Identifikacija''' je izjava, kdo oziroma kaj nekdo je. Če oseba sporoči » Živjo, moje ime je Janez Novak.«, daje izjavo o tem kdo je. Vendar pa je lahko ta izjava lažna. Preden je Janezu Novaku dodeljen dostop do zaščitenih informacij, bo treba preveriti ali je oseba, ki se izdaja za Janeza Novaka resnično ta oseba. '''Avtentikacija(potrditev pristnosti)''' je poteza, ki preverja trditve o identiteti. Ko gre Janez Novak v banko po gotovinski dvig, se predstavi bančniku kot Janez Novak (trditev o identiteti). Bančnik prosi Janeza za oseben dokument, ter nato preveri, ča slika ustreza osebi, ki trdi, da je Janez Novak. Če slika in ime ustrezata, potem je ta oseba dokazano Janez Novak. Obstajajo trije različni tipi informacij, ki se lahko uporabljajo za avtentikacijo: nekaj kar veš, nekaj kar imaš, ali nekaj kar si. Primeri za prvi tip, torej nekaj kar veš so naslednji: PIN, geslo ali materin dekliški priimek. Primeri drugega tipa (nekaj kar imaš) pa so: vozniško dovoljenje ali brezkontaktna kartica. Nekaj kar si pa se nanaša na biometrijo. Primeri biometrije vključujejo odtise dlani, prstne odtise, posnetke glasu ter slikanje očesne mrežnice. Za intenzivno avtentikacijo je potrebna informacija, ki pripada dvema tipoma overovitvene informacije. Na primer, nekaj kar veš plus nekaj kar imaš. To imenujemo dvostopenjska overovitev. Na računalniških sistemih, ki so danes v uporabi je uporabniško ime najpogostejša oblika identifikacije, geslo pa najpogostejša oblika avtentikacije. Uporabniško ime in geslo pa v modernem svetu nista več najprimernejša in se ju počasi zamenjuje z bolj vrhunskim avtentikacijskimi mehanizmom. To imenujemo avtorizacija. Avtorizacija za dostop do informacij in drugih računalniških storitvah se začne pri administrativnih politikah in postopkih. Politika predpisuje katere informacije in računalniške storitve so lahko dostopne, s strani koga in pod katerimi pogoji. Mehanizmi za nadzirani dostop so nato oblikovani za uveljavljanje te politike. Različni računalniški sistemi so opremljeni z različnimi vrstami mehanizmov za nadzirani dostop, nekateri pa lahko ponudijo tudi izbiro med temi različnimi mehanizmi. Ti mehanizmi sistemske ponudbe temeljijo na enem od treh postopkov za pridobitev nadzora ali pa so pridobljeni s kombiniranjem pristopov. Dostop do informacij in drugih virov po navadi temelji na podlagi posameznikove funkcije (vloge) v organizaciji ali naloge, ki jo kot posameznik opravlja. Diskreten pristop da avtorju oziroma lastniku informacijskega vira zmožnost kontrolirati dostop do danih virov. Obvezen je pristop pri katerem je dostop do informacijskega vira dodeljen ali prepovedan na osnovi varnostne klasifikacije, ki je temu viru pripisana. Primeri mehanizmov za nadzirani dostop, ki se danes uporabljajo, so kontrola dostopa, ki je na razpolago v veliko naprednih podatkovnih bazah upravljalnih sistemov, preprosta datotečna dovoljenja, ki jih ponuja UNIX in Windows operativni sistemi, Kerberos, Radius, Tacacs, ter seznami dostopov, ki se uporabljajo pri požarnih zidovih in usmerjevalnikih. Politike in drugi varnosti nadzori morajo biti izvršljivi in podprti, saj bodo le tako učinkoviti. Učinkovita politika pa mora poskrbi tudi za to, da se ljudje čutijo odgovorne za svoje dejanja. Vsak napačen in uspešen poskus avtentikacije mora biti zabeležen, prav tako pa mora vsak dostop do informacije pustiti neko revizijsko sled. === Kriptografija === Pri informacijski varnosti se uporablja [[kriptografija]] za preoblikovanje oblike informacij in sicer se informacija preoblikuje v formo, ki je uporabna samo za pooblaščene uporabnike. Ta proces imenujemo šifriranje. Informacija, ki smo jo šifrirali se lahko preoblikuje nazaj v prvotno obliko s pomočjo pooblaščenega uporabnika, ki ima šifrirni ključ. Ta postopek imenujemo dešifriranje. Kriptografija se uporablja za zaščito informacij pred nepooblaščenimi ali naključnimi odkritji, med prenosom informacij (elektronskem ali fizičnem) in skladiščenjem. Kriptografija omogoča varnost informacij z drugimi uporabnimi aplikacijami, kot tudi z vključevanjem izboljšanih metod avtentikacije, digitalnih podpisov, nezataljivosti in kodiranimi omrežnimi komunikacijami. Starejše, manj varne aplikacije kot so telnet in ftp(protokol za prenos datotek) se počasi zamenjujejo z bolj varnimi aplikacijami, kot so ssh, ki uporablja šifrirane omrežne komunikacije. Brezžične komunikacije se lahko kodirajo z uporabo WPA ali WPA 2 protokola. Za šifriranje podatkovnih datotek in e-pošte pa se uporablja programska oprema kot je GNUPG ali PGP. Kriptografija lahko ogrozi varnost kadar ni pravilno implementitana. Kriptografske rešitve morajo vsebovati preverjene in javno objavljene ter široko sprejete algoritme, ki so prestale stroge preglede neodvisnih strokovnjakov na področju kriptografije. Dolžina in jakost šifrirnega ključa sta prav tako pomembna. Ključ, ki se uporablja za šifriranje in dešifriranje mora biti zaščiten z enako mero strogosti kot katerekoli zaupne informacije. Informacije morajo biti zaščitene pred nepooblaščenimi zlorabami, hkrati pa morajo biti na voljo, kadar je to potrebno. PKI (Public Key Cryptography) rešitve pokrivajo številne probleme, ki se navezujejo na ravnanje s ključi. === Globinska obramba === Varnost informacij mora zaščititi informacije skozi njihov celoten obstoj, od njihovega nastanka do odstranitve. Informacija mora biti zaščitena tako med gibanjem kot mirovanjem. Skozi celoten obstoj mora informacija preiti skozi številne različne sisteme procesiranja. Informacije in informacijski sistemi so lahko ogroženi na različne načine. Za popolno zaščito informacije skozi njeno življenjsko dobo, mora imeti vsaka komponenta informacijskega sistema procesiranja svoj lasten mehanizem zaščite. Izgradnja, povezovanje in prekrivanje varnostnih meril se imenuje globinska obramba. Jakost posameznega sistema ni večja kot je jakost najšibkejšega člena. Z uporabo strategije globinske zaščite je omogočena učinkovita zaščita tudi ob okvari posameznega obrambnega sistema. Trije tipi kontrol (administrativna, logična in fizična) se lahko uporabijo za tvorbo osnove na kateri se lahko izgradi strategija globinske zaščite. S tem pristopom se lahko globinska zaščita pojmuje kot troplastna zaščita. To zaščito si lahko predstavljamo kot zgradbo čebule s podatki v njeni sredici, ljudmi v zunanjem sloju, notranje sloje pa tvorijo omrežna zaščita in zaščita aplikacij. == Postopek == Izrazi razumen, preudaren, prizadeven in skrben so se številna leta uporabljali na področju financ, varnosti in prava. V zadnjih letih so se ti izrazi začeli uporabljati tudi na področju računalništva in varnosti podatkov. V poslovnem svetu delničarji, stranke, poslovni partnerji in vodstva pričakujejo, da bodo korporacije vodile posle v skladu s sprejetimi poslovnimi praksami in po predpisih z zakoni in ostalimi regulatornimi zahtevami. To se pogosto opisuje kot pravilo razumne in preudarne osebe. Preudarna oseba mora poskrbeti za to, da se posli vodijo po poslovnih in etičnih načelih. Na področju informacijske zaščite ponuja Harris naslednje definicije za skrbnost in prizadevnost. »Skrbnost so koraki s katerimi podjetje prikazuje odgovornost za aktivnosti znotraj korporacije in je hkrati naredilo potreben korak, ki pripomore k zaščiti podjetja, njegovih virov in zaposlenih.« Prizadevnost pa predstavlja « ponavljajoče se aktivnosti, ki zagotavljajo, da so zaščitni mehanizmi redno vzdrževani in operativni.« Treba je nameniti pozornost dvema pomembnima točkama v navedenih definicijah. Prvič, koraki prikazujejo- to pomeni, da so lahko koraki preverjeni ter merjeni. Drugič, ponavljajoče se aktivnosti- to pomeni, da posamezniki dejansko opazujejo in vzdržujejo zaščitne mehanizme, te aktivnosti so redne. === Varnostni nadzor === Med karakteristike uspešnega varnostnega nadzora vključujemo: *Razširjena podjetniška sporna vprašanja. *Vodje so odgovorni. *Spremljan kot poslovni pogoj. *Temelji na analizi tveganja. *Vloge, odgovornosti in segregacija dolžnosti so določene. *Naslovljen in uveljavljen v politiki. *Primerna sredstva so izročena. *Osebje ozaveščeno in izurjeno. *Zahtevan razvoj življenjskih ciklov. *Planiran, voden, merljiv in izmerjen. *Ocenjen in revidiran. === Načrt ukrepanja ob informacijskih nesrečah === Pravilniki(ne tehnični), ki obravnavajo: *Izbiro članov ekipe. *Definiranje vloge, odgovornosti in načinov avtoritete. *Definiranje varnostnih nemirov. *Vadbo. *Detekcijo. *Klasifikacijo. *Stopnjevanje. *Obvladovanje. *Izkoreninjenje. *Dokumentacijo. === Upravljanje sprememb === Upravljanje sprememb predstavlja formalen proces vodenja in kontroliranja sprememb v okolju obdelave informacij. To vključuje spremembe v namizju računalnika, omrežju, strežnikih in programski opremi. Namen upravljanja sprememb je zmanjšanje tveganja, ki ga povzročijo spremembe pri obdelavi podatkov in izboljšanje stabilnosti in zanesljivosti predelovalnega okolja. Smoter upravljanja sprememb ni onemogočanje ali oviranje nujnih sprememb, ki morajo biti izvedene. Vsaka sprememba pri obdelavi podatkov predstavlja tveganje. Preproste spremembe lahko imajo nepričakovane posledice. Eden izmed velikih odgovornosti menedžmenta je obvladovanje tveganja. Del procesa upravljanja sprememb poskrbi, da spremembe niso opravljene v neprimernem času, torej v času, ko jih lahko prekinejo poslovni procesi ali se vmeša druga sprememba, ki mora biti prav tako opravljena. Ni potrebno, da je vsaka sprememba izvršena. Nekatere vrste sprememb so del vsakdanje rutine obdelave podatkov in se drže standardnega postopka, ki zmanjša tveganje v predelovalnem okolju. Ustvarjanje novega uporabniškega poročila ali razvitje novega računalniškega namizja so primeri sprememb, ki ne zahtevajo upravljanja sprememb. Vendar prenašanje uporabniških datotečnih delov ali izboljšanje e-poštnih strežnikov niso vsakdanje dejavnosti in predstavljajo višjo raven tveganja v predelovalnem okolju. Kritični prvi korak pri upravljanju sprememb zahteva (a) definiranje sprememb in (b) definiranje obsega sistemske spremembe. Upravljanje sprememb po navadi nadzira odbor za pregled sprememb, ki je sestavljen iz predstavnikov ključnih poslovnih področij, varnosti, mrežnega povezovanja, upraviteljev sistemov, upraviteljev podatkovnih baz ter centra za pomoč uporabnikom. Naloga odbora za pregled sprememb bi lahko bila olajšana z avtomatskim pretokom dela. Njihova odgovornost je poskrbeti, da organizacije dokumentirajo upravljanje sprememb postopkov, ki so spremljani. Proces upravljanja sprememb je, kot sledi: *'''Zahtevan'''. Vsakdo lahko zaprosi za spremembo. Oseba, ki izdela prošnjo za spremembo je lahko ali pa tudi ne oseba, ki dela analize ali izvaja spremembe. Ko je prošnja za spremembo sprejeta, se presodi ali je kompatibilna s poslovnim modelom in praksami organizacije, ter oceni količina sredstev potrebnih za izvršitev spremembe. *'''Odobren'''. Vodstvo mora odobriti prošnje za spremembe in spremembam pripisati prioritete. Če sprememba ni združljiva s poslovnim modelom, industrijskim standardom ali praksami, se lahko vodstvo odloči za zavrnitev prošnje. Prošnja se lahko zavrne tudi če sprememba zahteva veliko več sredstev kot jih je namenjenih. *'''Načrtovan'''. Načrtovanje sprememb vključuje odkrivanje področja in vplivov predlaganih sprememb; analiziranje kompleksnosti sprememb, razpored virov in razvijanje, testiranje in dokumentiranje tako realizacije kot umika načrta. Treba je določiti kriterije, po katerih bo sprejeta odločitev o realizaciji ali umiku načrta. *'''Testiran'''. Vsaka sprememba mora biti preizkušena v testnem okolju, ki odraža proizvodno okolje, še preden je sprememba na tem okolju izvedena. Preizkušen mora biti tudi rezervni načrt. *'''Časovni razpored'''. Ena od nalog odbora za pregled sprememb je pomagati načrtovati spremembe s pregledom predlaganih datumov za potencialna nesoglasja. *'''Sporočen'''. Ko je enkrat sprememba načrtovana mora biti sporočena ostalim. Ta komunikacija pa daje drugim možnost, da opomnijo odbor na preostale spremembe ali kritične poslovne aktivnosti, ki so bile med načrtovanjem spremembe prezrte. Hkrati se opozarja center za pomoč uporabnikom, ter uporabnike, da bo izvedena sprememba. Odgovornost odbora za pregled sprememb je tudi, da zagotovijo, da so bile načrtovane spremembe primerno sporočene tistim, ki bodo te spremembe občutili ali imajo sicer interes do te spremembe. *'''Izveden'''. Sprememba mora biti izvedena glede na določen čas in datum. Del procesa načrtovanja je bilo namreč razviti realizacijski načrt, testirajoč načrt ter nadomestni načrt. Če bi se realizacija spremembe izneverila, ali bi prišlo do drugih nevšečnosti se uporabi nadomestni načrt. *'''Dokumentiran'''. Vse spremembe morajo biti dokumentirane. Dokumentacija vključuje začetno prošnjo za odobritev spremembe, prioriteto, ki ji je bila dodeljena, realizacijo, testni in nadomestni načrt, oceno odbora za pregled sprememb, datum in čas izvedbe spremembe, podatek kdo je izvedel spremembo ter ali je bila sprememba izvedena uspešno, je spodletela oz. je bila odložena. *'''Ocenjen'''. Odbor za pregled sprememb mora podati oceno spremembe. Še posebej je pomembno podati oceno za spodletelo oziroma odloženo spremembo. Odbor mora razumeti težave, ki so nastopile in poiskati načine za izboljšanje. Postopki upravljanja sprememb, ki so preprosti, lahko v veliki meri zmanjšajo celotno tveganje, ki se pojavi pri izvrševanju sprememb v okolju obdelave podatkov. Dobri postopki izboljšajo kvaliteto in uspeh sprememb ko se uveljavljajo. To je doseženo skozi načrtovanje, kritiko, dokumentacijo in komunikacijo. === Načrt reševanja nesreče === Dva ali trije odstavki (ne- tehnični), ki razpravljajo: * Kaj je Načrt reševanja nesreče * V čem je razlika med NRN in BCP * Kako sta NRN in BCP povezana * Projektni vodje * Identifikacija glavnih vlagateljev * Identifikacija glavnih pridobitev * Prednostne poslovne funkcije in glavne pridobitve * Pregled trenutnega ujemanja statusa * Izdelava plana === Zakoni in pravila === V spodnjem odstavku so navedeni delni zakoni in pravila vlad Evrope, Velike Britanije, Kanade in ZDA, ki imajo ali bodo imeli v prihodnosti pomemben vpliv na obdelavo podatkov in informacijsko varnost. Pomembni regulatorji industrijskih sektorjev so bi ravno tako vključeni, saj imajo pomemben vpliv na informacijsko varnost. * Akt Velike Britanije za zaščito podatkov – ''UK Data Protection Act 1998'' ustvarja nove uredbe glede obdelave podatkov, ki zadevajo posameznike, vključno s pridobivanjem, zadrževanjem, uporabo ali razkritjem tovrstnih informacij. Direktiva Evropske Unijeza zaščito – ''European Union Data Protection Directive (EUDPD)'' zahteva, da vse članice EU sprejmejo direktive oz. pravila glede zaščite zasebnih podatkov za državljane po vsej Evropi. * Zakon parlamenta VB iz leta 1990 o zlorabi računalnika – ''Computer Misuse Act'' opredeljuje računalniški kriminal (hekanje) za kriminalno dejanje. Zakon je postal model za mnoge druge države, vključno z Kanado in Republiko Irsko, ki so snovale svoje zakone, ki zadevajo informacijsko varnost. * Zakoni EU o pridržanju podatkov – ''EU Data Retention laws'', zahtevajo od internetnih in telefonskih servisov, da vsako elektronsko sporočilo ali telefonski klic hranijo med 6 meseci in dvema letoma. * Družinske pravice do izobraževanja in zasebnosti – ''The family educational and privacy act (FERPA)'' (20 U.S.C. § 1232 g; 34 CFR Part 99) je v ZDA zakon, ki ščiti pravico do zasebnosti študentov o zapisih med izobraževanjem. Zakon se nanaša na vse šole, ki prejemajo sredstva ministrstva za izobraževanje. Na splošno morajo imeti šole pisno privolitev staršev v primeru vsakega vpogleda v izobraževalne zapise učenca. * Zakon zdravstvenega zavarovanja, prenosljivosti in odgovornosti – ''Helth insurance portability and accountability act (HIPAA)'' zahteva sprejetje nacionalnih standardov za elektronsko vodeno zdravstveno oskrbo in nacionalne pokazatelje za oskrbovalce, načrte zdravstvene oskrbe in zaposlovalce. In od zagotavljavcev zdravstvene oskrbe, zavarovalnic in zaposlenih zahteva varovanje in zasebnost zdravstvenih podatkov. * ''Gamm-Leach-Bileley Act of 1999 (GLBA)'', ki je poznan tudi kot Zakon o modernizaciji finančnih servisov iz leta 1999, varuje zasebnost in varnost zasebnih finančnih informacij, ki jih zbirajo, zadržujejo in obdelujejo finančne institucije. * ''Sarbans-Oxley Act of 2002 (SOX)'' Odstavek 404 od podjetij, ki poslujejo javno zahteva, da oceni učinkovitost svojih internih kontrol za finančni nadzor, ki zagotavljanje letna poročila za vsako fiskalno leto. Glavni informacijski nadzorniki so zadolženi za varnost, natančnost in zanesljivost sistemov, ki obvladujejo in poročajo finančne podatke. Zakon od podjetij, ki poslujejo javno zahteva tudi, da zagotovi neodvisne nadzornike, ki morajo potrditi veljavnost ocen poročila. * ''Payment Card Data Security Standards (PCI DSS)'' zagotavlja obširne zahteve za povečanje varnosti podatkov transakcijskih računov. Razvit je bil s strani temeljnih plačilnih znamk PCI varnostnega sveta, ki vključuje American Express, Discover Financial Services, JBC, MasterCard WorlWide in Visa International, da bi zagotovili čim širše varnostne standarde v svetovnem merilu. PCI DSS je večplasten standard varnosti, ki vključuje zahteve za zagotavljanje varnosti, procedure, mreže, mrežno arhitekturo, programsko opremo in druga kritična varnostna merila. * Državni ''State Security Notification Laws'' (Kalifornija in mnoge druge države) zahtevajo da poslovne, neprofitne in državne institucije obvestijo potrošnike v primeru, da bi nezavarovani »osebni podatki« lahko bili ogroženi, izgubljeni ali ukradeni. * Varovanje osebnih podatkov in elektronskih dokumentov – ''Personal Information Protection and Electronic Dosument Act (PIPEDA)'' – je bil ustanovljen za podporo in promocijo elektronskega poslovanja z zagotavljanjem varovanja osebnih podatkov, ki se zbirajo med poslovanjem, so uporabljeni ali razkriti v določenih okoliščinah, za zagotavljanje in promocijo elektronskih sredstev za komunikacijo ali beleženje informacij ali transakcije in z izboljšanjem Canada Evidence Act, Statutory Instruments Act in Statute Revision Act. === Izvori standardov === Mednarodna organizacija za standardizacijo – ''International Organization for Standardization (ISO)'' je usmerjevalec nacionalnih standardov 157 držav s centralnim sekretariatom v Ženevi, Švica, ki koordinira sistem. ISO je največji svetovni razvijalec standardov. ISO 15443: »Informacijska tehnologija – varnostne tehnike – Okvir za zagotavljane IT varnosti«, ''ISO-1779'': »Informacijska tehnologija-Varnostne tehnike – Kode za izvajanje informacijskih varnostnih ukrepov.«,''ISO-20000'': »Informacijska tehnologija – Upravljanje služb« in ''ISO-27001'': »Informacijska tehnologija-Varnostne tehnike – Sistemi za zagotavljanje informacijske varnosti« so še posebej zanimivi specialistom za informacijsko varnost. Ameriški [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] (''The USA National Institute of Standards and Tehnology,'' NIST) je ne-regulatorna vladna agencija znotraj ''U.S. Commerce Department's Tehnology Administration''. NIST oddelek za računalniško varnosti – ''Computer Security Division'' razvija standarde, metrike, teste in veljavnostne programe, objavlja standarde in usmeritve za povečanje varnosti. NIST je tudi skrbnik ameriškega '' Federal Information Processing Standardpublications (FIPS)''. Informacijska družba – ''The Internet Society (ISOC)'' je profesionalna organizacija z več kot 100 organizacijami in več kot 20,000 individualnimi člani znotraj več kot 180 držav. Zagotavlja usmeritve pri obravnavanju problemov s katerimi se bo soočil internet v prihodnosti, je krovna organizacija za skupine, ki so odgovorne za standarde internetne infrastrukture, vključno z ''Internet Engineering Task Force (IETF)'' in ''Internet Architecture Board (IAB)''. ISOC je gostitelj ''Requests for Commerce (RFC's)'' ki vključuje ''Official Internet Protocl Standards'' in ''RFC-2196 Site Securiy Handbook''. Informacijski varnostni forum – ''Information Security Forum'' je globalna neprofitna organizacija več stotih vodilnih organizacij in finančnih servisov, izdelovalcev, telekomunikacij, potrošniških dobrin, vlad in drugih področij. Zagotavlja najboljše načine raziskovanja in nasvete, ki jih zbere v dvoletnih standardih dobrega delovanja – ''Standard of Good Practice'', ki vključujejo podrobne specifikacije mnogih področij. === Profesionalizem === Leta 1989 je Univerza Carneige Mellon ustanovila ''Information Networkih Institute'', prvi raziskovalni in izobraževalni center v ZDA posvečen informacijskemu mreženju. Akademske discipline o računalniški varnosti, informacijski varnosti in informacijskih zagotovilih so se pojavili skupaj z mnogimi profesionalnimi organizacijami v poznem 20. stoletju in zgodnjem 21. stoletju. Vstop na področje je lahko dosežen skozi samo-učenje, gimnazijo, višjo polo ali univerzo na področju, ali s pomočjo tedenskih usmerjenih tečajev. Mnogo gimnazij, visokih šol in univerz ter učnih kampov ponujajo svoje programe na spletu. ''GIAC-GSEC'' in ''Security+'' certifikata sta oba ovrednotena kot osnovna varnostna certifikata. Članstvo v Inštitutu za profesionalce na področju informacijske varnosti - ''Institute of Information Security Professionals (IISP)'' je v VB vedno bolj uveljavljen kot profesionalni standard za profesionalce na področju informacijske varnosti. The Certified Information Systems Security Professional (''CISSP'') je prav tako uveljavljen kot srednje in višje-stopenjski certifikat informacijske varnosti. ''Information Systems Security Architecture Professional (ISSAP)'', ''Information Systems Security Engineering Professional (ISSEP)'', and Information Systems ''Security Management Professional (ISSMP)'' certifikati so prav tako visoko uveljavljeni certifikati na področju informacijske varnosti, arhitekture, inženiringa in upravljanja. Obstajajo vedno večje zahteve po poklicih na področju informacijske varnosti. Povečane so potrebe po profesionalnih varnostnih profesionalcih, ki so izkušeni na področju pregledovanja informacijske varnosti, testiranju penetracije in digitalnih forenzičnih preiskavah. == Zaključek == Informacijska varnost je proces, ki se izvaja varno in vztrajno zaradi varstva informacij in informacijskih sistemov pred neodobrenimi vdori, uporabo, razkritjem, razdorom, modifikacijo ali distribucijo. Nikoli končan proces informacijske varnosti vključuje nenehno šolanje, ocenjevanje, varovanje, nadzor in odkrivanje, reakcijo na slučaje in popravila, dokumentacijo in pregled. == Zapiski in reference == *44 U.S.C § 3542 (b)(1) (2006) *Quist, Arvin S. (2002). »Security Classification of Information« (HTML). Volume 1. Introduction, History, and Adverse Impacts. Oak Ridge Classification Associates, LLC. Retrieved on 2007-01-11. *ISACA (2006). CISA Review Manual 2006. Information Systems Audit and Control Association, p. 85. ISBN 1-933284-15-3. *Harris, Shon (2003). All-in-one CISSP Certification Exam Guide, 2nd Ed., Emeryville, CA: McGraw-Hill/Osborne. 0-07-222966-7.<br> == Zunanje povezave == *[http://msdn2.microsoft.com/en-us/library/ms998382.aspx patterns & practices Security Engineering Explained] *[http://www.opensecurityarchitecture.org Open Security Architecture- Controls and patterns to secure IT systems] *[http://www.logicalsecurity.com/resources/resources_articles.html Introduction to Security Governance] *[http://www.coesecurity.com/services/resources.asp COE Security - Information Security Articles] *[http://security.practitioner.com/introduction/ An Introduction to Information Security] *[http://www.davidstclair.co.uk/example-security-templates/example-internet-e-mail-usage-policy-2.html Example Security Policy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081007172614/http://www.davidstclair.co.uk/example-security-templates/example-internet-e-mail-usage-policy-2.html |date=2008-10-07 }} *[http://www.iwar.org.uk/comsec/ IWS - Information Security Chapter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191108164220/http://www.iwar.org.uk/comsec/ |date=2019-11-08 }} == Literatura == * {{navedi knjigo | last = Allen | first = Julia H. | title = The CERT Guide to System and Network Security Practices | url = https://archive.org/details/certguidetosyste00alle | publisher = Addison-Wesley | date = 2001 | location = Boston, MA | isbn = 0-201-73723-X }} * {{navedi knjigo | last1 = Krutz | first1 = Ronald L. | last2 = Russell Dean | first2= Vines | title = The CISSP Prep Guide | url = https://archive.org/details/cisspprepguide0000krut | edition = | publisher = Wiley | date = 2003 | location = Indianapolis, IN | isbn = 0-471-26802-X }} * {{navedi knjigo | last = Layton | first = Timothy P. | title = Information Security: Design, Implementation, Measurement, and Compliance | publisher = Auerbach publications | date = 2007 | location = Boca Raton, FL | isbn = 978-0-8493-7087-8 }} * {{navedi knjigo | last = McNab | first = Chris | title = Network Security Assessment | url = https://archive.org/details/networksecuritya0000mcna | publisher = O'Reilly | date = 2004 | location = Sebastopol, CA | isbn = 0-596-00611-X }} * {{navedi knjigo | last = Peltier | first = Thomas R. | title = Information Security Risk Analysis | url = https://archive.org/details/informationsecur0000pelt_a5y1 | publisher = Auerbach publications | date = 2001 | location = Boca Raton, FL | isbn = 0-8493-0880-1 }} * {{navedi knjigo | last = Peltier | first = Thomas R. | title = Information Security Policies, Procedures, and Standards: guidelines for effective information security management | url = https://archive.org/details/informationsecur0000pelt_y8o8 | publisher = Auerbach publications | date = 2002 | location = Boca Raton, FL | isbn = 0-8493-1137-3 }} * {{navedi knjigo | last = White | first = Gregory | title = All-in-one Security+ Certification Exam Guide | url = https://archive.org/details/securitycertific0000greg | publisher = McGraw-Hill/Osborne | date = 2003 | location = Emeryville, CA | isbn = 0-07-222633-1 }} * {{navedi knjigo | last = Dhillon | first = Gurpreet | title = Principles of Information Systems Security: text and cases | url = https://archive.org/details/principlesofinfo0000dhil | publisher = John Wiley & Sons | date = 2007 | location = NY | isbn = 978-0471450566 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Informatika]] [[Kategorija:Računalniška varnost]] 5omitk91gqbrqdfroi204agmzfb9ai9 0 181349 6746491 6739572 2026-09-03T22:11:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6746491 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Knez}} '''Knez''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|33. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 2.186 oseb. Največ soeb s tem priimkom (569), jih živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]]. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Štefanec]] [[Knez]] (* 1984), plesalka sodobnega plesa * [[Anton Knez]] (1856–1892), trgovec * [[Blaž Knez]] (1928–2007), tekstilni tehnolog v Zagrebu * Blaž Knez, vedeževalec Blaž * [[Bojana Knez]], športna novinarka * [[Darko Knez]] (* 1966), etnolog, muzealec * [[David Knez]], arhivist * [[Dejan Knez]] (A. D. Knez, ''Karl von Reichenbach'') (* 1961), večmedijski umetnik, ustanovitelj [[Laibach|Laibacha]] * [[Franc Knez|Franc (Franček) Knez]] (1955–2017), alpinist * [[Ida Knez Račič]] (1960—2025), geografinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Ivan Knez]] (1853–1926), trgovec * [[Ivica Knez]], baletni plesalec, igralec * [[Janez Knez]] (1931–2011), slikar, grafik * [[Janez "Mišo" Knez|Janez Mišo Knez]] (* 1955), slikar, likovni umetnik * [[Jasna Knez]] (* 1949), plesalka in koreografinja * Jon Knez (*1996), zgodovinar, novinar, javna oseba * [[Jože Knez]] (1925–1995), gospodarstvenik, politik * [[Jožica Knez Riedl]] (* 1947), ekonomistka, prof. * [[Jure Knez (podjetnik)|Jure Knez]] (* 1974), tehnološki inovator in podjetnik * [[Jure Knez (ginekolog)|Jure Knez]], zdravnik ginekolog, prof. MF * [[Jure Knez (glasbenik)|Jure Knez]] (* 1995), saksofonist * [[Jurij Knez]] (''neznano''–1621), pevec in skladatelj * [[Katja Knez]], herpetologinja * [[Leo Knez]] (1902–1980), strokovnjak za varilstvo, izumitelj * [[Ludvik Knez]] (* 1929), motokrosist, pevec * [[Maja Knez]] (* 1992), alpska smučarka * [[Marija Knez Bergant]] (1934–2022), kineziologinja, knjižničarka * [[Marjan Knez]], narodno-zabavni glasbenik * [[Martin Knez]] (* 1964), geolog, krasoslovec, speleolog * [[Maša Knez Hrnčič]], kemičarka * [[Maša Kagao Knez]] (* 1978), koreografinja, plesalka, gledališka ustvarjalka in pedagoginja * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]), gradbenik, gospodarstvenik * [[Mihaela Knez]], jezikoslovka, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik * [[Miran Frančišek Knez|Miran (Frančišek) Knez]] (1928–2011), bibliofil, antikvar * [[Mirel Knez]] (* 1972), igralka in dramatičarka * [[Nenad Knežević]] - Knez (* 1967), črnogosko-srbski pevec * [[Neža Knez]] (* 1990), kiparka, konceptualna umetnica * [[Rajko Knez]] (* 1969), pravnik, univ. prof., ustavni sodnik * [[Rihard Knez]] (1919–1993), pravnik, vrhovni sodnik * [[Rudi Knez]] (1944–2022), hokejist * [[Smiljana Knez]] (* 1962), diplomatka * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš * [[Tone Knez]] (1930–1993), arheolog * [[Vladimir Knez]] (1897–1978), vodogradbeni inženir * [[Zdenko Knez]] (1903–1993), ekonomist, strokovnjak za računovodstvo in prevajalec * [[Željko Knez]] (* 1954), kemik/kemijski tehnolog, univ. profesor, član [[Saturnovi naravni sateliti|SAZU]] == Glej tudi == * priimka [[Kneževič]] in [[Knežević]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Knez}} {{priimek|Knez}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2quh0pkdnaq3qumz2xa3kn5qg3oxoab 0 184002 6746679 6545597 2026-09-04T11:46:56Z Signal 28172 /* */ dod. pokopališče 6746679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Ljubomir Ugren}} '''Ljubomir Ugren''', [[Slovenci|slovenski]] [[šahovski problemist]], * [[1. januar]] [[1940]], [[Bajinci, Bosna in Hercegovina]], [[Bosna in Hercegovina]], † 31. avgust 2025, Ljubljana. {{Chess diagram|=Ljubomir Ugren | tright | ''[[Problem (šahovska revija)|Problem]]'' 1976 <!--FEN:8/4p3/4p3/4p3/4p3/4pRB1/1P2Prpp/KR1Bkrqb w--> |= 8 | | | | | | | | |= 7 | | | | |pd| | | |= 6 | | | | |pd| | | |= 5 | | | | |pd| | | |= 4 | | | | |pd| | | |= 3 | | | | |pd|rl|bl| |= 2 | |pl| | |pl|rd|pd|pd|= 1 |kl|rl| |bl|kd|rd|qd|bd|= a b c d e f g h | '''Mat v 39 potezah''' <small>Rešitev 1. Tf8 Kd2 2. Td8+ Ke1 3. Tc8 Kd2 4. Tc2+ Ke1 5. Tc7 Kd2 6. Td7+ Ke1 7. Txe7 Kd2 8. Td7+ Ke1 9. Tc7 Kd2 10. Tc2+ Ke1 11. Tc6 Kd2 12. Td6+ Ke1 13. Txe6 Kd2 14. Td6+ Ke1 15. Tc6 Kd2 16. Tc2+ Ke1 17. Tc5 Kd2 18. Td5+ Ke1 19. Txe5 Kd2 20. Td5+ Ke1 21. Tc5 Kd2 22. Tc2+ Ke1 23. Tc4 Kd2 24. Td4+ Ke1 25. Txe4 Kd2 26. Td4+ Ke1 27. Tc4 Kd2 28. Tc2+ Ke1 29. Tc3 Kd2 30. Td3+ Ke1 31. Txe3 Kd2 32. Td3+ Ke1 33. Tf3 Kd2 34. Bf4+ Ke1 35. Bb3+ Kxe2 36. Te3+ Kd2 37. Tee1+ Kd3 38. Tbd1+ Td2 39. Txd2# <small> }} Ljubomir Ugren je bil v [[1970.|sedemdesetih letih]] mobilizator nove generacije slovenskih problemistov. Kot gimnazijec v [[Nikšić]]u je svoj prvi problem objavil leta 1958 v beograjski [[Politika (časopis)|Politiki]]. Leta 1960 se je preselil v Ljubljano. Že kot študent metalurgije je urejal tedenske in mesečne problemsko-šahovske rubrike ([[Delo (časopis)|Delo]], [[Tovariš (časopis)|Tovariš]], [[Mladina (časopis)|Mladina]], [[KiH]], pozneje pa še [[Tedenska tribuna]], [[ITD]], [[Nedeljski dnevnik]], [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], [[Polet (časopis)|Polet]], [[Šahovska misel]], [[Šahovski glasnik]] (Hrvaška) in [[Eureka]] (Srbija). Od leta 1969 do 1971 je delal kot tajnik [[Šahovska zveza Slovenije|Šahovske zveze Slovenije]], od 1972 do upokojitve leta 2005 pa na Statističnem uradu Republike Slovenije. Več kot 20 let je bil predsednik Odbora za problemski šah ŠZS in član Sveta za problemski šah Šahovske zveze Jugoslavije, od 1987 do 1989 pa njegov predsednik. Do sedaj je objavil nekaj več kot 400 originalnih šahovskih problemov vseh zvrsti in študij, od katerih jih je približno polovica odlikovanih na turnirjih doma in v tujini. V [[Album FIDE|Albumih FIDE]] ima objavljenih enajst problemov. Je tudi eden redkih sestavljavcev študij na Slovenskem. Ustvaril je več [[svetovni problemski rekord|svetovnih problemskih rekordov]]. Bil je državni prvak Jugoslavije v komponiranju leta 1985. Na svetovnem prvenstvu 1993–96 je delil 5. in 6. mesto v komponiranju originalnih tematskih pomožnih matov. Ugren ima naziv jugoslovanskega [[šahovski mojster|mojstra]] problemskega šaha in je mednarodni sodnik Komisije za problemski šah pri mednarodni šahovski organizaciji FIDE. Bil je sodnik v Albumih FIDE. Skupaj z [[Anton Preinfalk|Antonom Preinfalkom]] je bil soavtor Pravilnika prvega svetovnega reševalskega prvenstva leta 1977 v Malinski. Sodil je tri svetovna reševalska prvenstva (Malinska 1977, Bled 1980, Sarajevo 1984). Skupaj z [[Marko Klasinc|Markom Klasincem]] in z [[Boris Ostruh|Borisom Ostruhom]] je nastopil v reprezentanci Slovenije, ki je osvojila naslov državnega prvaka nekdanje SFRJ leta 1978 v Mežici, skupaj s Klasincem in [[Mitja Ukmar|Mitjo Ukmarjem]] pa je zastopal barve Slovenije, ki je osvojila 11. mesto med 17 reprezentancami na 17. svetovnem reševalskem prvenstvu leta 1993 v Bratislavi. Uredil je dva [[Bilten Odbora za problemski šah ŠZS|Biltena Odbora za problemski šah ŠZS]]. Leta 1997 je izdal knjigo ''Sistemi 8 x 8 +'', ki vsebuje 750 šahovskih problemov in študij z rešitvami in komentarji. Za svoje delo na področju problemskega šaha je dobil leta 1975 priznanje Zveze za telesno kulturo Slovenije, leta 1984 pa srebrno plaketo Šahovske zveze Slovenije. Pokopan je na pokopališču na Črnučah. == Bibliografija == * ''Problemski šah : bilten''. Ljubljana : Društvo šahovskih problemistov Slovenije, Problemski odbor Slovenije, 1969-1971. {{COBISS|ID=36226817}} * Ugren, Ljubomir (urednik). ''Sistemi 8 x 8 +''. Ljubljana : Simbol - Društvo šahovskih problemistov Slovenije, 1997. {{COBISS|ID=68840192}} == Viri == * Drinovec, Aleš (urednik) (Urednika dela o problemskem šahu: [[Marko Klasinc]] in [[Anton Preinfalk]]). ''Slovenski šah''. Šahovska zveza Slovenije, Ljubljana 2002. {{COBISS|ID=119028224}} == Zunanje povezave == * [http://olympia.fortunecity.com/wolfpac/507/index.html Spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517162917/http://olympia.fortunecity.com/wolfpac/507/index.html |date=2008-05-17 }} * [http://www.softdecc.com/pdb/search.pdb?expression=A='Ugren' Ugrenovi problemi] na strežniku [[PDB]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugren, Ljubomir}} [[Kategorija:Šahovski problemisti]] [[Kategorija:Slovenski šahisti]] d865hy7trw90tpgz1als3ce38aoygap 0 187991 6746657 6731628 2026-09-04T11:12:28Z ~2026-45085-22 264465 /* Pogostost imena */ 6746657 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lev}} {{Osebno ime |name = Lev |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Leonis |name day = 19. april, 10. november, 20.februar |related name = |fotonotes = }} '''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih == Izvor imena == [[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.<ref>{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}</ref> Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. '''Znane osebnosti s tem imenom:''' * [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist * [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar * [[Lev Arcimovič]], ruski fizik * [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe * [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec * [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik * [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog * [[Lev Borisov]], ruski igralec * [[Lev Bregant]], slovenski pediater * [[Lev Brunčko]], narodni delavec * [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog * [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj * [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar * [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije * [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist * [[Lev Durov]], ruski filmski igralec * [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo) * [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist * [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik * [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog * [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom * [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist * [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik * [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš * [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik * [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu * [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar * [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj * [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog * [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik * [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec * [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik * [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu * [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik * Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec * [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik * [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog * [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik * [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik * [[Lev Maškov]], ruski igralec * [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater * [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v. * [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar * [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik * [[Lev Mirski]], ruski režiser * [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec * [[Lev Nariškin]] * [[Lev Oborin]], ruski pianist * [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Perfilov]], ruski igralec * [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik * [[Lev Poljakov]], ruski igralec * [[Lev Polugajevski]], ruski šahist * [[Lev Ponikvar]], glasbenik * [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost) * [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik * [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt * [[Lev Prchala]], slovaški politik * [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik? * [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik * [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar * [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla * [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist * [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019) * [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice * [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik * [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt * [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik * [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk) * [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik * [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar * [[Lev Nikolajevič Seravin]] * [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal * [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze * [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser * [[Lev Sverdlin]], ruski igralec * [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan * [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog * [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec * [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog * [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof * [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist * [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnireljman]], ruski (sovjetski) matematik * Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik * [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk * [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj * [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla * [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš * [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog * [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu * [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev * [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec * [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik * [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist * [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik * [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik * [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog * [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik * [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš * [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na L]] *[[Hotel Lev]] *priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 4wpcqgmtqz9r4369e5ll2wn0xuy3i2j 0 197349 6746552 6534697 2026-09-04T08:28:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746552 wikitext text/x-wiki {{ŠvicarskiKantoni-zemljevid|float=right}} 26 kantonov (francosko ''cantons'', italijansko ''cantoni'', retoromansko ''chantuns'', v nemško govoreči Švici tradicionalno ''Stand'', oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi ''état'') so zvezne države članice [[Švica|Švicarske konfederacije]]. Izraz ''kanton'' je bil prvič uporabljen leta 1475 v Fribourškem aktu.<ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78; danach {{HLS|26414|Kantone|Autor=Andreas Kley}}</ref> == Politični sistem == Vsak kanton ima svojo ustavo in svoje zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Vsi kantoni imajo enodomni parlament (Veliki svet, Kantonalni svet, Deželni svet, Parlament, tudi Kantonalni parlament). Odvisno od kantona ima ta od 49 do 180 poslanskih sedežev. Kantonalno vlado (vladni svet, vlada, državni svet, odbor za poklicno etiko) sestavlja pet ali sedem članov, odvisno od kantona. Vsak kanton ima dvotirni sistem sodišč (prva stopnja: okrožno sodišče, okrožno sodišče, kantonalno sodišče, okrožno sodišče, regijsko sodišče, regijsko sodišče, kazensko sodišče, civilno sodišče; druga stopnja: višje sodišče, kantonsko sodišče, pritožbeno sodišče), pred katerim je arbitražni organ (mirovni sodnik, urad za mediacijo). Vsa vladna področja, ki jih Švicarska zvezna ustava ne dodeli Konfederaciji ali jih ureja zvezni zakon, spadajo v pristojnost kantonov, na primer kantonalni zakon o državni in upravni organizaciji, šolski sistem, socialna pomoč, gradbeni zakon, policija, javni notar, kantonalni in komunalni davčni zakon, v veliki meri tudi zdravstveno varstvo, zakon o načrtovanju, sodna ustava in drugi. Tako zvezna vlada kot kantoni imajo na mnogih področjih pristojnosti. Tako kot nemške države so tudi kantoni izpeljani subjekti mednarodnega prava in lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo državne pogodbe med seboj (tako imenovani konkordati) ali s tujino. Kantoni svojim občinam podelijo določeno stopnjo avtonomije. Ta je po navadi v vzhodni Švici večja kot v zahodni. V dveh kantonih - [[Glarus]] in [[Appenzell Innerrhoden]] - ljudje sprejemajo kantonalne zakone na srečanju vseh državljanov oz. podeželske skupnosti. V kantonu Appenzell Innerrhoden so na Landsgemeinde izvoljeni tudi člani kantonalne vlade in kantonalna sodišča. V vseh drugih kantonih potekajo volitve in glasovanje na volilnih skrinjicah. == Zgodovina == [[File:Karte 13 Alte Orte.png|thumb|360px|Trinajst kantonov Stare švicarske konfederacije (1513–1798)]] === Izvor besed in drugi izrazi === Izraz ''kanton'' za člana Konfederacije je prvič dokumentiran leta 1475 <ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78.</ref> ali 1467<ref>''Dictionnaire Suisse romand. Particularités lexicales du français contemporain,'' redigiert von André Thibault, Carouge 1997, S.&nbsp;197.</ref> v [[Fribourg|Fribourgu]]. Ker ''cantone'' v severni Italiji že od 11. stoletja pomeni 'del države', [[Walther von Wartburg]] domneva, da so besedo v današnjo zahodno Švico prinesli langobardski trgovci, kjer so jo nato sprejeli kot ''kanton'' v nemščini in kot ''canton'' v francoščini. Italijanski kanton je povečana oblika ''canto'', kar pomeni 'vogal, rob, kot, kos, del'. ''Canto'' pa izhaja iz latinske ''canthus'' 'platišče kolesa', galskega izvora, iz proto-keltskih ''*kantos'' ('vogal, platišče').<ref>Walther von Wartburg: ''Französisches Etymologisches Wörterbuch,'' 2. Band. Leipzig/Berlin 1940, S.&nbsp;227–234; Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli: ''Dizionario Etimologico della Lingua Italiana.'' Bologna 1999, S.&nbsp;288; Christoph Landolt: [https://www.idiotikon.ch/wortgeschichten/kanton ''Kanton.''] Wortgeschichte vom 22.&nbsp;August 2019, hrsg. von der Redaktion des Schweizerisches Idiotikon|Schweizerischen Idiotikons.</ref> Pred in ob besedi ''kanton'' - ta je v nemško govoreči Švici postajal vse bolj priljubljen od 17. stoletja in je postal uraden leta 1798 - je bilo in obstaja še več imen za člane Švicarske konfederacije. * Najzgodnejše uradno ime je bilo »Stett in Lender«. Zemljišča so v nekaterih kantonih ohranjena v »Landsgemeinde«, »Landrat«, »Landammann«, »Land (es) statthalter«, »Landschreiber«, »Landgericht«, »Landesarchiv« ali »Landesbibliothek«. * »Ort«, skupen izraz za »mesto« in »dežela«, je bil prvič najden leta 1426 v resoluciji sveta v Zürichu. Živi v zgodovinskem smislu »osemčlanska« in »trinajstčlanska konfederacija«. * »Stand« [6] (francosko ''État'') se je v 16. stoletju pojavilo kot nevtralen izraz za »mesto« in »deželo«, vrhunec uporabe pa je doseglo v 18. stoletju. Danes beseda zveni arhaično, vendar jo lahko najdemo v kombinacijah, kot sta »Ständemehr« in »Ständerat« na zvezni ravni, pa tudi v »Standeskommission«, »Standeskommission«, »Standeskommission« v uradnem jeziku nekaterih kantonov. * »Staat« [7] (v francoščini tudi ''État'') je latinska ustreznica ''Stand''. Širše se za kantone uporablja šele po letu 1800 in se zdaj uporablja v številnih izrazih, kot so »Staatsanwalt« - javni tožilec, »Staatsarchiv« - državni arhiv , »Staatsbeitrag« - državni prispevek, »Staatskanzlei« - državna pisarna, »Staatspersonal« - državno osebje, »Staatsrat« - državni svet, »Staatsschreiber« - državni uradnik, »Staatssteuer« - državni davek, »Staatsstrasse« - državna cesta, so pogosti. === Stara konfederacija === Tako imenovani prakantoni, ki naj bi ustanovili Konfederacijo z zveznim pismom iz leta 1291, so Waldstätte [[Uri]],[[kanton Schwyz| Schwyz]] in [[Unterwalden]]. V stari konfederaciji so kantone pogosto imenovali ''Orte'' (kraj, mesto). Zato se v zvezi s širitvenimi fazami Švice govori o osmih starih Orten in trinajstih starih Orten (ali osemmestni in trinajstmestni konfederaciji). Zavezniki, ki niso bili polnopravni člani Konfederacije, so bili določeni kot pridruženi kraji (''zugewandte Orte''). Polnopravne članice in še bolj pridruženi kraji Konfederacije, so bile še vedno neodvisne države. === Helvetika === V [[Helvetska republika|Helvetski republiki]] (1798–1803) se je izraz kanton manj uporabljal. V novonastali enotni državi so bili kantoni zgolj upravna okrožja brez avtonomije oz. posebnih pravic. Razmejitev je bila spremenjena, da bi ustvarili približno enako velike kantone in razbili stari red. Posledica tega so bili tudi kratkotrajni kantoni [[Säntis]], [[Linth]], [[Waldstätte]], [[Oberland]], [[Baden (Švica)|Baden]], [[Lugano]] in [[Bellinzona]], od leta 1802 pa eno leto kanton [[Fricktal]]. === Posredovanje, obnova, regeneracija === Z aktom o mediaciji iz leta 1803 se je število kantonov povečalo na 19, z [[dunajski kongres|dunajskim kongresom]] leta 1815 pa na 22. Pridruženi kraji, kot so republika Gersau, območje opatije Engelberg in drugi, so bili posameznim kantonom dodani proti njihovi volji. Leta 1833 se je kanton Basel-Landschaft v oboroženem spopadu ločil od kantona Basel-Stadt, hkrati pa se je kanton Ausserschwyz ločil od središča Schwyza (vendar to ni trajalo). Zadnje sledi teritorialne dodelitve dunajskega kongresa do danes so bile demokratično razčiščene leta 1979 z ustanovitvijo kantona Jura in leta 1994 s prenosom bernskega upravnega okrožja Laufen v kanton Basel-Landschaft, oba odcepljena iz kantona Bern; prihodnost bernske Jure bi lahko spet privedla do sprememb. === Država leta 1848 === [[File:Bundeshauskuppel Standesscheiben.jpg|thumb|Grbi 22 kantonov (vsi razen Jure, polkantoni so predstavljeni skupaj) v vitrajih, postavljenih v kupolo Zvezne palače Švice (okoli 1900)]] Ko je bila leta 1848 ustanovljena zvezna država, je bila suverenost kantonov omejena, področja, kot so zunanja politika, carine, valute in poštne storitve, pa so bila prenesena na zvezno oblast. Z industrializacijo in gospodarsko rastjo je postajalo državno življenje vse bolj zapleteno, zaradi česar je bila potrebna nadaljnja centralizacija in poenotenje materialnega prava na področjih, kot so civilno pravo, kazensko pravo, trgovinsko in gospodarsko pravo. Danes so področja, s katerimi lahko kantoni še vedno avtonomno upravljajo, precej omejena. Vse pogosteje se govori o »izvršilnem federalizmu«. == Struktura == === Število === Danes je število kantonov 26, po drugih kriterijih pa 23, saj se šest kantonov (Obwalden, Nidwalden, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt in Basel-Landschaft) iz zgodovinskih razlogov še vedno včasih imenujejo polkantoni. Od popolne revizije zvezne ustave leta 1999 veljajo za kantone s polovičnim glasom. <ref name="BV_Art142">Bundeskanzlei [https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160925210152/https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142|date=2016-09-25}} Bundesverfassung der Schweizerischen Eidgenossenschaft – Art. 142 Erforderliche Mehrheiten, Abs. 4, SR 101 Systematische Sammlung des Bundesrechts, Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft</ref> To razlikovanje je pomembno le pri sestavi državnega sveta, saj ima vsak kanton po dva zastopnika v njem, polkantoni pa le po enega. To pa ne vpliva na notranjo avtonomijo. === Zaporedje === Uradni vrstni red kantonov (glej seznam spodaj), kot se pojavlja v 1. členu zvezne ustave, sega v čas pred ustanovitvijo zvezne države. Najprej so našteti trije iz obdobja med 1815 in 1848<ref>Martin Körner: Vorort. [https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/010077/2013-07-30/] In: Historisches Lexikon der Schweiz.</ref>, ki jim sledijo drugi kantoni po vrstnem redu, po katerem so se pridružili. == Spremembe obstoja in ozemlja kantonov == Člen 53 prvi odstavek BV se glasi: »Konfederacija ščiti obstoj in ozemlje kantonov«. Prizadevanja za spremembo prebivalstva in območja morajo potekati v ustavno urejenih postopkih. Sprememba obstoja kantonov je mogoča v različnih oblikah:<ref> Giovanni Biaggini: BV Kommentar. 2. Auflage. Orell Füssli Verlag, Zürich 2017, ISBN 978-3-280-07320-9, S. 576.</ref> * Vzpostavitev novega kantona iz delov obstoječega kantona. Edina prijava od leta 1848: Ločitev treh upravnih okrožij Severna Jura od kantona Bern in ustanovitev novega kantona Jura 1. januarja 1979. * Kantonalne združitve. Dva poskusa ponovne združitve kantonov Basel-Stadt in Basel-Landschaft sta propadla v letih 1969 in 2014; v vsakem primeru je bil sprejet na kantonalnem referendumu kantona Basel-Stadt, kanton Basel-Landschaft pa ga je zavrnil. V kantonih Vaud in Ženeva so bile 2. junija 2002 zavrnjene ljudske pobude za združitev obeh kantonov. * Sprejem tujega območja kot kantona. 11. maja 1919 je na avstrijskem Vorarlbergu na referendumu za začetek pogajanj o pristopu v Švico 81 odstotkov volivcev glasovalo za ta projekt. Ta prizadevanja so v Švici sprožila mešane odzive <ref>[https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220407053520/https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860 |date=2022-04-07 }} Wortprotokoll der Sitzung des Ständerates vom 21. November 1919 (Interpellation Winiger). Stellungnahme von Bundesrat Calonder |werk=Sammlung von Amtsdruckschriften des Bundesarchivs</ref>; formalni postopek nadaljnjega spremljanja ni bil sprožen. Pogodba iz Saint-Germaina med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Avstrijo, podpisana 10. septembra 1919, je v členu določala sedanjo mejo kot mejo med Avstrijo in Švico. * Odstranitev kantona iz zvezne vlade (se ne uporablja). V skladu z drugim odstavkom člena 53 BV spremembe kantonov najprej zahtevajo soglasje prizadetega prebivalstva, to je volivcev območja, ki ga je sprememba prizadela. Postopek temelji na kantonalni zakonodaji (v primeru ločitve Jure od kantona Bern so glasovali v sedmih okrožjih Jura). Takoj ko je ta zahteva izpolnjena, morajo zadevni kantoni dati soglasje. Ko je to storjeno, zvezna skupščina na referendum predloži potrebno spremembo zvezne ustave v obliki zvezne resolucije, za katero je obvezen referendum; ljudje in kantoni se morajo strinjati. Spremembe na ozemlju kantonov so spremembe občine ali okrožja iz enega kantona v drugega. Okrožje Laufen se je iz kantona Bern preselilo v kanton Basel-Landschaft 1. januarja 1994, občina Vellerat 1. julija 1996 iz kantona Bern v kanton Jura in občina Clavaleyresa naj bi bil datiran 1. januarja 2022 Spremeni kanton Bern v kanton Fribourg. Predpogoji za spremembo ozemlja so enaki kot za spremembo prebivalstva, s to razliko, da od začetka veljavnosti zvezne ustave leta 1999 zvezna skupščina odloča v obliki zvezne resolucije, za katero velja le neobvezni referendum (člen 53 (3) BV). Pred tem, torej za spremembo kantona iz Vellerata in okrožja Laufen, je bil v teh primerih potreben tudi obvezen referendum s soglasjem prebivalcev in kantonov. Mejne prilagoditve, o teritorialnih spremembah tehnične narave brez političnega pomena se lahko kantoni dogovorijo brez soglasja zvezne vlade (četrti odstavek člena 53 BV). == Seznam == Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi. {| class="wikitable sortable" ! Okr. !! Grb !! Kanton !! Pridru-<br/>žitev !! Glavno mesto !! Površina<br/>(km²) !! Prebivalstvo<br/>(2022)<ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> !! Št. občin<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-06-23}}</ref> !! Uradni jezik(i) |- | ZH || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zürich|Zürich]]''' || 1351 || [[Zürich]] ||style="text-align:right;"| 1728,94 ||style="text-align:right;"| 1.579.967 ||style="text-align:right;"| 160 || [[nemščina]] |- | BE || [[Slika:CHE Bern COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Bern|Bern]]'''<br/>(Berne) || 1353 || [[Bern]] ||style="text-align:right;"| 5958,50 ||style="text-align:right;"| 1.051.437 ||style="text-align:right;"| 335 || [[nemščina]], [[francoščina]] |- | LU || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Luzern|Luzern]]''' || 1332 || [[Luzern]] ||style="text-align:right;"| 1493,52 ||style="text-align:right;"| 424.851 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | UR || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Uri|Uri]]''' || 1291 || [[Altdorf]] ||style="text-align:right;"| 1076,53 ||style="text-align:right;"| 37.317 ||style="text-align:right;"| 19 || [[nemščina]] |- | SZ || [[Slika:Wappen Schwyz matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schwyz|Schwyz]]''' || 1291 || [[Schwyz]] ||style="text-align:right;"| 907,88 ||style="text-align:right;"| 164.920 ||style="text-align:right;"| 30 || [[nemščina]] |- | OW || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Obwalden|Obwalden]]''' || 1291 || [[Sarnen]] ||style="text-align:right;"| 490,58 ||style="text-align:right;"| 38.700 ||style="text-align:right;"| 7 || [[nemščina]] |- | NW || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Nidwalden|Nidwalden]]''' || 1291 || [[Stans]] ||style="text-align:right;"| 275,85 ||style="text-align:right;"| 44.420 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | GL || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Glarus|Glarus]]''' || 1352 || [[Glarus]] ||style="text-align:right;"| 685,31 ||style="text-align:right;"| 41.471 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | ZG || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zug|Zug]]''' || 1352 || [[Zug]] ||style="text-align:right;"| 238,73 ||style="text-align:right;"| 131.164 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | FR || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Fribourg|Fribourg]]'''<br/>(Freiburg) || 1481 || [[Fribourg]] ||style="text-align:right;"| 1672,43 ||style="text-align:right;"| 334.465 ||style="text-align:right;"| 126 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | SO || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Solothurn|Solothurn]]''' || 1481 || [[Solothurn]] ||style="text-align:right;"| 790,46 ||style="text-align:right;"| 282.408 ||style="text-align:right;"| 106 || [[nemščina]] |- | BS || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]]''' || 1501 || [[Basel]] ||style="text-align:right;"| 36,95 ||style="text-align:right;"| 196.786 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | BL || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]]''' || 1501 || [[Liestal]] ||style="text-align:right;"| 517,67 ||style="text-align:right;"| 294.417 ||style="text-align:right;"| 86 || [[nemščina]] |- | SH || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]]''' || 1501 || [[Schaffhausen]] ||style="text-align:right;"| 298,42 ||style="text-align:right;"| 85.214 ||style="text-align:right;"| 26 || [[nemščina]] |- | AR || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]]''' || 1513 || [[Herisau]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 242,84 ||style="text-align:right;"| 55.759 ||style="text-align:right;"| 20 || [[nemščina]] |- | AI || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]]''' || 1513 || [[Appenzell]] ||style="text-align:right;"| 172,48 ||style="text-align:right;"| 16.416 ||style="text-align:right;"| 5 || [[nemščina]] |- | SG || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|36px]] || '''[[Kanton St. Gallen|St. Gallen]]''' || 1803 || [[St. Gallen]] ||style="text-align:right;"| 2028,20 ||style="text-align:right;"| 525.967 ||style="text-align:right;"| 105 || [[nemščina]] |- | GR || [[Slika:CHE Graubünden COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Graubünden|Graubünden]]'''<br/>(Grigioni/Grischun) || 1803 || [[Chur]] ||style="text-align:right;"| 7105,30 ||style="text-align:right;"| 202.538 ||style="text-align:right;"| 101 || [[nemščina]], [[retoromanščina]],<br/>[[italijanščina]] |- | AG || [[Slika:Wappen Aargau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Aargau|Aargau]]''' || 1803 || [[Aarau]] ||style="text-align:right;"| 1403,80 ||style="text-align:right;"| 711.232 ||style="text-align:right;"| 197 || [[nemščina]] |- | TG || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Thurgau|Thurgau]]''' || 1803 || [[Frauenfeld]] ||style="text-align:right;"| 994,33 ||style="text-align:right;"| 289.650 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | TI || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ticino|Ticino]]''' || 1803 || [[Bellinzona]] ||style="text-align:right;"| 2812,15 ||style="text-align:right;"| 354.023 ||style="text-align:right;"| 106 || [[italijanščina]] |- | VD || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Vaud|Vaud]]''' || 1803 || [[Lozana]] ||style="text-align:right;"| 3212,02 ||style="text-align:right;"| 830.431 ||style="text-align:right;"| 300 || [[francoščina]] |- | VS || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Valais|Valais]]'''<br/>(Wallis) || 1815 || [[Sion, Švica|Sion]] ||style="text-align:right;"| 5224,64 ||style="text-align:right;"| 357.282 ||style="text-align:right;"| 122 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | NE || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]''' || 1815 || [[Neuchâtel]] ||style="text-align:right;"| 802,16 ||style="text-align:right;"| 176.571 ||style="text-align:right;"| 27 || [[francoščina]] |- | GE || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ženeva|Ženeva]]'''<br/>(Genève) || 1815 || [[Ženeva]] ||style="text-align:right;"| 282,49 ||style="text-align:right;"| 514.114 ||style="text-align:right;"| 45 || [[francoščina]] |- | JU || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Jura|Jura]]''' || 1815/<br/>1979 || [[Delémont]] ||style="text-align:right;"| 838,51 ||style="text-align:right;"| 73.865 ||style="text-align:right;"| 50 || [[francoščina]] |-style="font-weight: bold; background: #eaecf0;" | CH || [[Slika:Coat of arms of Switzerland.svg|36px]] || [[Švica]] || 1848 (zv.<br/>ustava) || [[Bern]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 41.290,69 ||style="text-align:right;"| 8.815.385 ||style="text-align:right;"| 2131 || [[nemščina]], [[francoščina]],<br/>[[italijanščina]], [[retoromanščina]] |} Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na [[registrske tablice Švice|avtomobilskih registrskih tablicah]] in na kodah [[ISO 3166-2]] (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/regionalstatistik/regionale-portraets-kennzahlen/kantone.html Portreti kantonov na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] * [https://www.admin.ch/gov/de/start/bundesrat/geschichte-des-bundesrats/kantone-und-sprachen-im-bundesrat.html Kantoni in jeziki v Zveznem svetu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] [[Kategorija:Kantoni Švice| ]] kgbe2skfq25gdtos2g6c560dnr43zdf 0 197794 6746665 6501884 2026-09-04T11:26:05Z Erardo Galbi 166658 /* */ 6746665 wikitext text/x-wiki [[Slika:IBZ Luft.JPG|thumb|200px|Pogled na mesto Ibiza iz zraka]] '''Ibiza''' ({{Jezik-ca|Eivissa}} [əjvísə]) je otok v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], približno 80 km stran od [[Španija|španske]] obale. S 572 km² je tretji največji izmed [[Baleari|Balearov]], ki spadajo k [[Španija|Španiji]]. Skupaj s [[Formentera|Formentero]] (83 km²), [[S'Espalmador|S'Espalmadorjem]] idr. manjšimi otočki sestavlja otoško skupino, imenovano Borovi otoki (katalonsko ''Pitiüses'', špansko ''Pitiusas''; iz grškega imena πιτύα ''pitýa''). Največja mesta na Ibizi so [[Ibiza (mesto)|Ibiza]] (katalonsko ''Vila d'Eivissa'' ali samo ''Vila''), [[Santa Eulària des Riu]] in [[Sant Antoni de Portmany]]. Na otoku živi več kot 140.000 prebivalcev. == Zunanje povezave == * {{zbirka-medvrstično}} * [http://www.ibiza.travel/en/ Uradni turistični portal] {{škrbina-geo-es}} {{normativna kontrola}} {{koord|38|59|N|1|26|E|region:ES_type:isle_dim:60000|display=title}} [[Kategorija:Balearski otoki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] 22ulqjgjzyol5rnxstvm138wfz3zco9 6746672 6746665 2026-09-04T11:39:26Z Erardo Galbi 166658 6746672 wikitext text/x-wiki [[Slika:IBZ Luft.JPG|thumb|200px|Pogled na mesto Ibiza iz zraka]] '''Ibiza''' ({{Jezik-ca|Eivissa}} [əjvísə]) je otok v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], približno 80 km stran od španske obale. S 572 km² je tretji največji izmed [[Baleari|Balearov]], ki spadajo k [[Španija|Španiji]]. Skupaj s [[Formentera|Formentero]] (83 km²), [[S'Espalmador|S'Espalmadorjem]] idr. manjšimi otoki sestavlja otoško skupino, imenovano [[Borovi otoki]]. Največja mesta na Ibizi so [[Ibiza (mesto)|Ibiza]] (katalonsko ''Vila d'Eivissa''), [[Santa Eulària des Riu]] in [[Sant Josep de sa Talaia]]. Na otoku živi več kot 140.000 prebivalcev. == Zunanje povezave == * {{zbirka-medvrstično}} * [http://www.ibiza.travel/en/ Uradni turistični portal] {{škrbina-geo-es}} {{normativna kontrola}} {{koord|38|59|N|1|26|E|region:ES_type:isle_dim:60000|display=title}} [[Kategorija:Balearski otoki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] 0nbvy9opny9kitvdgni1o3qykkeywrc 0 219393 6746512 6626822 2026-09-04T04:43:21Z Signal 28172 /* */ pravopis 6746512 wikitext text/x-wiki {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |align="center" colspan="2"|Rušilec Zagreb |- |align="center" colspan="2"| [[Slika:Destroyer Zagreb.jpg|300px|]] |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Uporabnik !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|45px|Zastava mornarice Kraljevine Jugoslavije]] |----- | Avtorizacija gradnje: || Ateliers et Chantiers de la Loire in delničarji |----- | Začetek gradnje: |----- | Ladjedelnica:|| [[Brodosplit|Jadranska brodogradilišta A.D. Split]] |----- | Splovitev: || [[3. marec]] [[1938]] |----- | Sprejet v uporabo: || november [[1939]] |----- | Vzet iz uporabe: || [[17. april]] [[1941]] |----- | Usoda: || potopljen v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] |----- ! colspan="2" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;" | Splošni podatki |----- | Izpodriv: || 1210 [[tona|t]] |----- | Izpodriv: || 1655 [[tona|t]] polno naložen |----- | Dolžina: || 98 [[meter|m]] |----- | Širina: || 9,45 [[meter|m]] |----- | Ugrez: || 3,18 [[meter|m]] |----- | Hitrost: || 38 [[vozel (enota)|vozlov]] |----- - | Pogon: || 2 x [[Parna turbina|parna reakcijska turbina Parsons]] skupaj 40.000 KM, 2 vijaka |----- | Posadka: || 145-183 |----- | Oborožitev: | 4x 120 [[milimeter|mm]] in 4x 40&nbsp;mm [[top]]ovi, 2x 12&nbsp;mm [[mitraljez]]a, 6x 533&nbsp;mm [[torpedo|torpednih]] cevi, 2x metalca in 2x drči za [[Globinska bomba|globinske bombe]] |} '''Zagreb''' je bil [[rušilec]] razreda Beograd [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|jugoslovanske kraljeve vojne mornarice]], poimenovan po takratnem glavnem mestu [[Savska banovina|savske banovine]] [[Zagreb]]u. Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je skupaj s sestrskima ladjama, [[Beograd (rušilec)|Beogradom]] in [[Ljubljana (rušilec)|Ljubljano]], predstavljal najsodobnejše [[vojna ladja|vojne ladje]] [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. == Opis in zgodovina == Potem ko je [[Kraljevina Jugoslavija]] leta 1932 sprejela v uporabo veliki [[rušilec]] [[Dubrovnik (rušilec)|Dubrovnik]], je v [[Francija|Franciji]] naročila še tri manjše rušilce, po načrtih ladjedelnice ''Ateliers et Chantiers de la Loire''. Prvega iz serije (Beograd) so izdelali leta 1939 v Franciji, preostala dva (Zagreb in Ljubljano) pa istega leta, v s francoskim in britanskim kapitalom posodobljenem [[Brodosplit|Jadranskem brodogradilištu]] pri [[Split|Splitu]]. Oborožitev (predvsem [[Top|topove]]) je dobavila [[češkoslovaška]] tovarna Škoda v [[Brno|Brnu]], pogonski sklop pa so predstavljali trije z nafto kurjeni vodni kotli »Yarrow« in dve [[Parna turbina|parni turbini]]. Po prevzemu so sledile testne vožnje, pod poveljstvom [[Kapitan bojne ladje|kapitana bojne ladje]] Koste Grublješića, skupaj s sestrskima rušilcema Beograd in Ljubljano. Rušilec Zagreb je bil ob izbruhu [[Aprilska vojna|aprilske vojne]] kot del I. torpedne divizije zasidran v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in ni pod poveljstvom kapitana bojne ladje Nikola Krizomalija nikoli neposredno sodeloval v spopadih, razen med napadom italijanskih letal. 17. aprila 1941 sta ''Zagreb'', da ne bi padel v roke [[italijanska vojna mornarica|italijanski vojni mornarici]], kljub drugačnim poveljem, razstrelila [[Častnik|častnika]] (poročnika bojne ladje II. razreda) [[Sergej Mašera]] in [[Milan Spasić]]<ref>{{Navedi knjigo |author=Čertič, P. |title=Junak vojnih mornaric |year=2006 |publisher=Glasilo EPIcenter, Posoški razvojni center |location=Bovec, Kobarid, Tolmin}}</ref>. Oba sta se potopila skupaj z ladjo, zaradi česar so ju 10. septembra 1973 proglasili za [[narodni heroj|narodna heroja]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[Slika:Razarač Zagreb - maketa.jpg|380px|thumb|levo|Maketa rušilca v Tehniškem muzeju v Zagrebu]] Danes sta [[model]]a rušilca na ogled v [[Tehnični muzej Zagreb|Tehniškem muzeju v Zagrebu]] ter v Vojnem muzeju v [[Beograd|Beogradu]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Freivogel, Zvonimir: ''Ratni brodovi mornarice Kraljevine Jugoslavije 1918-1945'', Zagreb, 2020, Despot infinitus d.o.o. ISBN 978 953 8218 76 7 == Glej tudi == * [[Sergej Mašera]] * [[Milan Spasić]] {{portal|Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija: Rušilci]] [[Kategorija: Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica]] 6qy5885gclpjdrsquhlttmtibzf4lee 0 221682 6746633 6413364 2026-09-04T09:58:39Z Mandic2406 239911 6746633 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1988–1991 | youthclubs1 = Germania Hackenbroich | youthyears2 = 1991–1992 | youthclubs2 = Bayer Dormagen | youthyears3 = 1992–1993 | youthclubs3 = [[Fortuna Düsseldorf]] | years1 = 1993–1995 | years2 = 1995–1999 | years3 = 1999–2001 | years4 = 2001–2003 | years5 = 2002–2003 | years6 = 2003–2004 | years7 = 2004–2005 | years8 = 2005–2006 | clubs1 = [[SV Straelen]] | clubs2 = [[Fortuna Düsseldorf]] | clubs3 = [[KFC Uerdingen 05]] | clubs4 = [[Eintracht Braunschweig]] | clubs5 = → [[Eintracht Braunschweig II]] (pos.) | clubs6 = [[KSV Hessen Kassel]] | clubs7 = [[Eintracht Baunatal]] | clubs8 = [[SV Siegfried Materborn 1927|Siegfried Materborn]] | caps1 = | caps2 = 107 | caps3 = 59 | caps4 = 17 | caps5 = 13 | caps6 = 18 | caps7 = | goals1 = | goals2 = 3 | goals3 = 7 | goals4 = 0 | goals5 = 10 | goals6 = 0 | goals7 = | nationalyears1 = 1997–2000 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 17 | nationalgoals1 = 0 }} '''Rudi Istenič''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1971]], [[Köln]], [[Zahodna Nemčija]]. ==Kariera== Istenič, ki se je rodil slovenskim staršem na delu v Nemčiji je kot mladinec igral za [[1. FC Köln]] ter [[Bayer Leverkusen]]. Po krajšem igranju za [[SV Straelen]] je prestopil v [[Fußball-Bundesliga|bundesligaški klub]] [[Fortuna Düsseldorf]]. Kasneje je igral še za [[KFC Uerdingen 05]], [[Eintracht Braunschweig]] in [[KSV Hessen Kassel]]. ==Reprezentančna kariera== Istenič je za [[slovenska nogometna reprezentanca|Slovensko nogometno reprezentanco]] odigral 17 tekem<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/index.php?t=reprezentancaPortret&id=R0001&l=sl|publisher=[[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]|title=Rudi Istenič|accessdate=30. novembra 2008|archive-date=2014-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222015218/http://www.nzs.si/index.php?t=reprezentancaPortret&id=R0001&l=sl|url-status=dead}}</ref>, z reprezentanco pa se je uvrstil tudi na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Istenič, Rudi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Nogometaši Fortune Düsseldorf]] [[Kategorija:Nogometaši KFC Uerdingena 05]] [[Kategorija:Nogometaši Eintrachta Braunschweig]] [[Kategorija:Nogometaši KSV Hessen Kassela]] [[Kategorija:Nemški slovenci]] 065wfxfclzkp2xlrl8sluyhe2ep823m 6746634 6746633 2026-09-04T09:59:59Z Mandic2406 239911 6746634 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1988–1991 | youthclubs1 = Germania Hackenbroich | youthyears2 = 1991–1992 | youthclubs2 = Bayer Dormagen | youthyears3 = 1992–1993 | youthclubs3 = [[Fortuna Düsseldorf]] | years1 = 1993–1995 | years2 = 1995–1999 | years3 = 1999–2001 | years4 = 2001–2003 | years5 = 2002–2003 | years6 = 2003–2004 | years7 = 2004–2005 | years8 = 2005–2006 | clubs1 = [[SV Straelen]] | clubs2 = [[Fortuna Düsseldorf]] | clubs3 = [[KFC Uerdingen 05]] | clubs4 = [[Eintracht Braunschweig]] | clubs5 = → [[Eintracht Braunschweig II]] (pos.) | clubs6 = [[KSV Hessen Kassel]] | clubs7 = [[Eintracht Baunatal]] | clubs8 = [[SV Siegfried Materborn 1927|Siegfried Materborn]] | caps1 = | caps2 = 107 | caps3 = 59 | caps4 = 17 | caps5 = 13 | caps6 = 18 | caps7 = | goals1 = | goals2 = 3 | goals3 = 7 | goals4 = 0 | goals5 = 10 | goals6 = 0 | goals7 = | nationalyears1 = 1997–2000 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 17 | nationalgoals1 = 0 }} '''Rudi Istenič''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1971]], [[Köln]], [[Zahodna Nemčija]]. ==Kariera== Istenič, ki se je rodil slovenskim staršem na delu v Nemčiji je kot mladinec igral za [[1. FC Köln]] ter [[Bayer Leverkusen]]. Po krajšem igranju za [[SV Straelen]] je prestopil v [[Fußball-Bundesliga|bundesligaški klub]] [[Fortuna Düsseldorf]]. Kasneje je igral še za [[KFC Uerdingen 05]], [[Eintracht Braunschweig]] in [[KSV Hessen Kassel]]. ==Reprezentančna kariera== Istenič je za [[slovenska nogometna reprezentanca|Slovensko nogometno reprezentanco]] odigral 17 tekem<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/index.php?t=reprezentancaPortret&id=R0001&l=sl|publisher=[[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]|title=Rudi Istenič|accessdate=30. novembra 2008|archive-date=2014-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222015218/http://www.nzs.si/index.php?t=reprezentancaPortret&id=R0001&l=sl|url-status=dead}}</ref>, z reprezentanco pa se je uvrstil tudi na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Istenič, Rudi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Nogometaši Fortune Düsseldorf]] [[Kategorija:Nogometaši KFC Uerdingena 05]] [[Kategorija:Nogometaši Eintrachta Braunschweig]] [[Kategorija:Nogometaši KSV Hessen Kassela]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] 4qtzl1bfobfehwrwyejggz7svrzezep 0 221734 6746328 5977570 2026-09-03T12:02:37Z ~2026-47996-73 265256 6746328 wikitext text/x-wiki {{popravi}}[[Slika:18th century dowser.jpg|thumb|right|250px|[[Bajalica|Bajaličar]] na risbi iz 18. stoletja]] '''Radiestezija''' (iz ''radiation'', žarčenje in [[grščina|grške]] besede ''aisthesis'', občutenje) je zmožnost [[Zaznavanje|zaznavanja]] »sevanja« živih [[organizem|organizmov]], mrtvih organizmov in predmetov ter [[mineral]]ov. Spada v področje [[Paranormalnost|paranormalnih]] ali [[Parapsihologija|parapsiholoških]] pojavov pri določenem številu ljudi. Pojav je bil znan že pri najstarejših ljudstvih, [[Perzija|Perzije]], [[Egipt]]a, [[Indija|Indije]], [[Kitajska|Kitajske]], [[Grčija|Grčije]], vse do današnjih dni. Tudi v [[Evropa|Evropi]] so živela ljudstva, ki so bila poleg Grkov dobra v tej dejavnosti, znani sta zlasti [[Etruščani]] in [[Kelti]]. Sedanji termin se je pričel uporabljati v Evropi po letu [[1930]]. Francoski opat Mermet je leta [[1920]] pričel po francoskih bolnišnicah diagnosticirati bolnike s pomočjo [[Nihalo|nihala]] in svoja dognanja zapisal v knjigo ''Principi in praksa radiestezije'' (Principles and Practice of Radiesthesia). Radiestezija obsega meritev zemeljskih pasov, podvodnih sevanj in več. Najbolj znani sta dve vrsti zemeljskih sevanj, Hartmann sevanje in Curry sevanje ter podvodni tokovi. Ta sevanja potekajo po celotni zemeljski obli in sestavljajo mrežo. S pomočjo te mreže se živali, kot so ptice, mački, mravlje ipd orientirajo v svetu in vedno hitro najdejo pot domov ali pot do želene destinacije. == Razvoj radiestezije na Slovenskem == Obstajajo pisani viri o zgodnjem obstoju radiestezije na Slovenskem s poimenovanjem [[bajaličarstvo]]. Uporabljali so ga iskalci vode, rud, zakladov itd. Opise bajaličarstva je dal že [[Janez Vajkard Valvasor]] v svojem velikem književnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]''. V dvajsetem stoletju so se na Slovenskem resno ukvarjali z radiestezijo elektro inženir Geč, Pavel Matej Rak, Stane Andrej Oblak, kateri so napisali tudi svoje učbenike za to dejavnost. == Viri == *Pavel Matej Rak- učbenik ''Radiestezija in bajaličarstvo na Slovenskem'', izšlo v samozaložbi 1988. Ljubljana, *Stane Andrej Oblak- ''Moja šola Radiestezije in Bioterapije'', izšlo v samozaložbi 1989. Kranj, *https://www.radiestezija.com {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Psevdoznanost]] [[Kategorija:Parapsihologija]] ed8m2xqgmknt6u3a2oii07wboos69se 0 227638 6746329 6585846 2026-09-03T12:08:30Z ~2026-46638-15 264975 /* Življenjepis */ popravek tipkarske napake 6746329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Kranjec''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[urednik]], * [[11. avgust]] [[1918]], [[Utik]], † [[9. oktober]] [[1967]], [[Ljubljana]] == Življenjepis == Kranjec je leta 1939 [[diploma|diplomiral]] na vojaški akademiji v [[Beograd]]u. Med [[okupacija|okupacijo]] je bil od 1941 do 1944 v ujetništvu v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po vrnitvi iz ujetništva je stopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], kjer je bil med drugim vojni dopisnik, šef [[propaganda|propagandnega]] odseka [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]] in 4. grupe odredov. Po vojni je delal na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], nato se je 1947 lotil tretjega oživljanja [[časopis|humorističnega lista]] [[Pavliha (časopis)|Pavliha]], pri katerem je bil od leta 1948 do 1954 [[urednik|glavni in odgovorni urednik]], nato do 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in sistematično obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je v ''Pavlihi'' razvil odmevno javno tribuno. Delovni kolektiv ''Pavlihe'' je po J. Kranjcu 1972 imenoval in do 1981 podeljeval nagrade in priznanja za iskrivost duha.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == * priimek [[Kranjec]] == Viri == {{sklici}} {{novinar-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kranjec, Janez}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] gh26l29i8ohb3opqgjkwt4xs7nsao8m 0 227923 6746338 6746064 2026-09-03T13:00:36Z ~2026-45085-22 264465 /* Trenutni sodelavci */ 6746338 wikitext text/x-wiki '''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede''' deluje pod okriljem [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. == Delovanje == Težišči raziskovalnega dela sta: *slovenska literatura in literarna veda ter z njima povezana umetnostna, estetska, kulturna in zgodovinska problematika; *teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede. Njegovi raziskovalki in raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in [[Metodologija literarne vede|metodološke]] raziskave [[Literarna zgodovina|literarnih dob]], [[Literarna smer|smeri]], [[Žanr (literatura)|žanrov]], oblik, [[Stilistika|stila]], [[Verz|verza]] in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna. Inštitut prireja znanstvene sestanke z mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter v zbirki [[Studia litteraria|''Studia litteraria'']] znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s [[SAZU|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]] oz. [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Raziskovalci sodelujejo tudi v znanstvenih revijah ([[Slavistična revija|Slavistična revija]], [[Primerjalna književnost|Primerjalna književnost]], CLCweb: Comparative Literature and Culture). == Zgodovina == [[Slika:France Kidrič.jpg|thumb|200px|France Kidrič]] Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika [[SAZU|SAZU]] [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija naslednjega leta. V okviru SAZU je po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastalo več raziskovalnih zavodov ([[Institut "Jožef Stefan"|Inštitut "Jožef Štefan"]], [[Kemijski inštitut Ljubljana Slovenija|Kemijski inštitut]] idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, drugi pa delujejo v sklopu [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]]. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literaturo", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972. V statutu zapisane naloge: * kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij problemov literarne vede; * priprava znanstvenih monografij in prispevkov; * revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode; * kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev; * nadaljevanje in dopolnjevanje [[Slovenski biografski leksikon|Slovenskega biografskega leksikona]]; * vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja. V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi pomanjkanja denarja in primernih prostorov omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60. let, pod vodstvom [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev. == Organizacijska sestava == V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji: *sekcija za slovensko literarno zgodovino, *sekcija za literarno teorijo. Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v [[Inštitut za biografiko in bibliografijo|Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]]). === Knjižnica === Knjižnica deluje v sklopu [[Biblioteka SAZU|Biblioteke SAZU]] in je skupna z [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutom za kulturno zgodovino]]. Njen knjižni fond obsega približno 35.000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot. == Upravniki oz. predstojniki == *[[France Kidrič|France Kidrič]] (1948–1950) *[[Josip Vidmar|Josip Vidmar]] (1950–1964) *[[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]] (1965–1980) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (1980–1983) *[[Darko Dolinar|Darko Dolinar]] (1983–2011) *[[Marko Juvan]] (2011–2021) *[[Matija Ogrin]] (2021–2026) *[[Marijan Dović]] (2026–) == Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) == * [[France Kidrič]], [[Josip Vidmar]], [[Anton Slodnjak]] (zunanji znanstveni sodelavec), [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Drago Šega]], [[France Bernik]], [[Vlasta Pacheiner-Klander]], [[Majda Stanovnik|Majda Stanovnik Blinc]], [[Darko Dolinar]], [[Marjan Dolgan]], [[Jola Škulj]], [[Alenka Koron]] (mdr. bibliotekarka), Alenka Maček (tajnica), [[Sonja Stergaršek]] (bibliotekarka) * v sekciji za bibliografijo, biografiko in dokumentacijo, ki se je konec 90. let osamosvojil kot [[Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU), ki je mdr. urejala [[Slovenski biografski leksikon]], pa še [[Milena Uršič]], [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], [[Fran Petre]], [[Nada Gspan Prašelj]], [[Jože Munda]], [[Jože Faganel]], [[Franca Buttolo]], [[Metka Bögel-Dodič]], [[Martin Grum]]. Kot zunanji znanstveni sodelavec oz. vodja komisije za Slovensko bibliografijo (od začetkov do 1945) pri Inštitutu tudi [[Janez Logar]]. == Trenutni sodelavci == *[[Monika Deželak Trojar]], [[Nina Ditmajer]], [[Marijan Dović]], [[Jernej Habjan]], [[Gašper Jakovac]], [[Marko Juvan]], [[Lucija Mandić]], [[Matija Ogrin]], [[Mojca Šorli]], Luka Vidmar, [[Andrejka Žejn]], pa tudi [[Nika Pinter]] in [[Anja Božič]]; nekareri pa so odšli drugam ([[Andraž Jež]], [[Sergej Valijev]]) == Viri in zunanje povezave == {{portal|Literatura}} * [http://lit.zrc-sazu.si Spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003115612/http://lit.zrc-sazu.si/ |date=2011-10-03 }} * [http://www.zrc-sazu.si/slolit Stara spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206080534/http://www.zrc-sazu.si/slolit/ |date=2010-02-06 }} * Darko Dolinar, ur.: ''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici''. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. {{ZRC SAZU}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1947]] {{normativna kontrola}} h6zlwr7crz1321v1o1x9izm431pma63 6746340 6746338 2026-09-03T13:01:16Z ~2026-45085-22 264465 /* Trenutni sodelavci */ 6746340 wikitext text/x-wiki '''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede''' deluje pod okriljem [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. == Delovanje == Težišči raziskovalnega dela sta: *slovenska literatura in literarna veda ter z njima povezana umetnostna, estetska, kulturna in zgodovinska problematika; *teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede. Njegovi raziskovalki in raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in [[Metodologija literarne vede|metodološke]] raziskave [[Literarna zgodovina|literarnih dob]], [[Literarna smer|smeri]], [[Žanr (literatura)|žanrov]], oblik, [[Stilistika|stila]], [[Verz|verza]] in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna. Inštitut prireja znanstvene sestanke z mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter v zbirki [[Studia litteraria|''Studia litteraria'']] znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s [[SAZU|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]] oz. [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Raziskovalci sodelujejo tudi v znanstvenih revijah ([[Slavistična revija|Slavistična revija]], [[Primerjalna književnost|Primerjalna književnost]], CLCweb: Comparative Literature and Culture). == Zgodovina == [[Slika:France Kidrič.jpg|thumb|200px|France Kidrič]] Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika [[SAZU|SAZU]] [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija naslednjega leta. V okviru SAZU je po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastalo več raziskovalnih zavodov ([[Institut "Jožef Stefan"|Inštitut "Jožef Štefan"]], [[Kemijski inštitut Ljubljana Slovenija|Kemijski inštitut]] idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, drugi pa delujejo v sklopu [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]]. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literaturo", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972. V statutu zapisane naloge: * kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij problemov literarne vede; * priprava znanstvenih monografij in prispevkov; * revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode; * kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev; * nadaljevanje in dopolnjevanje [[Slovenski biografski leksikon|Slovenskega biografskega leksikona]]; * vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja. V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi pomanjkanja denarja in primernih prostorov omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60. let, pod vodstvom [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev. == Organizacijska sestava == V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji: *sekcija za slovensko literarno zgodovino, *sekcija za literarno teorijo. Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v [[Inštitut za biografiko in bibliografijo|Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]]). === Knjižnica === Knjižnica deluje v sklopu [[Biblioteka SAZU|Biblioteke SAZU]] in je skupna z [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutom za kulturno zgodovino]]. Njen knjižni fond obsega približno 35.000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot. == Upravniki oz. predstojniki == *[[France Kidrič|France Kidrič]] (1948–1950) *[[Josip Vidmar|Josip Vidmar]] (1950–1964) *[[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]] (1965–1980) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (1980–1983) *[[Darko Dolinar|Darko Dolinar]] (1983–2011) *[[Marko Juvan]] (2011–2021) *[[Matija Ogrin]] (2021–2026) *[[Marijan Dović]] (2026–) == Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) == * [[France Kidrič]], [[Josip Vidmar]], [[Anton Slodnjak]] (zunanji znanstveni sodelavec), [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Drago Šega]], [[France Bernik]], [[Vlasta Pacheiner-Klander]], [[Majda Stanovnik|Majda Stanovnik Blinc]], [[Darko Dolinar]], [[Marjan Dolgan]], [[Jola Škulj]], [[Alenka Koron]] (mdr. bibliotekarka), Alenka Maček (tajnica), [[Sonja Stergaršek]] (bibliotekarka) * v sekciji za bibliografijo, biografiko in dokumentacijo, ki se je konec 90. let osamosvojil kot [[Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU), ki je mdr. urejala [[Slovenski biografski leksikon]], pa še [[Milena Uršič]], [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], [[Fran Petre]], [[Nada Gspan Prašelj]], [[Jože Munda]], [[Jože Faganel]], [[Franca Buttolo]], [[Metka Bögel-Dodič]], [[Martin Grum]]. Kot zunanji znanstveni sodelavec oz. vodja komisije za Slovensko bibliografijo (od začetkov do 1945) pri Inštitutu tudi [[Janez Logar]]. == Trenutni sodelavci == *[[Monika Deželak Trojar]], [[Nina Ditmajer]], [[Marijan Dović]], [[Jernej Habjan]], [[Gašper Jakovac]], [[Marko Juvan]], [[Lucija Mandić]], [[Matija Ogrin]], [[Mojca Šorli]], Luka Vidmar, [[Andrejka Žejn]], pa tudi [[Nika Pinter]] in [[Anja Božič]]; nekateri pa so odšli drugam ([[Andraž Jež]], [[Sergej Valijev]]) == Viri in zunanje povezave == {{portal|Literatura}} * [http://lit.zrc-sazu.si Spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003115612/http://lit.zrc-sazu.si/ |date=2011-10-03 }} * [http://www.zrc-sazu.si/slolit Stara spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206080534/http://www.zrc-sazu.si/slolit/ |date=2010-02-06 }} * Darko Dolinar, ur.: ''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici''. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. {{ZRC SAZU}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1947]] {{normativna kontrola}} cnsty4i0kh82m1239jypmn1iaakq061 6746341 6746340 2026-09-03T13:02:21Z ~2026-45085-22 264465 /* Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) */ 6746341 wikitext text/x-wiki '''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede''' deluje pod okriljem [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. == Delovanje == Težišči raziskovalnega dela sta: *slovenska literatura in literarna veda ter z njima povezana umetnostna, estetska, kulturna in zgodovinska problematika; *teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede. Njegovi raziskovalki in raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in [[Metodologija literarne vede|metodološke]] raziskave [[Literarna zgodovina|literarnih dob]], [[Literarna smer|smeri]], [[Žanr (literatura)|žanrov]], oblik, [[Stilistika|stila]], [[Verz|verza]] in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna. Inštitut prireja znanstvene sestanke z mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter v zbirki [[Studia litteraria|''Studia litteraria'']] znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s [[SAZU|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]] oz. [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Raziskovalci sodelujejo tudi v znanstvenih revijah ([[Slavistična revija|Slavistična revija]], [[Primerjalna književnost|Primerjalna književnost]], CLCweb: Comparative Literature and Culture). == Zgodovina == [[Slika:France Kidrič.jpg|thumb|200px|France Kidrič]] Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika [[SAZU|SAZU]] [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija naslednjega leta. V okviru SAZU je po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastalo več raziskovalnih zavodov ([[Institut "Jožef Stefan"|Inštitut "Jožef Štefan"]], [[Kemijski inštitut Ljubljana Slovenija|Kemijski inštitut]] idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, drugi pa delujejo v sklopu [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]]. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literaturo", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972. V statutu zapisane naloge: * kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij problemov literarne vede; * priprava znanstvenih monografij in prispevkov; * revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode; * kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev; * nadaljevanje in dopolnjevanje [[Slovenski biografski leksikon|Slovenskega biografskega leksikona]]; * vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja. V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi pomanjkanja denarja in primernih prostorov omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60. let, pod vodstvom [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev. == Organizacijska sestava == V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji: *sekcija za slovensko literarno zgodovino, *sekcija za literarno teorijo. Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v [[Inštitut za biografiko in bibliografijo|Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]]). === Knjižnica === Knjižnica deluje v sklopu [[Biblioteka SAZU|Biblioteke SAZU]] in je skupna z [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutom za kulturno zgodovino]]. Njen knjižni fond obsega približno 35.000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot. == Upravniki oz. predstojniki == *[[France Kidrič|France Kidrič]] (1948–1950) *[[Josip Vidmar|Josip Vidmar]] (1950–1964) *[[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]] (1965–1980) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (1980–1983) *[[Darko Dolinar|Darko Dolinar]] (1983–2011) *[[Marko Juvan]] (2011–2021) *[[Matija Ogrin]] (2021–2026) *[[Marijan Dović]] (2026–) == Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) == * [[France Kidrič]], [[Josip Vidmar]], [[Anton Slodnjak]] (zunanji znanstveni sodelavec), [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Drago Šega]], [[France Bernik]], [[Vlasta Pacheiner Klander]], [[Majda Stanovnik|Majda Stanovnik Blinc]], [[Darko Dolinar]], [[Marjan Dolgan]], [[Jola Škulj]], [[Alenka Koron]] (mdr. bibliotekarka), Alenka Maček (tajnica), [[Sonja Stergaršek]] (bibliotekarka) * v sekciji za bibliografijo, biografiko in dokumentacijo, ki se je konec 90. let osamosvojil kot [[Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU), ki je mdr. urejala [[Slovenski biografski leksikon]], pa še [[Milena Uršič]], [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], [[Fran Petre]], [[Nada Gspan Prašelj]], [[Jože Munda]], [[Jože Faganel]], [[Franca Buttolo]], [[Metka Bögel-Dodič]], [[Martin Grum]]. Kot zunanji znanstveni sodelavec oz. vodja komisije za Slovensko bibliografijo (od začetkov do 1945) pri Inštitutu tudi [[Janez Logar]]. == Trenutni sodelavci == *[[Monika Deželak Trojar]], [[Nina Ditmajer]], [[Marijan Dović]], [[Jernej Habjan]], [[Gašper Jakovac]], [[Marko Juvan]], [[Lucija Mandić]], [[Matija Ogrin]], [[Mojca Šorli]], Luka Vidmar, [[Andrejka Žejn]], pa tudi [[Nika Pinter]] in [[Anja Božič]]; nekateri pa so odšli drugam ([[Andraž Jež]], [[Sergej Valijev]]) == Viri in zunanje povezave == {{portal|Literatura}} * [http://lit.zrc-sazu.si Spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003115612/http://lit.zrc-sazu.si/ |date=2011-10-03 }} * [http://www.zrc-sazu.si/slolit Stara spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206080534/http://www.zrc-sazu.si/slolit/ |date=2010-02-06 }} * Darko Dolinar, ur.: ''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici''. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. {{ZRC SAZU}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1947]] {{normativna kontrola}} g208hcmmd7fpnf3hwt4ovjkbe0zat7y 6746346 6746341 2026-09-03T13:06:55Z ~2026-45085-22 264465 /* Trenutni sodelavci */ 6746346 wikitext text/x-wiki '''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede''' deluje pod okriljem [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature. == Delovanje == Težišči raziskovalnega dela sta: *slovenska literatura in literarna veda ter z njima povezana umetnostna, estetska, kulturna in zgodovinska problematika; *teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki ter njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede. Njegovi raziskovalki in raziskovalci opravljajo primerjalnozgodovinske, teoretične in [[Metodologija literarne vede|metodološke]] raziskave [[Literarna zgodovina|literarnih dob]], [[Literarna smer|smeri]], [[Žanr (literatura)|žanrov]], oblik, [[Stilistika|stila]], [[Verz|verza]] in literarnovednih pristopov. Njihov cilj je pridobivanje novih spoznanj, preverjanje in uvajanje novih metodologij. Prednostna so tista področja, ki zahtevajo dolgoročno skupinsko delo ali dopolnjevanje spoznanj ter tista, ki so za sodobno stroko še posebej aktualna. Inštitut prireja znanstvene sestanke z mednarodno udeležbo, pripravlja kritične izdaje starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter v zbirki [[Studia litteraria|''Studia litteraria'']] znanstvene monografije in zbornike razprav. Pogosto sodeluje s [[SAZU|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]] oz. [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], drugimi domačimi in tujimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi strokovnimi združenji. Raziskovalci sodelujejo tudi v znanstvenih revijah ([[Slavistična revija|Slavistična revija]], [[Primerjalna književnost|Primerjalna književnost]], CLCweb: Comparative Literature and Culture). == Zgodovina == [[Slika:France Kidrič.jpg|thumb|200px|France Kidrič]] Na pobudo literarnega zgodovinarja in takratnega predsednika [[SAZU|SAZU]] [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] je bil statut inštituta sprejet decembra leta 1947, sestavo in notranjo ureditev pa je dobil julija naslednjega leta. V okviru SAZU je po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastalo več raziskovalnih zavodov ([[Institut "Jožef Stefan"|Inštitut "Jožef Štefan"]], [[Kemijski inštitut Ljubljana Slovenija|Kemijski inštitut]] idr.), od katerih so se nekateri osamosvojili, drugi pa delujejo v sklopu [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]]. Prvotno je inštitut nosil ime "Inštitut za literaturo", sedanje ime pa je dobil ob reorganizaciji leta 1972. V statutu zapisane naloge: * kritični, na temelju novih znanstvenih metod osnovani študij problemov literarne vede; * priprava znanstvenih monografij in prispevkov; * revizija slovenskega literarnozgodovinskega dela z vidika moderne znanstvene metode; * kritične in komentirane izdaje slovenskih klasikov in korespondence znamenitih Slovencev; * nadaljevanje in dopolnjevanje [[Slovenski biografski leksikon|Slovenskega biografskega leksikona]]; * vodstvo dela znanstvenih aspirantov in kandidatov za naslov doktorja. V prvih letih delovanja so bile zmožnosti inštituta zaradi pomanjkanja denarja in primernih prostorov omejene. Od leta 1952 je v njem redno delovalo predvsem uredništvo Slovenskega biografskega leksikona. Ob ustanovitvi je imel inštitut poleg Franceta Kidriča (ki je bil hkrati in predvsem predsednik SAZU) le eno raziskovalko. Število je do konca 60. let, pod vodstvom [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] naraslo na pet, s koncem naslednje dekade na deset, v 80. letih pa je bilo doseženo današnje število enajstih raziskovalcev. == Organizacijska sestava == V sklopu Inštituta delujeta dve sekciji: *sekcija za slovensko literarno zgodovino, *sekcija za literarno teorijo. Po reorganizaciji leta 1972 so inštitut sestavljale tri sekcije: sekcija za slovensko literarno zgodovino, sekcija za literarno teorijo ter sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Slednja se je ob ponovni reorganizaciji ob 50-letnici inštituta leta 1999 osamosvojila in se preoblikovala v [[Inštitut za biografiko in bibliografijo|Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]]). === Knjižnica === Knjižnica deluje v sklopu [[Biblioteka SAZU|Biblioteke SAZU]] in je skupna z [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutom za kulturno zgodovino]]. Njen knjižni fond obsega približno 35.000 enot, kar vključuje slovenske in tuje literarnozgodovinske in teoretične monografije, zbirke literarnih del v znanstvenih in študijskih izdajah, izbor starejšega slovenskega leposlovja, periodiko ter skoraj popolna zbirka starejših slovenskih revij. Letni prirast gradiva je približno 500 enot. == Upravniki oz. predstojniki == *[[France Kidrič|France Kidrič]] (1948–1950) *[[Josip Vidmar|Josip Vidmar]] (1950–1964) *[[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]] (1965–1980) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (1980–1983) *[[Darko Dolinar|Darko Dolinar]] (1983–2011) *[[Marko Juvan]] (2011–2021) *[[Matija Ogrin]] (2021–2026) *[[Marijan Dović]] (2026–) == Nekdanji sodelavci (pokojni in upokojeni) == * [[France Kidrič]], [[Josip Vidmar]], [[Anton Slodnjak]] (zunanji znanstveni sodelavec), [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Drago Šega]], [[France Bernik]], [[Vlasta Pacheiner Klander]], [[Majda Stanovnik|Majda Stanovnik Blinc]], [[Darko Dolinar]], [[Marjan Dolgan]], [[Jola Škulj]], [[Alenka Koron]] (mdr. bibliotekarka), Alenka Maček (tajnica), [[Sonja Stergaršek]] (bibliotekarka) * v sekciji za bibliografijo, biografiko in dokumentacijo, ki se je konec 90. let osamosvojil kot [[Inštitut za biografiko in bibliografijo]] (zdaj [[Inštitut za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU), ki je mdr. urejala [[Slovenski biografski leksikon]], pa še [[Milena Uršič]], [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], [[Fran Petre]], [[Nada Gspan Prašelj]], [[Jože Munda]], [[Jože Faganel]], [[Franca Buttolo]], [[Metka Bögel-Dodič]], [[Martin Grum]]. Kot zunanji znanstveni sodelavec oz. vodja komisije za Slovensko bibliografijo (od začetkov do 1945) pri Inštitutu tudi akad. [[Janez Logar]]. == Trenutni sodelavci == *[[Monika Deželak Trojar]], [[Nina Ditmajer]], [[Marijan Dović]], [[Jernej Habjan]], [[Gašper Jakovac]], [[Marko Juvan]], [[Lucija Mandić]], [[Matija Ogrin]], [[Mojca Šorli]], Luka Vidmar, [[Andrejka Žejn]], pa tudi [[Nika Pinter]] in [[Anja Božič]]; nekateri pa so odšli drugam ([[Andraž Jež]], [[Sergej Valijev]]) == Viri in zunanje povezave == {{portal|Literatura}} * [http://lit.zrc-sazu.si Spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003115612/http://lit.zrc-sazu.si/ |date=2011-10-03 }} * [http://www.zrc-sazu.si/slolit Stara spletna stran inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206080534/http://www.zrc-sazu.si/slolit/ |date=2010-02-06 }} * Darko Dolinar, ur.: ''Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici''. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. {{ZRC SAZU}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Inštituti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1947]] {{normativna kontrola}} 46c3xwzc8iafy7y5xhg8bjmea5j0gk1 0 242907 6746580 6516708 2026-09-04T09:26:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746580 wikitext text/x-wiki {{otherpersons|Kate Walsh}} {{Infobox Actor | name = Kate Walsh | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | spouse = [[Alex Young (producent)|Alex Young]] (2007–2010) (ločena) | homepage = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1996–danes | sagawards = 2007 - ''Izstopajoči nastop igralske zasedbe v dramski televizijski seriji'' (''Talenti v belem'') }} '''Kathleen Erin Walsh''', bolje poznana kot '''Kate Walsh''', [[Američani|ameriška]] [[gledališki igralec|gledališka]], [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter bivši [[fotomodel]], *[[13. oktober]] [[1967]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. Trenutno je najbolje prepoznavna po vlogi [[Addison Forbes Montgomery|Dr. Addison Montgomery]] iz [[ABC]]-jevih [[Dramski film|dramskih]] [[televizijska serija|televizijskih serij]] ''[[Talenti v belem]]'' in ''[[Zasebna ambulanta]]''. == Zgodnje življenje == Kathleen Erin Walsh se je rodila [[13. oktober|13. oktobra]] 1967 v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] in bila vzgojena v [[Tucson, Arizona|Tucsonu]], [[Arizona]]. Njen oče je prihajal iz [[Navan]]a v [[County Meath]]u, [[Irska]] in je bil [[Irci|Irec]]. Njen dedek je bil [[Italijani|Italijan]].<ref>Stated in a commercial interview that Walsh did for Cadillac; {{navedi splet|url=http://www.mycadillacstory.com/|title=Kate Walsh “The Elegant, Sexy and Luxurious CTS”|publisher=mycadillacstory.com|accessdate=2010-06-18|archive-date=2009-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090305024450/http://www.mycadillacstory.com/|url-status=dead}}</ref> Njena mama Angela živi v [[Nevada|Nevadi]], Kate Walsh pa ima še štiri sorojence. Ima dve sestri in dva brata, Seana in Joeja, ki sta po poklicu ustvarjalca [[film]]ov. Kate Walsh se je šolala na univerzi [[University of Arizona]], kjer je igrala tudi v regionalnem [[gledališče|gledališču]]. Trenutno živi v [[Los Angeles]]u. Vzgojena je bila v [[rimo-katoliška vera|rimo-katoliški veri]].<ref>{http://www.youtube.com/watch?v=m5eI914Q6S8}</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera === Kate Walsh je s svojo kariero začela kot [[fotomodel]] na [[Japonska|Japonskem]] v osemdesetih, med tem časom pa je tudi [[Japonci|Japonske]] študente poučevala [[angleščina|angleščino]]. Preselila se je v [[Chicago]] in začela sodelovati s teatrom [[Piven Theatre Workshop]]. Nastopila je na radiju [[National Public Radio]] v radijski verziji igre ''Born Guilty''. Kasneje se je preselila v [[New York]] in se 27. junija 1987 pridružila komični skupini Burn Manhattan ter nastopila v mnogih [[Off-Broadway]]skih igrah. === Televizijske vloge === Po tem, ko je zaigrala vlogo Cathy Buxton v epizodi »Stakeout« [[televizijska serija|televizijske serije]] ''Homicide: Life on the Street'' v letu 1996, je uradno začela s svojo igralsko kariero. Že naslednje leto je dobila vlogo v televizijski seriji ''[[The Drew Carey Show]]'', kjer je upodobila Nicki, dekle Careyjevega lika. V nekaterih epizodah je nosila obleke, v katerih je izgledala debelejša, zaradi česar je bila Nicki prikazana kot ženska, ki prav obsedeno poskuša shujšati. Upodobila je tudi Carol Nelson v [[HBO]]-jevi televizijski seriji ''The Mind of the Married Man'' in zaigrala simpatijo [[Norm Macdonald (komedijant)|Norma Macdonalda]] v televizijski seriji ''[[The Norm Show]]''. Imela je tudi pomembnejši gostovalni pojav v televizijski seriji ''[[Na kraju zločina]]'', kjer je zaigrala Mimoso, [[transeksualnost|transeksualko]]. Včasih se je pojavila v skečih v televizijski seriji ''[[Late Night with Conan O'Brien]]''. Med letoma 2003 in 2004 je imela tudi stransko vlogo detektivke Marley Novak v televizijski seriji ''[[Karen Sisco]]''. Leta 2005 je dobila vlogo v televizijski seriji ''[[Talenti v belem]]'', kjer je zaigrala [[Addison Montgomery|Dr. Addison Montgomery]], odtujeno ženo Dereka Shepherda (»Dr. McDreamy«, upodobil ga je [[Patrick Dempsey]]). Februarja 2007 je bilo potrjeno, da bo lik Kate Walsh, Addison, v televizijski seriji ''Talenti v belem'' prestavljen v novo verzijo televizijske serije, ki se bo začela predvajati v septembru 2007. V igralsko zasedbo televizijske serije ''[[Zasebna ambulanta]]'' so prišli tudi [[Taye Diggs]], [[Tim Daly]], [[Amy Brenneman]], [[Chris Lowell]] in [[Audra McDonald]].<ref>[http://www.wsbtv.com/news/11174317/detail.html?rss=atl&psp=entertainment »Grey's Anatomy« Spin-Off Planned, Dr. Addison Shepherd to Leave Seattle Grace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927221217/http://www.wsbtv.com/news/11174317/detail.html?rss=atl&psp=entertainment |date=2007-09-27 }}, ''WSBTV.com'', March 5, 2007</ref><ref name=NYT>{{navedi novice|accessdate=2007-05-05 |url=http://www.nytimes.com/2007/04/28/arts/television/28grey.html?ref=television | title=Well-Known Secret: ‘Grey’s Anatomy’ Spinoff for ABC | work=New York Times|date=April 28, 2007|author=Edward Wyatt}}</ref> Kate Walsh se je vrnila v Seattle Grace kot gostovalna zvezdnica za trinajsto epizodo četrte sezone in petnajsto ter šestnajsto epizodo pete sezone serije ''Talenti v belem''. Trenutno igra Addison Montgomery v tretji sezoni serije ''Talenti v belem'', za katero je že potrjen izid vseh epizod.<ref>[http://total-babe.com/wiki/index.php?title=Kate_Walsh_%28actor%29 »Kate Walsh Biography«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110717075435/http://total-babe.com/wiki/index.php?title=Kate_Walsh_(actor) |date=2011-07-17 }}, ''Total-Babe.com Wiki'' (October 26, 2008)</ref> [[Slika:Kate Walsh at 2009 WGA Awards.jpg|thumb|Kate Walsh na podelitvi nagrad [[WGA Awards]] leta 2009]] Od septembra 2007 dalje se je Kate Walsh pojavljala v televizijskih [[reklama]]h za [[Cadillac CTS]] leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://adage.com/garfield/post?article_id=120814|title=Taking Cadillac from Stodgy to Sexy: Kate Walsh|last=Garfield|first=Bob |date=2007-10-01|publisher=adage.com|accessdate=2008-12-12}}</ref> Trenutno je tudi govornica za podjetje mil za telesa, Caress' Exotic Oil Infusions.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ivnnetwork.com/news/174/ARTICLE/31745/2008-11-15.html|title=Grey's Anatomy's Kate Walsh Stars in 21st Century Fairytale Webisodes|date=2008-11-15|publisher=ivnnetwork.com|accessdate=2008-12-12}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Filmske vloge === [[kriminalka|Kriminalna]] drama ''[[Normalno življenje]]'' je bila prva filmska vloga Kate Walsh; igrala je sestro roparja bank, ki ga je upodobil [[Luke Perry]]. Upodobila je tudi kleptomanično žensko v [[film]]u ''Peppermills''. Kate Walsh je zaigrala tudi v kultnem filmu, naslovljenem kot ''Henry: Portrait of a Serial Killer, Part 2''. Svojo prvo pomembnejšo filmsko vlogo je dobila leta 2005 kot žena [[Will Ferrell|Willa Ferrella]] v [[Hollywood]]ski [[družinski filmi|družinski]] [[komedija|komediji]] ''Kicking & Screaming'' poleg igralcev [[Robert Duvall|Roberta Duvalla]] in [[Mike Ditka|Mika Ditke]]. S Ferrellom je zaigrala še v veliko drugih filmih, kot na primer ''[[V objemu čarovnice]]'' (z [[Nicole Kidman]] v glavni vlogi) in »alternativni različici filma ''[[Voditelj vrača udarec]]''«, filmu ''Wake Up, Ron Burgundy: The Lost Movie''. Leta 2003 se je Kate Walsh pojavila v filmu ''[[Pod toskanskim soncem]]'' z [[Diane Lane]] in [[Sandra Oh|Sandro Oh]]. Zaigrala je partnerko lika Sandre Oh. V zvezi s svojimi [[homoseksualnost|homoseksualnimi]] vlogami je povedala: »Ali izgledam kot dekle-na-dekle, se sprašujem? Ali pa je to zato, ker sem visoka? Najbrž me dekleta naravnost obožujejo!«<ref>{{navedi splet|url=http://www.msnbc.msn.com/id/15066207/|title=Notes from all over|last=Walls|first=Jeannette |date=2006-11-01|publisher=msnbc.msn.com}}</ref> Kate Walsh je bila izbrana za igranje poleg igralcev [[John Cusack|Johna Cusacka]] in [[Samuel L. Jackson|Samuela L. Jacksona]] v nadnaravnem [[triler]]ju ''[[1408 (film)|1408]]'', vendar je vlogo opustila zaradi razporejevalnih konfliktov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117948401.html?categoryid=1236&cs=1|title='1408' books a new tenant|last=Mohr|first=Ian |date=2009-08-13|publisher=variety.com|accessdate=2008-12-12}}</ref> Kate Walsh je poleg igralcev [[Dennis Quaid|Dennisa Quaida]] in [[Paul Bettany|Paula Bettanyja]] zaigrala tudi v [[Biblija|bibljiski]] [[grozljivka|grozljivki]] ''[[Legija (film, 2010)|Legija]]'', ki je izšla 22. januarja 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117983055.html|title=Quaid, Walsh join Stewart's 'Legion'|last=Fleming|first=Michael |date=2008-03-27|publisher=variety.com|accessdate=2008-12-12}}</ref> === Teater === V maju 2010 je Kate Walsh poleg [[Paul Sparks|Paula Sparksa]] v [[gledališče|gledališču]] Atlantic Theater Company’s igrala v [[Off-Broadway]]ski igri Stephena Belberja, ''Dusk Rings a Bell''. Nova verzija igre se je začela igrati 19. maja in kasneje še 27. maja v gledališču Atlantic Stage 2. Ima tudi dolgo gledališko kariero v Chicagu, kjer je zaigrala v igrah, kot so ''Happy Birthday Wanda June'', ''The Danube'', ''Moon Under Miami'' in ''Troilus and Cressida''. V New Yorku je bila Kate Walsh članica improvizacijske komične skupine New York City Players.<ref>[http://www.broadway.com/buzz/private-practice-star-kate-walsh-paul-sparks-dusk-rings-bell-atlantic Private Practice Star Kate Walsh and Paul Sparks to Star in Dusk Rings a Bell at the Atlantic]</ref> == Zasebno življenje == Kate Walsh se je 1. septembra 2007 poročila z [[filmski producent|filmskim producentom]] [[Alex Young (producent)|Alexom Youngom]]. Poročila sta se v cerkvi Ojai Presbyterian Church v [[Ojai]]ju, severno od Los Angelesa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20054425,00.html|title=Grey's Anatomy's Kate Walsh Marries Movie Executive|last=Wihlborg|first=Ulrica|date=2007-09-01|publisher=people.com|accessdate=2008-12-12|archive-date=2008-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20081217151316/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20054425%2C00.html|url-status=dead}}</ref> 11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je Young po petnajstih mesecih zakona vložil zahtevo za ločitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20246226,00.html|title=Kate Walsh Splits From Husband|date=2008-12-11|publisher=people.com|accessdate=2008-12-12|archive-date=2008-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081216235138/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20246226%2C00.html|url-status=dead}}</ref> 24. decembra 2008 se je z ločitvo strinjala tudi Kate Walsh, v Youngovih dokumentih za ločitev pa sta določila datum za ločitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20249076,00.html|title=Kate Walsh & Ex Disagree on Date of Split|date=2008-12-24|publisher=people.com|accessdate=2008-12-24|archive-date=2008-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20081228084110/http://www.people.com/people/article/0,,20249076,00.html|url-status=dead}}</ref> Končno sta se tudi uradno ločila 5. februarja 2010.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20342085,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2010-06-18 |archive-date=2010-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208105117/http://www.people.com/people/article/0,,20342085,00.html |url-status=dead }}</ref> V septembru 2009 je Kate Walsh oblikovala lastno uradno spletno stran.<ref>{{navedi splet|url=http://www.katewalsh.com/kate-walsh/2009/09/katewalshcom-goes-live.html|title=KateWalsh.com Goes Live|date=2009-09-14|publisher=katewalsh.com|accessdate=2009-09-17|archive-date=2009-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090923011014/http://www.katewalsh.com/kate-walsh/2009/09/katewalshcom-goes-live.html|url-status=dead}}</ref> == Dobrodelna dela in politika == Od poletja leta 2007 je Kate Walsh govornica za podjetje Narcolepsy Network, promovira pa tudi narodno zavestnost med reklamami in razne DVD-je.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/cgi-bin/stories.pl?ACCT=109&STORY=/www/story/03-05-2007/0004539544&EDATE|title=Actress Kate Walsh Partners With The Narcolepsy Network To Raise Awareness Of Narcolepsy|date=2008-03-05|publisher=prnewswire.com|accessdate=2008-12-12}}</ref> Januarja 2008 je Kate Walsh sodelovala pri izdelavi videa za promoviranje demokratskega predsedniškega kandidata [[Barack Obama|Baracka Obamo]], imenovanega »[[Yes We Can]]«. Video je produciral [[Will.I.Am]] iz banda [[Black Eyed Peas]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS146320+16-Jun-2008+MW20080616|title=will.i.am's »Yes We Can Song« Video Awarded Emmy for New Approaches in Daytime Entertainment|date=2008-06-16|publisher=reuters.com|accessdate=2008-12-12|archive-date=2008-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20081225063453/http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS146320+16-Jun-2008+MW20080616|url-status=dead}}</ref> Bila je tudi na kampanijah Baracka Obame v [[Arizona|Arizoni]], [[Teksas]]u, [[Nevada|Nevadi]] in[[Pensilvanija|Pennsylvaniji]].<ref>Walsh discussed this in an appearance on ''[[Late Night with David Letterman]] (February 11, 2008)</ref> V juliju 2008 je bila Kate Walsh nominirana za kandidatko za mesto v nacionalnem upravnem odboru za izbiranje nagrad [[Screen Actors Guild]] (SAG) za izbiranje nagrad, predvideno 18. septembra 2008.<ref>{{navedi splet |url=http://www.abc.net.au/news/stories/2008/07/25/2314256.htm?section=entertainment |title=Hollywood actors' union faces internal rift |accessdate=2008-07-27 |author=|date=2008-07-25 |work=Reuters}}</ref> 18. septembra 2008 je bila Kate Walsh izvoljena v nacionalni upravni odbor nagrad SAG za naslednja tri leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117992472.html?categoryid=13&cs=1&nid=2563%3C|title=SAG power shifts|last=McNary|first=Dave|date=2008-09-18|publisher=variety.com|accessdate=2008-12-12}}</ref> Kate Walsh podpira posvojitev domačih ljubljenčkov in se pogosto udeležuje kampanij, ki nagovarjajo k temu. 7. februarja 2008 je prerezala trak na odprtju novega centra za posvojitev psov, imenovanega Pedigree(R) Dogstore in Times Square.<ref>{{navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/walsh%20opens%20dog%20adoption%20shelter_1058867 |title=KATE WALSH- WALSH OPENS DOG ADOPTION CENTER |date= 2008-02-08 |publisher=contactmusic.com |accessdate=2009-02-28}}</ref> V letu 2005 se je Kate Walsh pridružila društvu [[Planned Parenthood Federation of America]] (PPFA) v odboru advokatov, v letu 2008 pa je prejela njihovo nagrado PPFA Maggie Award za »ustvarjalca, ki podpira reproduktivno zdravje in svobodo«. Kate Walsh je sodelovala v mnogih aktivnostih za načrtovano starševstvo, vključno z raznimi mednarodnimi dobrodelnimi prireditvami, se udeležuje raznih dogodkov, ki jih organizira PPFA in spodbuja spolno izobraževanje. V januarju 2009 je za Planned Parenthood Federation of America spregovorila v [[Washington, DC|Washingtonu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.plannedparenthood.org/about-us/boards-initiatives/board-advocates-26417.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2010-06-18 |archive-date=2010-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619063544/http://www.plannedparenthood.org/about-us/boards-initiatives/board-advocates-26417.htm |url-status=dead }}</ref> == Dišava == 28. marca 2010 je Kate Walsh potrdila, da namerava izdati lastno dišavo, ki naj bi izšla že jeseni istega leta. == Filmografija == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;" | Filmi |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1996 | ''[[Normalno življenje]]'' | Cindy Anderson | |- | rowspan=2 | 1997 | ''Peppermills'' | Lena | |- | ''Night of the Lawyers'' | Pressie Brooks (Biker) | |- | rowspan=3 | 1998 | ''[[Henry: Portret serijskega morilca]]'' | Cricket | |- | ''Three Below Zero'' | Moirat | |- | ''Heaven'' | Diner | |- | 2000 | ''[[Zamujena priložnost]]'' | Jeannie | |- | rowspan=2 | 2002 | ''Anatomy of a Breakup'' | Lorra | |- | ''A Day in the Life of Nancy M. Pimental'' | Kate | Izid naravnost na [[DVD]] |- | 2003 | ''[[Pod toskanskim soncem]]'' | Grace | |- | rowspan=2 | 2004 | ''[[Po sončnem zahodu]]'' | Shelia | |- | ''Wake Up, Ron Burgundy: The Lost Movie'' | Sue | Izid naravnost na [[DVD]] |- | rowspan=3 | 2005 | ''Kicking & Screaming'' | Barbara Weston | |- | ''Inside Out'' | Tyne | |- | ''[[V objemu čarovnice (film)|V objemu čarovnice]]'' | Privlačna natakarica | |- | 2010 | ''[[Legija (film, 2010)|Legija]]'' | Sandra Anderson | |- |2019 |The Umbrella Academy |The Handler | |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;" | Televizija |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | rowspan=2 | 1996 | ''Homicide: Life on the Street'' | Cathy Buxton | 1 epizoda |- | ''Swift Justice'' | Paula »Paulie« Goddard | 1 epizoda |- | 1997 | ''[[Zakon in red]]'' | Poročnica Kirstin Blair | 1 epizoda |- | 1997–2001 | ''[[The Drew Carey Show]]'' | Nicki Fifer | 21 epizod |- | 1998 | ''Cupid'' | Heidi | 1 epizoda |- | rowspan=2 | 1999 | ''Turks'' | Terry | Nepoznane epizode |- | ''[[The Mike O'Malley Show]]'' | Marcia | Nepoznane epizode |- | 2000 | ''Cursed'' | Stace | 1 epizoda |- | 2000–2001 | ''[[The Norm Show]]'' | Jenny | 5 epizod |- | rowspan=2 | 2001 | ''[[Begunec (serija)#Verzija iz leta 2000|Begunec]]'' | Agentka Eve Hilliard | 3 epizode |- | ''The Mind of the Married Man'' | Carol Nelson | 3 epizode |- | 2003–2004 | ''[[Karen Sisco]]'' | Marley Novak | 2 epizodi |- | rowspan=4 | 2004 | ''Joint Custody'' | Florence | Nepoznane epizode |- | ''The Men's Room'' | Karen | 3 epizode |- | ''[[Na kraju zločina]]'' | Mimosa | 1 epizoda |- | ''[[Popolni divjaki]]'' | Maggie | 1 epizoda |- | rowspan=2 | 2005 | ''Bobby Cannon'' | London | Televizijski film |- | ''Eyes'' | Kendall Judd | 1 epizoda |- | 2005–2010 | ''[[Talenti v belem]]'' | [[Addison Montgomery|Dr. Addison Montgomery-Shepherd]] | Bivši redni lik serije; občasni gostovalni pojavi |- | 2007 - danes | ''[[Zasebna ambulanta]]'' | [[Addison Montgomery|Dr. Addison Montgomery]] | Glavna vloga |- | 2008 | ''Upright Citizens Brigade: Asssscat'' | Monologistka | Televizijski film |} == Nagrade in nominacije == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! style="background-color: #BCBCBC"|Year ! style="background-color: #BCBCBC"|Award ! style="background-color: #BCBCBC"|Result ! style="background-color: #BCBCBC"|Category ! style="background-color: #BCBCBC"|Series |- | 2006 | rowspan=3 | [[Screen Actors Guild Awards]] | '''Nominirana''' | [[Screen Actors Guild Award|Izstopajoči nastop igralske zasedbe v dramski televizijski seriji]] | ''Talenti v belem'' <small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |-style="background-color: #EAEAEA;" | 2007 | '''Dobila''' | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v dramski televizijski seriji | ''Talenti v belem'' <small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- | 2008 | '''Nominirana''' | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v dramski televizijski seriji | ''Talenti v belem'' <small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (W)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://katewalsh.com/}} * {{IMDb Name|id=0005532|name=Kate Walsh}} * [http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800022265 Kate Walsh] na [[Yahoo!Movies]] * [http://www.tv.com/person/2863/summary.html Kate Walsh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929121524/http://www.tv.com/person/2863/summary.html |date=2007-09-29 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * [http://www.people.com/people/kate_walsh Kate Walsh] na [[People (revija)|People.com]] * [http://sidewalkstv.com/webclips/w/katewalsh.html Intervju s Kate Walsh leta 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070529185139/http://www.sidewalkstv.com/webclips/w/katewalsh.html |date=2007-05-29 }} na ''[[Sidewalks Entertainment]]'' * [http://collegenews.com/feature.php?newsid=2656/ CollegeNews.com-ov seznam 11 najprivlačnejših žensk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080506110513/http://collegenews.com/feature.php?newsid=2656%2F |date=2008-05-06 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:WALSH, Kate}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] [[Kategorija:Irski Američani]] a6mbh9v4u28oc92stequloz841fnuu1 0 246149 6746330 6035733 2026-09-03T12:10:22Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6746330 wikitext text/x-wiki '''Glavnica''' je lahko: * Glavnica, ustanovni kapital podjetja, v obliki [[Delnica|delnic]] * [[Glavnica Donja]] (Hrvaška) * [[Glavnica Gornja]] (Hrvaška) {{razločitev-kraj}} eh1a7pkit0hwmdoyjvwg76rvpaugumw 4 282723 6746347 6746256 2026-09-03T13:08:04Z MaksiKavsek 244409 /* Cislajtanija */ odgovor 6746347 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) 8a4c4bw9sjm5vactstgm4s3hjb68bdm 6746500 6746347 2026-09-03T23:13:39Z Smihael 2136 /* Cislajtanija */ odgovor 6746500 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) 2z8i3tut9f2st1ne0hfq00xm9ogfs0x 0 282831 6746361 5932655 2026-09-03T13:29:39Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6746361 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Joseph-Maurice de Bazelaire de Ruppierre |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Joseph-Maurice de Bazelaire de Ruppierre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[september]] [[1878]], † [[26. september]] [[1966]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bazelaire_de_Ruppierre/Marie-Joseph-Maurice_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bazelaire de Ruppierre, Marie-Joseph-Maurice de}} [[Kategorija:Rojeni leta 1878]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gx7lnj6u2wn8qaoa09ko9cbg05ahy1p 6746362 6746361 2026-09-03T13:32:01Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Joseph-Maurice de Bazelaire de Ruppierre |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Joseph-Maurice de Bazelaire de Ruppierre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[september]] [[1878]], † [[26. september]] [[1966]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bazelaire_de_Ruppierre/Marie-Joseph-Maurice_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bazelaire de Ruppierre, Marie-Joseph-Maurice de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] imlvlpdhyi6t9xb236byiw49te2pjhg 0 282832 6746375 5933440 2026-09-03T13:53:48Z Engelbert 76895 pp, nk 6746375 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Frédéric-Gaëtan Beaufrère |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Frédéric-Gaëtan Beaufrère''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1887]], † [[19. februar]] [[1972]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Beaufr%C3%A8re/Maurice-Fr%C3%A9d%C3%A9ric-Ga%C3%ABtan/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Beaufrère, Maurice-Frédéric-Gaëtan}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 5nq3hz0qwpqx9gf1n37lhmxrk7pemun 0 296076 6746648 6627777 2026-09-04T10:54:27Z ~2026-45085-22 264465 6746648 wikitext text/x-wiki '''Kuntner''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] '''i'''n tujcev: *[[Angela Fujs]] (r. Kuntner) (1937–2018), pesnica in pisateljica kratke proze *[[Boris Kuntner]], pesnik (filozof) *[[Jernej Kuntner]] (*1970), gledališki in televizijski igralec, komik *[[Matjaž Kuntner]] (*1971), evolucijski biolog, aranholog, direktor [[NIB]], univ. prof. *[[Rok Kuntner]] (*1994), klasični filolog *[[Sonja Kuntner]] (*1944), prevajalka * [[Tone Kuntner]] (*1943), pesnik in gledališki igralec *Vera (Drechler-) Kuntner (1924–2017), hrvaška slikarka == Glej tudi == * priimke [[Kuntara]], [[Kuntarič]], [[Kutnar]], [[Kutin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kuntner}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lygf87mh5zwb4cze00xqlvwn2ohs0x4 10 298274 6746415 6745806 2026-09-03T17:36:18Z Pinky sl 2932 6746415 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} == brez predloge == {{Testcase table | official_name = Sofija | native_name = София | settlement_type = Mesto | nickname = | motto = | image_skyline = Downtown Sofia Boby Dimitrov 1.jpg | image_caption = |image_flag = BG Sofia flag.svg |image_shield = BG Sofia coa.svg | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Bulgaria | coordinates_display = inline,title |map_caption = Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{BGR}} | subdivision_type1 = [[Bolgarija#Upravna delitev|Okraj]] | subdivision_name1 = Sofija | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Sofija (občina)|Občina Sofija]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 492 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = 1348,9 |area_metro_km2 = 3424,2 |population_as_of = 2011<ref name="Sofia_population">{{navedi splet|author= |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=Census of population and households in the Republic of Bulgaria in 2011 |publisher=Nsi.bg |pages=15, 16 |date= |accessdate=2012-02-26}}</ref><ref name="municipality">[http://www.citypopulation.de/php/bulgaria-sofijastolicna.php All municipalities in the District of Sofia City] at citypopulation.de</ref> |population footnotes = |population_note = |population_total = 1204685 |population_density_km2 = 2448 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 42| latm = 42| lats = 0| latNS = N | longd = 23 | longm = 20| longs = 0| longEW = E |elevation_m = 550 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 1000 | area_code = (+359) 02 | registration_plate_type= [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = C, CA, CB | website = https://www.sofia.bg/ | footnotes = }} == brez predloge == {{Testcase table | official_name = Sofija | native_name = София | settlement_type = Mesto | nickname = | motto = | image_skyline = Downtown Sofia Boby Dimitrov 1.jpg | image_caption = |image_flag = BG Sofia flag.svg |image_shield = BG Sofia coa.svg | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Bulgaria | coordinates_display = inline,title |map_caption = Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{BGR}} | subdivision_type1 = [[Bolgarija#Upravna delitev|Okraj]] | subdivision_name1 = Sofija | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Sofija (občina)|Občina Sofija]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 492 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = 1348,9 |area_metro_km2 = 3424,2 |population_as_of = 2011<ref name="Sofia_population">{{navedi splet|author= |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=Census of population and households in the Republic of Bulgaria in 2011 |publisher=Nsi.bg |pages=15, 16 |date= |accessdate=2012-02-26}}</ref><ref name="municipality">[http://www.citypopulation.de/php/bulgaria-sofijastolicna.php All municipalities in the District of Sofia City] at citypopulation.de</ref> |population footnotes = |population_note = |population_total = 1204685 |population_density_km2 = 2448 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 42| latm = 42| lats = 0| latNS = N | longd = 23 | longm = 20| longs = 0| longEW = E |elevation_m = 550 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 1000 | area_code = (+359) 02 | registration_plate_type= [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = C, CA, CB | website = {{URL|https://www.sofia.bg/}} | footnotes = }} == Primer 1.0: Linares == {{Testcase table | name = Linares | native_name = | native_name_lang = es | type = [[List of cities in Chile|City]] and [[Communes of Chile|Commune]] | image = Catedral de Linares Imagen 007.jpg | image_size = | alt = | caption = Cathedral of Linares | image_flag = Bandera de Linares (Chile).svg | flag_alt = Flag | image_shield = Escudo de Linares (Chile).svg | shield_alt = Coat of arms | nickname = | motto = | image_map = Comuna de Linares.svg | map_size = | map_alt = Location in the Maule Region | map_caption = Location in the Maule Region | pushpin_map = Chile | pushpin_map_size = <!--omit "px"--> | pushpin_label_position = bottom | pushpin_alt = Location in Chile | pushpin_caption = Location in Chile | pushpin_map_narrow = yes | coordinates = {{coord|35|51|S|71|36|W|region:CL-ML|display=title}} | established_title = Founded | established_date = May 23, 1794 | established_title1 = Founded as | established_date1 = ''Villa de San Ambrosio de Linares'' | subdivision_type = Country | subdivision_name = [[Chile]] | subdivision_type1 = [[Regions of Chile|Region]] | subdivision_name1 = [[Maule Region|Maule]] | subdivision_type2 = [[Provinces of Chile|Province]] | subdivision_name2 = [[Linares Province|Linares]] | iso_code = CL-LIN | government_footnotes = <ref name="Official">{{in lang|es}} {{Cite web |url = http://www.munilinares.cl/ |title=Municipality of Linares | accessdate=1 January 2011}}</ref> | government_type = Municipality | leader_party = | leader_title = [[Alcalde]] | leader_name = Rolando Rentería Möller | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="INE">{{in lang|es}} {{Cite web |url= http://www.ine.cl/canales/chile_estadistico/censos_poblacion_vivienda/censo_pobl_vivi.php |title= National Statistics Institute |accessdate=16 January 2010}}</ref> | area_total_km2 = 1456,7 | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_footnotes = <ref name="INE"/> | population_total = 83249 | population_as_of = 2002 census | population_density_km2 = auto | population_blank1_title = Urban | population_blank1 = 68224 | population_blank2_title = Rural | population_blank2 = 15025 | demographics_type1 = Sex | demographics1_footnotes = <ref name="INE"/> | demographics1_title1 = Men | demographics1_info1 = 40.518 | demographics1_title2 = Women | demographics1_info2 = 42.731 | population_demonym = ''Linarense'' | time_zone = [[Time in Chile|CLT]] <ref>{{cite web |url=http://www.world-time-zones.org/zones/chile-time.htm |accessdate=2007-05-05 |title=Chile Time |publisher=Worldtime_zones.org}}</ref> | utc_offset = −4 | time_zone_DST = [[Time in Chile|CLST]] <ref>{{cite web |url=http://www.world-time-zones.org/zones/chile-summer-time.htm |accessdate=2007-05-05 |title=Chile Summer Time | publisher=Worldtime_zones.org}}</ref> | utc_offset_DST = −3 | postal_code_type = | postal_code = 3580000 | area_code_type = | area_code = 56 + 73 | website = [http://www.munilinares.cl/ Municipality of Linares] }} == Primer 1.1: Detroit == {{Testcase table | name = Detroit | type = City | official_name = City of Detroit | other_name = OtherName | image = DetroitSkyline.jpg | alt = Tall buildings with city lights at dusk, reflected over still dark water | caption = Skyline of Detroit | image_flag = Flag of Detroit.svg | flag_alt = Quartered flag. Top left: blue with 17 white stars. Top right: Red with 3 golden lions. Bottom left: White with 5 gold fleur-de-lis. Bottom right: 13 alternating white and red stripes, diagonally downward. Center is covered by the city seal in color | image_seal = Seal of Detroit (B&W).svg | seal_alt = Light blue seal with two women, "THE CITY OF DETROIT", "MICHIGAN", and the city motto in Latin | nicknames = Motor City, Motown, Rock City, The D | motto = "Speramus Meliora; Resurget Cineribus"<br />([[Latin]] for, "We Hope For Better Things; It Shall Rise From the Ashes") | image_map = Wayne County Michigan Incorporated and Unincorporated areas Detroit highlighted.svg | map_alt = Detroit covers most of the northeast part of Wayne County, which in turn is in the far southeast of Michigan. | map_caption = Location in [[Wayne County, Michigan]]| coordinates = {{coord|42|19|53|N|83|2|45|W}} | coordinates_footnotes = <ref name="GNIS">{{cite gnis|1617959|Detroit|2009-07-25}}. Source for coordinates and elevation.</ref> | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States | subdivision_type1 = State | subdivision_name1 = [[Michigan]] | subdivision_type2 = [[County (United States)|County]] | subdivision_name2 = [[Wayne County, Michigan|Wayne County]] | iso_code = [[ISO 3166-2:US|US]]-DET | established_title = Founded | established_date = 1701 | established_title2 = Incorporation | established_date2 = 1806 | government_type = [[Mayor–council government|Strong Mayor–Council]] | government_footnotes = <ref name="Government test">government_footnotes test</ref> | leader_title = [[List of mayors of Detroit, Michigan|Mayor]] | leader_name = [[Kwame Kilpatrick]] | leader_party = D | leader_title1 = Deputy Mayor | leader_name1 = [[John Doe]] | leader_title2 = Deputy&nbsp;Mayor's&nbsp;Sidekick | leader_name2 = [[Jane Doe]] | leader_title3 = City Manager | leader_name3 = John Doe Jr. | leader_title4 = City Clerk | leader_name4 = John Doe, III | area_footnotes = <ref name="Area test">area_footnotes test</ref> | area_total_sq_mi = 143,0 | area_land_sq_mi = 138,8 | area_water_sq_mi = 4,2 | area_water_percent = 2,9 | area_urban_sq_mi = 1295 | area_metro_sq_mi = 3913 | elevation_footnotes = <ref name="GNIS" /> | elevation_ft = 600 | population_as_of = 2006 | population_footnotes = <ref name="Census.gov">{{cite web | url=https://www.census.gov/popest/estimates.php | title=US Census July 1, 2006 est}}</ref> | population_total = 871121 | population_urban = 3903377 | population_metro = 4468966 | population_density_sq_mi = auto | population_rank = 554th | time_zone = [[Eastern Time Zone (North America)|EST]] | utc_offset = −5 | time_zone_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset_DST = −4 | website = [http://www.detroitmi.gov/ www.detroitmi.gov] | footnotes = ''Infobox footnotes placed here'' }} == Primer 1.2: Ziketan Town == {{Testcase table |name = Ziketan Town |total_type = &nbsp; |official_name = |native_name = 子科滩镇 <!-- if different from the English name --> |native_name_lang = cn |other_name = |type = [[Town (China)|Town]] |image = |image_size = |alt = |caption = |image_flag = |pushpin_map = China |pushpin_label = Ziketan |pushpin_label_position = top |pushpin_alt = |pushpin_map_size = |pushpin_caption = Location within China |coordinates = {{coord|35.588525|99.986558}} |subdivision_type = Country |subdivision_name = China |subdivision_type1 = [[Province (China)|Province]] |subdivision_name1 = [[Qinghai]] |subdivision_type2 = [[Prefecture (China)|Prefecture]] |subdivision_name2 = [[Hainan Tibetan Autonomous Prefecture|Hainan]] |subdivision_type3 = [[County (China)|County]] |subdivision_name3 = [[Xinghai County|Xinghai]] |iso_code = CN-123 |leader_title = Mayor |leader_name = [[Chote Chaba]] |established_title = Established |established_date = 1953 |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 3000 |area_total_sq_mi = 1158 |area_total_dunam = |area_land_km2 = |area_land_sq_mi = |area_water_km2 = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_urban_sq_mi = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = |area_blank1_sq_mi = |area_blank2_title = |area_blank2_km2 = |area_blank2_sq_mi = |elevation_footnotes = |elevation_m = 3193 |elevation_ft = |population_footnotes = |population_total = 10000 |population_as_of = |population_density_km2 = auto |population_density_sq_mi = |population_est = |pop_est_as_of = |demographics_type1 = Ethnicity |demographics1_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |demographics1_title1 = [[Tibetan people|Tibetan]] |demographics1_info1 = 80%<!-- etc., up to demographics1_title5 / demographics1_info5 --> |time_zone1 = [[China Standard Time]] |utc_offset1 = +8 |website = |footnotes = [http://www.qh.gov.cn/ Qinghai e-Gov Portal] }} == Primer 1.3: Ponte San Giovanni == {{Testcase table | name = Ponte San Giovanni | native_name = | native_name_lang = it | type = ''{{lang|it|[[Frazione]]}}'' <!-- images --------------------> | image = Ponte san giovanni vista pastificio.JPG | caption = <!-- maps and coordinates ------> | pushpin_map = Italy | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|43|05|23|N|12|26|44|E|type:city|display=inline,title}} | pushpin_caption = Location of Ponte San Giovanni in Italy <!-- location ------------------> | subdivision_type = Country | subdivision_name = Italy | subdivision_type1 = [[Regions of Italy|Region]] | subdivision_name1 = [[Umbria]] | subdivision_type2 = [[Provinces of Italy|Province]] | subdivision_name2 = [[Province of Perugia|Perugia]] (PG) | subdivision_type3 = ''{{lang|it|[[Comune]]}}'' | subdivision_name3 = [[Perugia]] | iso_code = <!-- elevation -----------------> | elevation_footnotes = | elevation_m = 190 <!-- Area ----------------------> | area_footnotes = | area_total_km2 = 18 <!-- population ----------------> | population_footnotes = <ref>Foo</ref> | population_total = 13296 | population_as_of = | population_density_km2 = auto | pop_density_footnotes = | population_demonym = {{lang|it|Ponteggiani}} <!-- time zone(s) --------------> | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 <!-- postal codes, area code ---> | postal_code_type = Postal code | postal_code = 06135 | area_code_type = [[Area codes in Italy|Dialing&nbsp;code]] | area_code = 075 <!-- website, footnotes --------> | website = [http://circnet.comune.perugia.it/main.asp?c=8 ''Circoscrizione n° 8''], Comune di Perugia | footnotes = }} ==Case 1.4: Gorssel== {{Testcase table |name = Gorssel |type = Dorp |subdivision_type = Country |subdivision_name = Netherlands |subdivision_type1 = Province |subdivision_name1 = Gelderland |subdivision_type2 = Municipality |subdivision_name2 = Lochem |population_as_of = 2006 |population_total = 1.807 |area_total_km2 = 1,807 |population_density_km2 = auto |coordinates = {{coord|52|12|N|6|12|E|region:NL-GE}} |custom_label7_sec1 = Secret password |custom_data7_sec1 = "Luite Klaver" |custom_label7_sec2 = Favorite color |custom_data7_sec2 = Turquoise }} ==Case 1.5: Herāt== {{Testcase table <!--See the Table at Infobox settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> |name = Herāt |native_name = هرات |native_name_lang = ar |nickname = ''Pearl of Khorasan'' |type = City <!-- images and maps -----------> |image = <div style="white-space:nowrap;"><!--If you swap out an image, change the "x##px" entry for EACH image in the row so that the width of the row lines up with the others-->[[File:Herat in 2009.jpg|300px|Overview of Herat City]]<br/>[[File:Plane of Pamir Airways at Herat Airport in 2010.jpg|150px|Herat Airport]] [[File:Section of Herat in 2009.jpg|150px]]<br/>[[File:Herat in June 2011-cropped.jpg|150px]] [[File:Citadel in Herat in 2011-cropped.jpg|150px|Citadel of Herat]]<br/>[[File:Friday Mosque in Herat, Afghanistan.jpg|150px|Friday Mosque of Herat]] [[File:Musalla Complex in 2009.jpg|150px|Musalla Complex]]</div> |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Afghanistan |pushpin_label_position = above |pushpin_map_size = 300px |pushpin_caption = Location in Afghanistan <!-- Location ------------------> |coordinates = {{coord|34|20|31|N|62|12|11|E|region:AF}} |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{flag|Afghanistan}} |subdivision_type1 = [[Provinces of Afghanistan|Province]] |subdivision_name1 = [[Herat Province]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> |area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2006 |population_footnotes = |population_note = <ref name="pop">{{cite web |url=http://www.mrrd.gov.af/nabdp/Provincial%20Profiles/Herat%20PDP%20Provincial%20profile.pdf |title=B. Demography and Population |work=Afghanistan Statistical Yearbook 2006, Central Statistics Office |publisher=[[Ministry of Rural Rehabilitation and Development]] |accessdate=2011-01-12}}</ref> |population_total = 397,456 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_sq_mi = <!-- General information ---------------> |time_zone = Afghanistan Standard Time |utc_offset = +4:30 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 920 |elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} ==Case 1.6: Baghdad== {{Testcase table <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = '''Baghdad'''| official_name = {{lang|ar|بغداد}} {{Transliteration|ar|DIN|Baġdād}} | native_name = {{lang|ar|بغداد}} | native_name_lang = | type = City | image = | image_size = 300px | alt = | caption = Top, left to right: Baghdad skyline with Shantar tower, [[National Museum of Iraq]], [[Al-Kadhimiya Mosque]], [[Baghdad Tower]], [[Republican Palace]], [[The Monument to the Unknown Soldier]] | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Iraq | pushpin_label_position = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | coordinates = {{coord|33|18|55|N|44|21|58|E|region:IQ-BG_type:city(8,100,000)|display=inline,title}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{Flag|Iraq}} | subdivision_type1 = Province | subdivision_name1 = [[Baghdad Governorate|Baghdad]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | parts_type = | parts_style = | p1 = | established_title = Established | established_date = 762 AD | established_title1 = | established_date1 = | founder = [[Al-Mansur|Abu Jafar al-Mansour]] | named_for = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | government_type = [[Mayor–council government|Mayor–council]] | governing_body = Baghdad City Advisory Council | leader_party = | leader_title = [[Mayor]] | leader_name = Saber Nabet Al-Essawi | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 2260,2 | area_total_sq_mi = | area_land_km2 = | area_land_sq_mi = | area_water_km2 = | area_water_sq_mi = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_m = 34 | elevation_ft = | population_footnotes = | population_total = 3.841.268 | population_urban = | population_metro = | population_as_of = 1987 census | population_rank = 1st | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_est = 7216040 | pop_est_as_of = 2011 | population_demonym = | population_note = <ref name=population>Estimates of total population differ substantially. The [[Encyclopædia Britannica]] gives a 2001 population of 4,950,000, the [[Lancet surveys of casualties of the Iraq War|2006 Lancet Report]] states a population of 7,216,040 in 2011. * [http://search.eb.com/eb/article-9109394 "Baghdad"] ''Encyclopædia Britannica''. 2006. Encyclopædia Britannica Online. 13 November 2006. * {{cite web|url= http://www.thelancet.com/webfiles/images/journals/lancet/s0140673606694919.pdf |title="Mortality after the 2003 invasion of Iraq: a cross-sectional cluster sample survey" }}{{dead link|date=March 2011}}&nbsp;{{small|(242&nbsp;KB)}}. By Gilbert Burnham, Riyadh Lafta, Shannon Doocy, and Les Roberts. ''[[The Lancet]]'', October 11, 2006 * [http://www.globalsecurity.org/military/world/iraq/baghdad.htm Baghdad] from GlobalSecurity.org </ref><ref name=largestcities>[http://www.mongabay.com/igapo/Iraq.htm "Cities and urban areas in Iraq with population over 100,000"], Mongabay.com</ref> | time_zone1 = Arabia Standard Time | utc_offset1 = +3 | time_zone1_DST = No DST | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | registration_plate_type = [[Vehicle registration plates of Iraq|Vehicle registration]] | registration_plate = xxxx | footnotes = }} == Primer 1.7: Sequim, Washington == Test multiple pushpin maps and alt {{Testcase table |official_name = Sequim, Washington |native_name = Fake native name (Fake language)<br>Another fake native name (second fake language) |type = [[City (Washington)|City]] |nickname = Sunny Sequim <!-- images and maps -----------> |image = New Dungeness Light.jpg |image_size = |caption = |alt = Black and white photograph of a lighthouse |pushpin_map = USA Washington#USA |pushpin_caption = Sequim, Washington |image_map1 = |map_size1 = |map_caption1 = <!-- Location --> |subdivision_type = Country |subdivision_name = United States |subdivision_type1 = State |subdivision_name1 = [[Washington (state)|Washington]] |subdivision_type2 = [[List of counties in Washington|County]] |subdivision_name2 = [[Clallam County, Washington|Clallam]] <!-- Government --> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = <!-- Area --> |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 16,50 |area_land_km2 = 16,34 |area_water_km2 = 0,16 |area_total_sq_mi = 6,37 |area_land_sq_mi = 6,31 |area_water_sq_mi = 0,06 <!-- Population --> |population_as_of = [[2010 United States census|2010]] |population_est = 6826 |pop_est_as_of = 2015 |pop_est_footnotes = <ref name="2015 Pop Estimate">{{cite web|title=Population Estimates|url=https://www.census.gov/popest/data/cities/totals/2015/SUB-EST2015-3.html|publisher=[[United States Census Bureau]]|accessdate=July 1, 2016}}</ref> |population_footnotes = |population_total = 6606 |population_metro = 28,000 +/- |population_density_km2 = 404,2 |population_density_sq_mi = 1046,9 <!-- General information --> |time_zone = [[Pacific Time Zone|Pacific (PST)]] |utc_offset = −8 |time_zone_DST = PDT |utc_offset_DST = −7 |elevation_footnotes = |elevation_m = 56 |elevation_ft = 184 |coordinates = {{coord|48|4|41|N|123|6|5|W|region:US|display=inline,title}} <!-- Area/postal codes & others --> |postal_code_type = [[ZIP Code]] |postal_code = 98382 |area_code = [[Area code 360|360]] |area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area code]] |custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS code]] |custom_data_sec1 = 53-63385 |custom_label2_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID |custom_data2_sec1 = 1531505<ref name="GR3">{{cite web|url=http://geonames.usgs.gov|accessdate=2008-01-31|title=US Board on Geographic Names|publisher=[[United States Geological Survey]]|date=2007-10-25}}</ref> |website = [http://www.sequimwa.gov/ City of Sequim] }} == Primer 1.8: Toronto == {{Testcase table |name = Toronto |official_name = City of Toronto |type = [[List of cities in Ontario|City]] ([[List of municipalities in Ontario#Single-tier municipalities|single-tier]])<!-- Please do not change this without reliable sources --> |image = Montage of Toronto 7.jpg <!-- Please do not change the infobox image without starting a discussion on the talk page and reaching consensus --> |caption = From top left: [[Downtown Toronto]] viewed from the [[Toronto Islands]], [[Toronto City Hall|City Hall]], the [[Ontario Legislative Building]], [[Casa Loma]], [[Prince Edward Viaduct]], and the [[Scarborough Bluffs]] |image_flag = Toronto Flag.svg |flag_size = 125px |etymology= From "Taronto", the name of a channel between Lakes [[Lake Simcoe|Simcoe]] and [[Lake Couchiching|Couchiching]], See [[Name of Toronto]] |flag_link = Flag of Toronto |image_shield = <!--Toronto Coat of Arms.jpg--> |shield_size = 85px |shield_link = Coat of arms of Toronto |image_blank_emblem = <!--City of Toronto Logo.png--> |nickname = [[Name of Toronto|<!-- "Do not add Centre of the Universe", since there are no valid citations for that term, and it is originally a popular nickname for NYC not Toronto --><!-- Do not add "El Toro", since it is just a marketing ploy by Eye Weekly (later re-branded as the Grid) --><!-- Do not add "York" or "Upper Canada", since it is a historical name, not a nickname --><!-- Do not add "The 6" or "The Six" (or variations such as "The 6ix"), since they are a promotional name used by Drake and his fans per talk page discussion --> "Hogtown", "The Queen City", "The Big Smoke", "Toronto the Good"]]<ref name=t-dot>{{cite web|url=http://www.eye.net/eye/issue/issue_10.14.99/thebeat/extended.php |title=Putting T-Dot on the Map |last=Benson |first=Denise |work=Eye Weekly |accessdate=December 5, 2006 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071130000824/http://www.eye.net/eye/issue/issue_10.14.99/thebeat/extended.php |archivedate=November 30, 2007 |df= }}</ref><ref name = "t-dot"/><ref>{{cite web|url=http://www.funtrivia.com/askft/Question7148.html|title=Why is Toronto called 'Hogtown?'|work=funtrivia.com}}</ref><ref name="City nicknames">{{cite web|url=http://got.net/~landauer/lists/CityOf.html|title=City nicknames|work=got.net}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/life/quirky-finds-in-the-big-smoke/article1079654/ |title=Quirky finds in the Big Smoke |author=Johnson, Jessica |date=August 4, 2007 |work=[[The Globe and Mail]]}}</ref><!-- "Do not add Centre of the Universe", since there are no valid citations for that term, and it is originally a popular nickname for NYC not Toronto --><!-- Do not add "El Toro", since it is just a marketing ploy by Eye Weekly (later re-branded as the Grid) --><!-- Do not add "York" or "Upper Canada", since it is a historical name, not a nickname --><!-- Do not add "The 6" or "The Six", since they are a promotional name used by Drake and his fans per talk page discussion --> |motto = Diversity Our Strength |image_map = Map of Ontario TORONTO (highlighted).svg |map_size = 220px |map_caption = Location of Toronto in the province of [[Ontario]] |pushpin_map = Canada#Ontario#North America |pushpin_caption = Location of Toronto in Canada |pushpin_relief = 1 |coordinates = {{coord|43|42|N|79|24|W}} |subdivision_type = Country |subdivision_name = Canada |subdivision_type1 = Area of Canada |subdivision_type2 = [[Provinces and territories of Canada|Province]] |subdivision_type3 = [[Amalgamation of Toronto|Districts]] |subdivision_name1 = [[Eastern Canada]] |subdivision_name2 = [[Ontario]] |subdivision_name3 = [[East York]], [[Etobicoke]], [[North York]], [[Old Toronto]], [[Scarborough, Toronto|Scarborough]], [[York, Toronto|York]] |established_title = Settled |established_date = 1750 (as [[Fort Rouillé]])<ref>{{cite web|url=http://geonames.nrcan.gc.ca/education/toronto_e.php |title=The real story of how Toronto got its name &#124; Earth Sciences |website=Geonames.nrcan.gc.ca |date=September 18, 2007 |accessdate=February 10, 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111209114921/http://geonames.nrcan.gc.ca/education/toronto_e.php |archivedate=December 9, 2011 }}</ref> |established_title1 = Established |established_date1 = August 27, 1793 (as [[York, Upper Canada|York]]) |established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] |established_date2 = March 6, 1834 (as Toronto) |established_title3 = [[Census divisions of Ontario|Amalgamated into division]] |established_date3 = January 20, 1953 (as [[Metropolitan Toronto]]) |government_type = [[Mayor–council government|Mayor–council]] |leader_title = [[Mayor of Toronto|Mayor]] |leader_name = [[John Tory]] |leader_title1 = Deputy Mayor |leader_name1 = [[Denzil Minnan-Wong]] |unit_pref = Metric |area_footnotes = &nbsp;(2011)<ref name=2016censusCSD>{{SCref|unit=csd|name=2016csd|year=2016|accessdate=2017-02-12|3520005}}</ref><ref name=2011censusPC>{{cite web | url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table-Tableau.cfm?LANG=Eng&T=801&PR=0&RPP=9999&SR=1&S=3&O=D | title=Population and dwelling counts, for population centres, 2011 and 2006 censuses | work=[[2011 Canadian Census|2011 Census of Population]] |publisher=[[Statistics Canada]] | date=January 13, 2014 | accessdate=December 11, 2014}}</ref><ref name=2011censusCMA>{{cite web | url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table-Tableau.cfm?LANG=Eng&T=205&S=3&RPP=50 | title=Population and dwelling counts, for census metropolitan areas, 2011 and 2006 censuses | work=[[Canada 2011 Census|2011 Census of Population]] | publisher=[[Statistics Canada]] | date=January 13, 2014 | accessdate=December 11, 2014}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 630,21 |area_urban_km2 = 1751,49 |area_metro_km2 = 5905,71 |elevation_m = 76 |population_total = 2731571 ([[List of the 100 largest municipalities in Canada by population|1st]]) |population_as_of = 2016 |population_footnotes =<ref name=2016censusCSD/><ref name=2011censusPC/><ref name=2011censusCMA/> |population_density_km2 = 4334,4 |population_urban = 5132794 ([[List of the 100 largest urban areas in Canada|1st]]) |population_metro = 5928040 ([[List of the 100 largest metropolitan areas in Canada|1st]]) |population_demonym = Torontonian |population_note = |postal_code_type = Postal code span |postal_code = [[List of postal codes of Canada: M|M]] |area_code = [[Area codes 416, 647 and 437|416, 647, 437]] |unemployment_rate = |custom_label_sec2 = GDP |custom_data_sec2 = US$276,3&nbsp;billion (2014)<ref name="brookingsgdp">{{cite web|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3 |title=Global city GDP 2014 |website=brookings.edu |publisher=Brookings Institution |accessdate=November 18, 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/6H7Jql2A9?url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3 |archivedate=June 4, 2013 |df=mdy }}</ref> |custom_label1_sec2 = GDP per capita |custom_data1_sec2 = US$45.771 (2014)<ref name="brookingsgdp"/> |website = {{URL|toronto.ca/}} |leader_title2 = Council |leader_name2 = [[Toronto City Council]] |leader_title3 = [[Member of Parliament (Canada)|MPs]] |leader_name3 ={{Collapsible list |title = List of MPs |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = |list_style = text-align:left;display:none; |1=[[Gary Anandasangaree]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |2=[[Carolyn Bennett]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |3=[[Bill Blair (politician)|Bill Blair]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |4=[[Jean Yip]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |5=[[Shaun Chen]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |6=[[Julie Dabrusin]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |7=[[Kirsty Duncan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |8=[[Julie Dzerowicz]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |9=[[Ali Ehsassi]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |10=[[Nathaniel Erskine-Smith]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |11=[[Chrystia Freeland]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |12=[[Ahmed Hussen]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |13=[[Michael Levitt (biophysicist)|Michael Levitt]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |14=[[James Maloney (Canadian politician)|James Maloney]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |15=[[John McKay (Ontario politician, born 1948)|John McKay]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |16=[[Marco Mendicino]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |17=[[Bill Morneau]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |18=[[Rob Oliphant]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |19=[[Yasmin Ratansi]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |20=[[Judy Sgro]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |21=[[Geng Tan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |22=[[Adam Vaughan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |23=[[Arif Virani]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |24=[[Borys Wrzesnewskyj]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |25=[[Salma Zahid]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] }} |leader_title4 = [[Member of Provincial Parliament (Ontario)|MPPs]] |leader_name4 ={{Collapsible list |title = List of MPPs |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = <!-- (optional) --> |list_style = text-align:left;display:none; |1=[[Jill Andrew]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |2=[[Roman Baber]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |3=[[Aris Babikian]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |4=[[Doly Begum]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |5=[[Jessica Bell (politician)|Jessica Bell]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |6=[[Rima Berns-McGown]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |7=[[Raymond Cho (politician)|Raymond Cho]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |8=[[Stan Cho]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |9=[[Michael Coteau]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] |10=[[Doug Ford]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |11=[[Chris Glover]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |12=[[Faisal Hassan]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |13=[[Christine Hogarth]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |14=[[Mitzie Hunter]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] |15=[[Bhutila Karpoche]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |16=[[Vincent Ke]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |17=[[Robin Martin]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |18=[[Christina Mitas]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |19=[[Suze Morrison]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |20=[[Tom Rakocevic]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |21=[[Marit Stiles]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |22=[[Kinga Surma]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |23=[[Peter Tabuns]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |24=[[Vijay Thanigasalam]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |25=[[Kathleen Wynne]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] }} |established_title4 = [[Merger (politics)|Amalgamated]] |established_date4 = January 1, 1998 (as [[Municipal government of Toronto|City of Toronto]]) |time_zone = [[Eastern Time Zone|EST]] |utc_offset = −5 |time_zone_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] |utc_offset_DST = −4 |custom_label_sec1 = [[National Topographic System|NTS]] Map |custom_data_sec1 = 030M11 |custom_label2_sec1 = [[Geographical Names Board of Canada|GNBC]] Code |custom_data2_sec1 = FEUZB }} ==Case 1.9: [[Briarcliff Manor, New York]] == {{Testcase table | name = Briarcliff Manor, New York | other_name = [[Administrative divisions of New York (state)#Village|Village]] of Briarcliff Manor | native_name = Fake native name | native_name_lang = hi <!-- images, nickname, motto --> | image = File:BriarcliffManorCompilation2.png | image_size = 260px | caption = Clockwise from top: the Village Center; village pool at Law Memorial Park; [[Briarcliff High School]]; [[Briarcliff Manor Public Library]]; village clock and Municipal Building. | alt = A medley of different scenes to represent the diversity of the village. At top is a photo of a street on the village's business district. Above center, right shows the Village Pool as part of Law Memorial Park. Below center, right shows Briarcliff Manor's high school. At the bottom is the village library, part of which was once Briarcliff's train station. Center, left shows the central business district with Briarcliff Manor's pocket park and clock in the foreground, and the old Municipal Building in the background. | image_blank_emblem = Roses renoir.JPG | blank_emblem_type = Village symbol (placeholder) | blank_emblem_alt = A ''Briarcliff'' Rose | image_seal = Seal of the Village of Briarcliff Manor.png | seal_type = Village seal | seal_alt = Circular seal with a central image of the coat of arms of New York, with a Native American to the left and a Colonial-era soldier to the right. | motto = A Village between Two Rivers | nickname = Briarcliff | named_for = The Irish family home "Brier Cliff" <!-- location --> | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States | subdivision_type1 = State | subdivision_name1 = [[New York (state)|New York]] | subdivision_type2 = Region | subdivision_name2 = Hudson Valley | subdivision_type3 = County | subdivision_name3 = [[Westchester County, New York|Westchester]] | subdivision_type4 = Municipality | subdivision_name4 = [[Mount Pleasant, New York|Mount Pleasant]] and [[Ossining (town), New York|Ossining]] | parts_type = Parts | parts = Chilmark and Scarborough <!-- maps and coordinates --> | image_map = BriarcliffMapFinal2.png | map_caption = Boundaries of and major thoroughfares through Briarcliff Manor. | map_alt = Located against the Hudson River, with Routes 9, 9A, 100, and the Taconic State Parkway traversing the village. | image_map1 = Westchester County New York incorporated and unincorporated areas Briarcliff Manor highlighted.svg | map_caption1 = Location of Briarcliff Manor within Westchester County and the county within New York. | map_alt1 = Located on the west border of the county, in the center by latitude. The county is located in the south section and on the east border of the state. | pushpin_map = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{Coord|region:US-NY_type:city|qid=Q3452629|format=dms|display=inline}} | coordinates_footnotes = <!-- government type, leaders --> | leader_title = Mayor | leader_name = Lori A. Sullivan | leader_party = People's Caucus | leader_title1 = [[Town council|Board]] | leader_name1 = {{Collapsible list|title=Trustees|Cesare J. DeRose Jr.|Mark Pohar|Mark L. Wilson|Bryan Zirman}} | seat = Briarcliff Manor Village Hall, <small>1111 Pleasantville Road, {{coord|41|08|56|N|73|49|43|W|display=inline}}</small> <!-- established --> | established_title = Settled | established_date = 1890s | established_title1 = Incorporation | established_date1 = 1902 | founder = [[Walter William Law]] <!-- area --> | area_footnotes = | dunam_link = | area_total_km2 = | area_total_sq_mi = 6,7 | area_land_sq_mi = 5,9 | area_water_sq_mi = 0,8 <!-- elevation --> | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_ft = 351 | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_max_m = | elevation_max_ft = 533 | elevation_max_point = {{coord|41|09|24|N|73|50|46|W|display=inline}} | elevation_max_rank = | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Hudson River]] | elevation_min_rank = <!-- population --> | population_as_of = 2010 | population_footnotes = | population_total = 7.867 | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_demonym = <!-- time zone(s) --> | time_zone1 = [[Eastern Time Zone|EST]] | utc_offset1 = −5 | time_zone1_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset1_DST = −4 | time_zone2 = | utc_offset2 = | time_zone2_DST = | utc_offset2_DST = <!-- postal codes, area code --> | postal_code_type = [[ZIP Code]] | postal_code = 10510 | area_code_type = | area_code = [[Area code 914|914]] | geocode = | iso_code = | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|36|08103}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|969912}}, {{GNIS 4|2391558}} | custom_label2_sec1 = [[Virtual International Authority File|VIAF]] code | custom_data2_sec1 = {{VIAF|130216697}} <!-- website, footnotes --> | website = {{URL|www.briarcliffmanor.org}} | footnotes = }} ==Case 1.10: Briarcliff Manor, New York (with extra parameters)== {{Testcase table | name = Briarcliff Manor, New York | official_name = Thornycliff | native_name = Native name 1 | native_name_lang = fr | native_name2 = Native name 2 | native_name_lang2 = de | other_name = [[Administrative divisions of New York (state)#Village|Village]] of Briarcliff Manor <!-- images, nickname, motto --> | type = Village | nicknames = {{unbulleted list|The friendly city|The best village in New York}} | mottoes = {{unbulleted list|Draco Dormiens Nunquam Titillandus|Quantum materiae materietur marmota monax si marmota monax materiam possit materiari?}} | image = File:BriarcliffManorCompilation2.png | image_size = 260px | caption = Clockwise from top: the Village Center; village pool at Law Memorial Park; [[Briarcliff High School]]; [[Briarcliff Manor Public Library]]; village clock and Municipal Building. | alt = A medley of different scenes to represent the diversity of the village. At top is a photo of a street on the village's business district. Above center, right shows the Village Pool as part of Law Memorial Park. Below center, right shows Briarcliff Manor's high school. At the bottom is the village library, part of which was once Briarcliff's train station. Center, left shows the central business district with Briarcliff Manor's pocket park and clock in the foreground, and the old Municipal Building in the background. | image_blank_emblem = Roses renoir.JPG | blank_emblem_type = Village symbol (placeholder) | blank_emblem_alt = A ''Briarcliff'' Rose | image_seal = Seal of the Village of Briarcliff Manor.png | seal_type = Village seal | seal_alt = Circular seal with a central image of the coat of arms of New York, with a Native American to the left and a Colonial-era soldier to the right. | motto = | nickname = | named_for = The Irish family home "Brier Cliff" <!-- location --> | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States | subdivision_type1 = State | subdivision_name1 = [[New York (state)|New York]] | subdivision_type2 = Region | subdivision_name2 = Hudson Valley | subdivision_type3 = County | subdivision_name3 = [[Westchester County, New York|Westchester]] | subdivision_type4 = Municipality | subdivision_name4 = [[Mount Pleasant, New York|Mount Pleasant]] and [[Ossining (town), New York|Ossining]] | parts_type = Parts | parts = Chilmark and Scarborough <!-- maps and coordinates --> | image_map = BriarcliffMapFinal2.png | map_caption = Boundaries of and major thoroughfares through Briarcliff Manor. | map_alt = Located against the Hudson River, with Routes 9, 9A, 100, and the Taconic State Parkway traversing the village. | image_map1 = Westchester County New York incorporated and unincorporated areas Briarcliff Manor highlighted.svg | map_caption1 = Location of Briarcliff Manor within Westchester County and the county within New York. | map_alt1 = Located on the west border of the county, in the center by latitude. The county is located in the south section and on the east border of the state. | pushpin_map = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{Coord|region:US-NY_type:city|qid=Q3452629|format=dms|display=inline}} | coordinates_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- government type, leaders --> | leader_title = Mayor | leader_name = Lori A. Sullivan | leader_party = People's Caucus | leader_title1 = [[Town council|Board]] | leader_name1 = {{Collapsible list|title=Trustees|Cesare J. DeRose Jr.|Mark Pohar|Mark L. Wilson|Bryan Zirman}} | seat = Briarcliff Manor Village Hall, <small>1111 Pleasantville Road, {{coord|41|08|56|N|73|49|43|W|display=inline}}</small> | government_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- established --> | established_title = Settled | established_date = 1890s | established_title1 = Incorporation | established_date1 = 1902 | founder = [[Walter William Law]] <!-- area --> | area_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | dunam_link = | area_total_km2 = | area_total_sq_mi = 6,7 | area_land_sq_mi = 5,9 | area_water_sq_mi = 0,8 | area_urban_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_rural_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_metro_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_urban_km2 = 7 | area_metro_km2 = 5 | area_rural_km2 = 37 | length_km = 2 | width_km = 5 | dimensions_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- elevation --> | elevation_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_m = | elevation_ft = 351 | elevation_max_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_max_m = | elevation_max_ft = 533 | elevation_max_point = {{coord|41|09|24|N|73|50|46|W|display=inline}} | elevation_max_rank = | elevation_min_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_min_m = | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Hudson River]] | elevation_min_rank = <!-- population --> | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_total = 7.867 | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_demonym = | pop_est_as_of = 2017 | pop_est_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_est = 9.000 | population_urban_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_urban = 5.000 | population_density_urban_km2 = auto | population_density_urban_sq_mi = | population_rural_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_rural = 1.000 | population_density_rural_km2 = auto | population_density_rural_sq_mi = | population_metro_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_metro = 4.000 | population_density_metro_km2 = auto | population_blank1_title = Briarcliff House | population_blank1 = 6 | population_density_blank1_km2 = auto | area_blank1_ha = 2,5 | area_blank1_title = Briarcliff House <!-- time zone(s) --> | time_zone1 = [[Eastern Time Zone|EST]] | utc_offset1 = −5 | time_zone1_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset1_DST = −4 | time_zone2 = | utc_offset2 = | time_zone2_DST = | utc_offset2_DST = <!-- postal codes, area code --> | postal_code_type = [[ZIP Code]] | postal_code = 10510 | postal2_code_type = Jenny's number | postal2_code = 867-5309 | area_code_type = | area_code = [[Area code 914|914]] | geocode = | iso_code = | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|36|08103}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|969912}}, {{GNIS 4|2391558}} | custom_label2_sec1 = [[Virtual International Authority File|VIAF]] code | custom_data2_sec1 = {{VIAF|130216697}} <!-- demographics (section 1) --> | demographics_type1 = Theism | demographics1_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref><!-- for references: use <ref> tags --> | demographics1_title1 = Monotheists | demographics1_info1 = 25% monotheists (as of 2017)<!-- etc., up to demographics1_title7 / demographics1_info7 --> | demographics1_title2 = Pagans | demographics1_info2 = 75% (as of 2017)<!-- etc., up to demographics1_title7 / demographics1_info7 --> <!-- demographics (section 2) --> | demographics_type2 = Favorite candy | demographics2_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref><!-- for references: use <ref> tags --> | demographics2_title1 = Snickers | demographics2_info1 = 30% <!-- etc., up to demographics2_title10 / demographics2_info10 --> | demographics2_title2 = Butterfinger | demographics2_info2 = 70%<!-- etc., up to demographics2_title10 / demographics2_info10 --> <!-- website, footnotes --> | website = {{URL|www.briarcliffmanor.org}} | footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> }} ==Case 1.11: Fort Worth, Texas== {{Testcase table | name = Fort Worth, Texas | official_name = City of Fort Worth | type = [[City]] | named_for = [[William J. Worth]] | image = Fort Worth Collage.png | image_size = 288px | caption = Top to bottom, left to right: Downtown, Fort Worth Public Library, [[St. Patrick Cathedral (Fort Worth, Texas)|St. Patrick Cathedral]], Fort Worth Fire Station No. 1, [[Eddleman–McFarland House]], and [[Paddock Viaduct]] | image_flag = | flag_size = 118px | image_seal = <!--Seal of Fort Worth.png--> | seal_size = 81px | image_blank_emblem = <!--Logo of Fort Worth.png--> | blank_emblem_type = Logo of Fort Worth | nicknames = Cowtown,<ref name=citywebsite>{{cite web|url=http://www.fortworthgov.org/citymanager/info/default.aspx?id=3252|title=From a cowtown to Cowtown|website=Fortworthgov.org|accessdate=October 6, 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927123809/http://www.fortworthgov.org/citymanager/info/default.aspx?id=3252|archivedate=September 27, 2011|df=mdy-all}}</ref> Panther City, Funkytown, Metairie of Texas, Queen City of the Prairie<ref name=TexasHandbookOnline>{{cite web|url=https://tshaonline.org/handbook/online/articles/hdf01|title=Fort Worth, TX |website=tshaonline.org|accessdate=March 15, 2018|df=mdy-all}}</ref> | motto = "Where the West begins";<ref name=citywebsite /> "Crossroads of Cowboys & Culture" | image_map = Tarrant County Texas Incorporated Areas Fort Worth highlighted.svg | map_size = 250px | map_caption = Location within Tarrant County | image_map1 = | map_size1 = | map_caption1 = | pushpin_map = Texas#USA#North America | pushpin_label_position = right | pushpin_caption = Location within Texas##Location within the United States##Location within North America | pushpin_relief = 1 | pushpin_label = Fort Worth | coordinates = {{coord|32|45|N|97|20|W|type:city_region:US-TX|display=inline,title}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States | subdivision_type1 = [[U.S. state|State]] | subdivision_type2 = [[List of counties in Texas|Counties]] | subdivision_name1 = [[Texas]] | subdivision_name2 = [[Tarrant County, Texas|Tarrant]], [[Denton County, Texas|Denton]], [[Parker County, Texas|Parker]], [[Wise County, Texas|Wise]]<ref name=citymap>{{cite web|url=http://maps.fortworthgov.org/customer_tool/default.asp|title=Fort Worth Geographic Information Systems|accessdate=February 14, 2009|url-status=dead|archiveurl=https://archive.is/20121221011453/http://maps.fortworthgov.org/customer_tool/default.asp|archivedate=December 21, 2012|df=mdy-all}}</ref> | established_title = Incorporated | established_date = 1873<ref>{{cite web|url=http://fortworthtexas.gov/uploadedFiles/Finance/Financial_Reports/2011_CAFR.pdf|format=PDF|title=COMPREHENSIVE ANNUAL FINANCIAL REPORT For the Fiscal Year Ended September 30, 2011 : CITY of FORT WORTH, TEXAS|website=Fortworthtexas.gov|accessdate=August 27, 2017}}</ref> | government_type = [[Council–manager government|Council–manager]] | governing_body = Fort Worth City Council | leader_title = [[Mayor of Fort Worth, Texas|Mayor]] | leader_name = [[Betsy Price]] ([[Republican Party (United States)|R]]) | leader_title1 = [[City manager]] | leader_name1 = David Cooke | unit_pref = US | area_total_km2 = 904,4 | area_total_sq_mi = 349,2 | area_land_km2 = 886,3 | area_land_sq_mi = 342,2 | area_water_km2 = 18,1 | area_water_sq_mi = 7,0 | elevation_m = 216 | elevation_ft = 653 | population_total = 874,168 (US: [[List of United States cities by population|15th]]) | population_as_of = [[United States Census Bureau|2017]] | population_footnotes = <ref name="2017 Pop Estimate">{{cite web|url=https://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?src=CF|title=American FactFinder – Results|publisher=[[United States Census Bureau]], Population Division|accessdate=May 25, 2018}}</ref> | population_density_km2 = 842,0 | population_density_sq_mi = 2181,0 | population_metro = 7.102.796 (US: [[List of Metropolitan Statistical Areas|4th]]) | population_blank1_title = [[Demonym]] | population_blank1 = Fort Worther | postal_code_type = [[ZIP Code]]s | postal_code = 76120, 76008, 76028, 76036, 76101-76124, 76126-76127, 76130-76137, 76140, 76147-76148, 76150, 76155, 76161-76164, 76166, 76177, 76179, 76180-76182, 76185, 76191-76193, 76195-76199, 76244, 76247, 76262, 76129 (exclusive to TCU), 76107 | area_code = [[Area codes 817 and 682|682 and 817]] | area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area codes]] | website = [http://www.fortworthtexas.gov/ fortworthtexas.gov] | footnotes = | leader_title2 = [[City council]] | leader_name2 = {{Collapsible list |title = |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = <!-- (optional) --> |list_style = text-align:left;display:none; |1 = • Carlos Flores |2 = • W. B. "Zim" Zimmerman |3 = • Carry Moon |4 = • Gyna Bivens |5 = • Jungus Jordan |6 = • Dennis Shingleton |7 = • Kelly Allen Gray |8 = • Ann Zadeh }} | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | time_zone_DST = [[Central Daylight Time|CDT]] | utc_offset_DST = −5 | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS code]] | custom_data_sec1 = 48-27000 | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = 1380947<ref name="GR3 2">{{cite web|url=http://geonames.usgs.gov|accessdate=January 31, 2008|title=US Board on Geographic Names|publisher=[[United States Geological Survey]]|date=October 25, 2007}}</ref> | custom_label2_sec1 = Primary Airport | custom_data2_sec1 = [[Dallas Fort Worth International Airport]]<br />DFW (Major/International) | custom_label3_sec1 = [[Interstate Highway System|Interstates]] | custom_data3_sec1 = [[File:I-20 (TX).svg|26px|link=Interstate 20 in Texas]] [[File:I-30 (TX).svg|26px|link=Interstate 30]] [[File:I-35W (TX).svg|30px|link=Interstate 35W in Texas]] [[File:I-820 (TX).svg|30px|link=Interstate 820]] | custom_label4_sec1 = [[U.S. Routes]] | custom_data4_sec1 = [[File:US 81.svg|25px|link=U.S. Route 81 in Texas]] [[File:US 287.svg|31px|link=U.S. Route 287 in Texas]] [[File:US 377.svg|31px|link=U.S. Route 377 in Texas]] | custom_label5_sec1 = [[Passenger rail]] | custom_data5_sec1 = [[File:Amtrak logo.svg|100px|link=Amtrak]] [[File:TRE logo.png|50px|link=Trinity Railway Express]] [[File:logo TEXRail.svg|50px|link=TEXRail]] }} ==Case 1.12: Matsu Islands== {{testcase table | name = Lienchiang County | official_name = <!-- Official name in English if different from 'name' --> | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|連江縣}}}} | other_name = Matsu Islands, Ma-tsu, Matsoo | type = [[County (Taiwan)|County]] | image = Matsu Montage.png | caption = Top: Magan Tianhou Temple in Nangan, Bottom left: Matsu display monument in Nangan, Bottom upper left: Lin Moniang Tomb in Mazu Temple, Bottom lower right: [[Dongyong Lighthouse]] | image_flag = Flag of Lienchiang County.svg | image_seal = Emblem of Lienchiang County.svg | seal_type = Logo | image_map = Taiwan ROC political division map Lienchiang County.svg | map_caption = | coordinates = {{Coord|26|09|04|N|119|55|38|E|region:TW_type:isle|display=inline}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = {{ROC-TW}} | subdivision_type1 = Province | subdivision_name1 = [[Fujian Province, Republic of China|Fujian]] | subdivision_type2 = Region | subdivision_name2 = Northern Fujian | iso_code = TW-LIE | seat_type = Seat | seat = [[Nangan, Lienchiang|Nangan Township]] (Nankan) | seat1_type = Largest city | seat1 = | parts = 4 [[Township (Taiwan)|rural townships]]<br />22 [[Village (Taiwan)|rural villages]] | parts_type = Divisions | leader_title = County Magistrate | leader_name = [[Liu Cheng-ying]] | leader_party = [[Kuomintang|KMT]] | area_total_km2 = 29,60 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://www.matsu.gov.tw/chhtml/Detail/371030000A/580?mcid=6340|script-title=zh:生態環境|language=zh-tw|date=9 January 2017|accessdate=22 August 2019|website={{lang|zh-tw|馬祖-連江縣政府}} LIENCHIANG COUNTY GOVERNMENT|quote={{lang|zh-tw|終於讓專家學者在經過2年研究後，發現了全新品種的雌光螢，命名為北竿雌光螢和分布於東莒島的黃緣雌光螢，這對於總面積僅29.6平方公里的馬祖來說，是極為珍貴的物產。}}}}</ref><ref name="health">{{cite web|url=http://www.matsuhb.gov.tw/2009web/friendly_index.php|script-title=zh:城市介紹|language=zh-tw|accessdate=23 August 2020|website=Matsu Health Bureau Web site 連江縣衛生福利局|quote=列島的陸域面積為29.60平方公里，全縣各島海岸線總長為 133 公里}}</ref> | area_water_percent = | area_rank = [[List of administrative divisions of Taiwan|22 of 22]] | population_total = 12716 | population_as_of = June 2016 | population_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.matsu-news.gov.tw/2010web/news_detail_101.php?CMD=open&UID=186188|script-title=zh:截至106年6月底 馬祖總人口數12716人|language=zh-tw|quote={{lang|zh-tw|　總計：2768戶，12716人，男性7244人，女性5472人。}}|website=[[Matsu Daily]]|date=14 July 2016|accessdate=8 September 2019}}</ref> | population_rank = [[List of administrative divisions of Taiwan|22 of 22]] | population_density_km2 = auto | time_zone = [[National Standard Time|Taiwan National Standard Time]] | utc_offset = +8 | website = {{URL|http://www.matsu.gov.tw/Enhtml/Index|www.matsu.gov.tw}} | footnotes = | module = <!-- -->{{Infobox place symbols | embed = yes | flower = [[Bougainvillea glabra|Hairy bougainvillea]] (''Bougainvillea glabra'') | tree = Australian laurel ([[Pittosporum tobira]]) | bird = [[Chinese crested tern]] (''Sterna bernsteini'') }}<!-- -->{{Infobox islands | embed = yes | coastline_km = 133<!-- or |coastline_km= --> | coastline_footnotes = <ref name="health"/> }} }} ==Case 1.13: Very large image== {{testcase table | type = [[List of municipalities in California|City]] | name = Los Angeles | native_name = {{small|{{native name|es|Los Ángeles}}}} | image = Los Angeles with Mount Baldy.jpg | image_size = 400px | image_flag = Flag of Los Angeles, California.svg | flag_size = 110px | image_seal = Seal of Los Angeles.svg | seal_size = 90px | seal_link = Seal of Los Angeles | image_shield = Coat of arms of Los Angeles.svg | shield_size = 75px | image_blank_emblem = Wordmark of Los Angeles, California.svg | blank_emblem_type = Wordmark | blank_emblem_size = 125px | blank_emblem_alt = L.A. city seal next to LACITY.GOV | blank_emblem_link = Seal of Los Angeles | pushpin_map = California | pushpin_caption = Location in California | coordinates = {{coord|34|03|N|118|15|W|region:US-CA_type:city(3800000)|display=inline,title}} | nicknames = L.A., City of Angels,<ref name=VOAnick /> [[The Entertainment Capital of the World]],<ref name=VOAnick>{{cite news|url=https://learningenglish.voanews.com/a/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|title=Nicknames for Los Angeles|work=[[Voice of America]]|first1=Shelley|last1=Gollust|date=April 18, 2013|access-date=June 26, 2014|archive-date=July 6, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706105931/http://learningenglish.voanews.com/content/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|url-status=live}}</ref> La-la-land, Tinseltown<ref name=VOAnick /> | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_type1 = [[U.S. state|State]] | subdivision_type2 = [[List of counties in California|County]] | subdivision_name1 = [[California]]<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_name2 = [[Los Angeles County, California|Los Angeles]] | subdivision_type3 = [[List of regions of California|Region]] | subdivision_type4 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | subdivision_type5 = [[Metropolitan statistical area|MSA]] | subdivision_name3 = [[Southern California]] | subdivision_name4 = [[Greater Los Angeles|Los Angeles-Long Beach]] | subdivision_name5 = [[Los Angeles metropolitan area|Los Angeles-Long Beach-Anaheim]] | established_title = [[Pueblo de Los Ángeles|Pueblo]] | established_date = September 4, 1781<ref name="CaliforniaCounty1899">{{cite book|last=Barrows|first=H.D.|title=Historical Society of Southern California Quarterly|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151|access-date=September 28, 2011|year=1899|page=151ff|chapter=Felepe de Neve|volume=4|archive-date=November 6, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106163845/https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> | established_title1 = [[City status]] | established_date1 = May 23, 1835<ref>{{cite web| url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| title = This 1835 Decree Made the Pueblo of Los Angeles a Ciudad – And California's Capital| publisher = [[KCET]]| access-date = January 27, 2018| date = April 2016| archive-date = January 28, 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180128074945/https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| url-status = live}}</ref> | established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] | established_date2 = April 4, 1850<ref>{{cite web|url = http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | archive-url = https://web.archive.org/web/20130221091414/http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | url-status = dead | archive-date = February 21, 2013 | title = California Cities by Incorporation Date | format = DOC | publisher = California Association of [[Local Agency Formation Commission]]s | access-date = August 25, 2014}}</ref> | named_for = [[Queen of Heaven|Our Lady, Queen of the Angels]] <!-- Government ----------->| government_type = [[Mayor–council government|Mayor-council]]<ref>{{cite web | url = http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | title = About the City Government | publisher = City of Los Angeles | access-date = February 8, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150208103544/http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | archive-date = February 8, 2015 | url-status = dead }}</ref> | governing_body = [[Los Angeles City Council]] | leader_title = [[Mayor of Los Angeles|Mayor]] | leader_name = [[Karen Bass]] ([[California Democratic Party|D]]) | leader_title1 = [[Los Angeles City Attorney|City Attorney]] | leader_name1 = [[Hydee Feldstein Soto]] (D) | total_type = Total | unit_pref = Imperial | area_footnotes = <ref name="CenPopGazetteer2021">{{cite web | title = 2021 U.S. Gazetteer Files | url = https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | publisher = United States Census Bureau | access-date = September 7, 2021 | archive-date = September 7, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210907202441/https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | url-status = live}}</ref> | area_total_sq_mi = 498,3 | area_total_km2 = 1290,6 | area_land_sq_mi = 469,1 | area_land_km2 = 1214,9 | area_water_sq_mi = 29,2 | area_water_km2 = 75,7 | elevation_m = 71 | elevation_ft = 233 | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Pacific Ocean]] | elevation_max_m = 1547 | elevation_max_ft = 5075 | elevation_max_point = [[Mount Lukens]] | elevation_footnotes = | elevation_max_footnotes = | elevation_min_footnotes = | population_total = 3898747 | population_as_of = [[2020 United States census|2020]] | population_footnotes = <ref name="US Census Bureau 2020 Los Angeles, CA Population">{{cite web |title=US Census Bureau |url=https://data.census.gov/all?q=Los%20Angeles%20city,%20California |website=www.census.gov |access-date=13 September 2024}}</ref> | pop_est_footnotes = <ref name="QuickFacts">{{cite web | title = QuickFacts: Los Angeles city, California | url = https://www.census.gov/quickfacts/fact/dashboard/losangelescitycalifornia/LFE041219 | access-date = September 13, 2024 | publisher = U.S. Census Bureau }}</ref> | population_est = 3.878.704 | pop_est_as_of = 2024 | population_rank = [[List of North American cities by population|3rd]] in North America<br />[[List of United States cities by population|2nd]] in the United States<br />[[List of largest cities in California by population|1st]] in California | population_density_sq_mi = 8.205 | population_density_km2 = 3.168 | population_urban_footnotes = <ref name="urban area">{{cite web | url = https://www.census.gov/programs-surveys/geography/guidance/geo-areas/urban-rural.html | title = List of 2020 Census Urban Areas | website = census.gov | publisher = United States Census Bureau | access-date = January 8, 2023 | archive-date = January 14, 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230114022812/https://www.census.gov/programs-surveys/geography/guidance/geo-areas/urban-rural.html | url-status = live}}</ref> | population_urban = 12.237.376 (US: [[List of United States urban areas|2nd]]) | population_density_urban_km2 = | population_density_urban_sq_mi = | population_metro_footnotes = <ref name=PopEstCBSA>{{cite web |url=https://www.census.gov/data/tables/time-series/demo/popest/2020s-total-metro-and-micro-statistical-areas.html#v2023 |title=Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas Population Totals: 2020-2023 |publisher=[[United States Census Bureau]], Population Division |date=March 14, 2024 |access-date=March 15, 2024 }}</ref> | population_metro = 12.927.614 (US: [[List of metropolitan statistical areas|2nd]]) | population_blank1_title = [[Combined statistical area|CSA]] | population_blank1 = 18316743 (US: [[Combined statistical area|2nd]]) | population_blank1_footnotes = <ref name="PopEstCBSA" /> | population_demonyms = Angeleno, Angelino, Angeleño<ref>{{Cite web | url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/angelino-angeleno-and-angeleno | title = Angelino, Angeleno, and Angeleño | date = January 10, 2011 | website = KCET|access-date = November 4, 2022 | archive-date = February 19, 2023|archive-url = https://web.archive.org/web/20230219122950/https://www.kcet.org/shows/lost-la/angelino-angeleno-and-angeleno | url-status = live}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.merriam-webster.com/dictionary/Angeleno | title = Definition of Angeleno | website = Merriam-Webster | date = May 16, 2023|access-date = April 20, 2022 | archive-date = April 20, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220420032029/https://www.merriam-webster.com/dictionary/Angeleno | url-status = live}}</ref> | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web | title = Total Gross Domestic Product for Los Angeles-Long Beach-Anaheim, CA (MSA) | url = https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP31080 | website = Federal Reserve Economic Data | access-date = January 3, 2024 | archive-date = November 26, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191126024835/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP31080 | url-status = live }}</ref><ref name="Riverside-San Bernardino-Ontario, CA (MSA)">{{Cite web | title = Total Gross Domestic Product for Riverside-San Bernardino-Ontario, CA (MSA) | url = https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP40140 | website = fred.stlouisfed.org | access-date = January 8, 2024 | archive-date = June 16, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190616224607/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP40140 | url-status = live }}</ref><ref name="Oxnard-Thousand Oaks-Ventura, CA (MSA)">{{Cite web |title= Total Gross Domestic Product for Oxnard-Thousand Oaks-Ventura, CA (MSA) |url= https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP37100 |website= fred.stlouisfed.org |access-date= January 8, 2024 |archive-date= June 16, 2019 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190616224609/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP37100 |url-status= live }}</ref> | demographics2_title1 = [[Metropolitan area|Metro]] | demographics2_info1 = $1,295 trillion (2023) | demographics2_title2 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | demographics2_info2 = $1,618 trillion (2023) | postal_code_type = [[ZIP Code]]s | postal_code = {{collapsible list | framestyle = text-align:left;border:0;padding:0;line-height:16px; | titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; | hlist = true|'''90001–90084, 90086–90089, 90091, 90093–90097, 90099, 90101–90103, 90174, 90185, 90189,''' 90291–90293, 91040–91043, 91303–91308, 91311, 91316, 91324–91328, 91330, 91331, 91335, 91340, 91342–91349, 91352–91353, 91356–91357, 91364–91367, 91401–91499, 91504–91505, 91601–91609{{efn|name=zip|The [[United States Postal Service]] uses "Los Angeles" as the recommended place name for those zip codes in '''bold.'''}}<ref>[https://media.metro.net/about_us/pla/images/lazipcodes.pdf Zip Codes Within the City of Los Angeles] {{Webarchive | url = https://web.archive.org/web/20170713071849/http://media.metro.net/about_us/pla/images/lazipcodes.pdf | date = July 13, 2017 }} – LAHD</ref> }} | area_code = [[Area codes 213 and 323|213, 323]], [[Area codes 310 and 424|310, 424]], [[Area codes 818 and 747|818, 747]], [[Area code 626|626]] | area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area codes]] | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|06|44000}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature IDs | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|1662328}}, {{GNIS 4|2410877}} | website = {{URL|https://lacity.gov}} | leader_title2 = [[Los Angeles City Controller|City Controller]] | leader_name2 = [[Kenneth Mejia]] (D) | time_zone = [[Pacific Time Zone|PST]] | utc_offset = −08:00 | time_zone_DST = [[Pacific Daylight Time|PDT]] | utc_offset_DST = −07:00 }} ==Case 1.14: Very large image and flag== {{testcase table | type = [[List of municipalities in California|City]] | name = Los Angeles | native_name = {{small|{{native name|es|Los Ángeles}}}} | image = Los Angeles with Mount Baldy.jpg | image_size = 400px | image_flag = Flag of Los Angeles, California.svg | flag_size = 200px | image_seal = Seal of Los Angeles.svg | seal_size = 90px | seal_link = Seal of Los Angeles | image_shield = Coat of arms of Los Angeles.svg | shield_size = 75px | image_blank_emblem = Wordmark of Los Angeles, California.svg | blank_emblem_type = Wordmark | blank_emblem_size = 225px | blank_emblem_alt = L.A. city seal next to LACITY.GOV | blank_emblem_link = Seal of Los Angeles | pushpin_map = California | pushpin_caption = Location in California | coordinates = {{coord|34|03|N|118|15|W|region:US-CA_type:city(3800000)|display=inline,title}} | nicknames = L.A., City of Angels,<ref name=VOAnick /> [[The Entertainment Capital of the World]],<ref name=VOAnick>{{cite news|url=https://learningenglish.voanews.com/a/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|title=Nicknames for Los Angeles|work=[[Voice of America]]|first1=Shelley|last1=Gollust|date=April 18, 2013|access-date=June 26, 2014|archive-date=July 6, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706105931/http://learningenglish.voanews.com/content/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|url-status=live}}</ref> La-la-land, Tinseltown<ref name=VOAnick /> | subdivision_type = Country | subdivision_name = United States<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_type1 = [[U.S. state|State]] | subdivision_type2 = [[List of counties in California|County]] | subdivision_name1 = [[California]]<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_name2 = [[Los Angeles County, California|Los Angeles]] | subdivision_type3 = [[List of regions of California|Region]] | subdivision_type4 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | subdivision_type5 = [[Metropolitan statistical area|MSA]] | subdivision_name3 = [[Southern California]] | subdivision_name4 = [[Greater Los Angeles|Los Angeles-Long Beach]] | subdivision_name5 = [[Los Angeles metropolitan area|Los Angeles-Long Beach-Anaheim]] | established_title = [[Pueblo de Los Ángeles|Pueblo]] | established_date = September 4, 1781<ref name="CaliforniaCounty1899">{{cite book|last=Barrows|first=H.D.|title=Historical Society of Southern California Quarterly|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151|access-date=September 28, 2011|year=1899|page=151ff|chapter=Felepe de Neve|volume=4|archive-date=November 6, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106163845/https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> | established_title1 = [[City status]] | established_date1 = May 23, 1835<ref>{{cite web| url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| title = This 1835 Decree Made the Pueblo of Los Angeles a Ciudad – And California's Capital| publisher = [[KCET]]| access-date = January 27, 2018| date = April 2016| archive-date = January 28, 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180128074945/https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| url-status = live}}</ref> | established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] | established_date2 = April 4, 1850<ref>{{cite web|url = http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | archive-url = https://web.archive.org/web/20130221091414/http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | url-status = dead | archive-date = February 21, 2013 | title = California Cities by Incorporation Date | format = DOC | publisher = California Association of [[Local Agency Formation Commission]]s | access-date = August 25, 2014}}</ref> | named_for = [[Queen of Heaven|Our Lady, Queen of the Angels]] <!-- Government ----------->| government_type = [[Mayor–council government|Mayor-council]]<ref>{{cite web | url = http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | title = About the City Government | publisher = City of Los Angeles | access-date = February 8, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150208103544/http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | archive-date = February 8, 2015 | url-status = dead }}</ref> | governing_body = [[Los Angeles City Council]] | leader_title = [[Mayor of Los Angeles|Mayor]] | leader_name = [[Karen Bass]] ([[California Democratic Party|D]]) | leader_title1 = [[Los Angeles City Attorney|City Attorney]] | leader_name1 = [[Hydee Feldstein Soto]] (D) | total_type = Total | unit_pref = Imperial | area_footnotes = <ref name="CenPopGazetteer2021">{{cite web | title = 2021 U.S. Gazetteer Files | url = https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | publisher = United States Census Bureau | access-date = September 7, 2021 | archive-date = September 7, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210907202441/https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | url-status = live}}</ref> | area_total_sq_mi = 498,3 | area_total_km2 = 1290,6 | area_land_sq_mi = 469,1 | area_land_km2 = 1214,9 | area_water_sq_mi = 29,2 | area_water_km2 = 75,7 | elevation_m = 71 | elevation_ft = 233 }} == Primer 1.15: Most parameters == {{Testcase table | name ={{{name}}} | official_name ={{{official_name}}} | native_name ={{{native_name}}} | native_name_lang ={{{native_name_lang}}} | other_name ={{{other_name}}} | type ={{{type}}} | translit_lang1 ={{{translit_lang1}}} | translit_lang1_type ={{{translit_lang1_type}}} | translit_lang1_info ={{{translit_lang1_info}}} | translit_lang1_type1 ={{{translit_lang1_type1}}} | translit_lang1_info1 ={{{translit_lang1_info1}}} | translit_lang1_type2 ={{{translit_lang1_type2}}} | translit_lang1_info2 ={{{translit_lang1_info2}}} | translit_lang1_type3 ={{{translit_lang1_type3}}} | translit_lang1_info3 ={{{translit_lang1_info3}}} | translit_lang1_type4 ={{{translit_lang1_type4}}} | translit_lang1_info4 ={{{translit_lang1_info4}}} | translit_lang1_type5 ={{{translit_lang1_type5}}} | translit_lang1_info5 ={{{translit_lang1_info5}}} | translit_lang1_type6 ={{{translit_lang1_type6}}} | translit_lang1_info6 ={{{translit_lang1_info6}}} | translit_lang2 ={{{translit_lang2}}} | translit_lang2_type ={{{translit_lang2_type}}} | translit_lang2_info ={{{translit_lang2_info}}} | translit_lang2_type1 ={{{translit_lang2_type1}}} | translit_lang2_info1 ={{{translit_lang2_info1}}} | translit_lang2_type2 ={{{translit_lang2_type2}}} | translit_lang2_info2 ={{{translit_lang2_info2}}} | translit_lang2_type3 ={{{translit_lang2_type3}}} | translit_lang2_info3 ={{{translit_lang2_info3}}} | translit_lang2_type4 ={{{translit_lang2_type4}}} | translit_lang2_info4 ={{{translit_lang2_info4}}} | translit_lang2_type5 ={{{translit_lang2_type5}}} | translit_lang2_info5 ={{{translit_lang2_info5}}} | translit_lang2_type6 ={{{translit_lang2_type6}}} | translit_lang2_info6 ={{{translit_lang2_info6}}} | image ={{{image}}} | image_size ={{{image_size}}} | alt ={{{alt}}} | caption ={{{caption}}} | image_flag ={{{image_flag}}} | flag_size ={{{flag_size}}} | flag_alt ={{{flag_alt}}} | flag_link ={{{flag_link}}} | image_seal ={{{image_seal}}} | seal_size ={{{seal_size}}} | seal_alt ={{{seal_alt}}} | seal_link ={{{seal_link}}} | image_shield ={{{image_shield}}} | shield_size ={{{shield_size}}} | shield_alt ={{{shield_alt}}} | shield_link ={{{shield_link}}} | image_blank_emblem ={{{image_blank_emblem}}} | blank_emblem_size ={{{blank_emblem_size}}} | blank_emblem_alt ={{{blank_emblem_alt}}} | blank_emblem_type ={{{blank_emblem_type}}} | blank_emblem_link ={{{blank_emblem_link}}} | coordinates={{coord|1|2|3|N|4|5|6|W}} | nickname ={{{nickname}}} | motto ={{{motto}}} | anthem ={{{anthem}}} | image_map ={{{image_map}}} | map_size ={{{map_size}}} | map_alt ={{{map_alt}}} | map_caption ={{{map_caption}}} | image_map1 ={{{image_map1}}} | map_size1 ={{{map_size1}}} | map_alt1 ={{{map_alt1}}} | map_caption1 ={{{map_caption1}}} | pushpin_map_narrow =<!-- {{{pushpin_map_narrow}}} --> | pushpin_map =World#Africa | pushpin_alt ={{{pushpin_alt}}} | pushpin_map_size =300 | pushpin_relief ={{{pushpin_relief}}} | pushpin_label_position ={{{pushpin_label_position}}} | pushpin_label ={{{pushpin_label}}} | pushpin_caption ={{{pushpin_caption}}} | coor_pinpoint ={{{coor_pinpoint}}} | coordinates_footnotes ={{{coordinates_footnotes}}} | subdivision_type ={{{subdivision_type}}} | subdivision_name ={{{subdivision_name}}} | subdivision_type1 ={{{subdivision_type1}}} | subdivision_name1 ={{{subdivision_name1}}} | subdivision_type2 ={{{subdivision_type2}}} | subdivision_name2 ={{{subdivision_name2}}} | subdivision_type3 ={{{subdivision_type3}}} | subdivision_name3 ={{{subdivision_name3}}} | subdivision_type4 ={{{subdivision_type4}}} | subdivision_name4 ={{{subdivision_name4}}} | subdivision_type5 ={{{subdivision_type5}}} | subdivision_name5 ={{{subdivision_name5}}} | subdivision_type6 ={{{subdivision_type6}}} | subdivision_name6 ={{{subdivision_name6}}} | established_title ={{{established_title}}} | established_date ={{{established_date}}} | established_title1 ={{{established_title1}}} | established_date1 ={{{established_date1}}} | established_title2 ={{{established_title2}}} | established_date2 ={{{established_date2}}} | established_title3 ={{{established_title3}}} | established_date3 ={{{established_date3}}} | established_title4 ={{{established_title4}}} | established_date4 ={{{established_date4}}} | extinct_title ={{{extinct_title}}} | extinct_date ={{{extinct_date}}} | founder ={{{founder}}} | named_for ={{{named_for}}} | seat_type ={{{seat_type}}} | seat ={{{seat}}} | seat1_type ={{{seat1_type}}} | seat1 ={{{seat1}}} | parts_type ={{{parts_type}}} | parts_style ={{{parts_style}}} | parts ={{{parts}}} | p1 ={{{p1}}} | p2 ={{{p2}}} | p3 ={{{p3}}} | p4 ={{{p4}}} | p5 ={{{p5}}} | p6 ={{{p6}}} | p7 ={{{p7}}} | p8 ={{{p8}}} | p9 ={{{p9}}} | p10 ={{{p10}}} | p11 ={{{p11}}} | p12 ={{{p12}}} | p13 ={{{p13}}} | p14 ={{{p14}}} | p15 ={{{p15}}} | p16 ={{{p16}}} | p17 ={{{p17}}} | p18 ={{{p18}}} | p19 ={{{p19}}} | p20 ={{{p20}}} | p21 ={{{p21}}} | p22 ={{{p22}}} | p23 ={{{p23}}} | p24 ={{{p24}}} | p25 ={{{p25}}} | p26 ={{{p26}}} | p27 ={{{p27}}} | p28 ={{{p28}}} | p29 ={{{p29}}} | p30 ={{{p30}}} | p31 ={{{p31}}} | p32 ={{{p32}}} | p33 ={{{p33}}} | p34 ={{{p34}}} | p35 ={{{p35}}} | p36 ={{{p36}}} | p37 ={{{p37}}} | p38 ={{{p38}}} | p39 ={{{p39}}} | p40 ={{{p40}}} | p41 ={{{p41}}} | p42 ={{{p42}}} | p43 ={{{p43}}} | p44 ={{{p44}}} | p45 ={{{p45}}} | p46 ={{{p46}}} | p47 ={{{p47}}} | p48 ={{{p48}}} | p49 ={{{p49}}} | p50 ={{{p50}}} | government_footnotes ={{{government_footnotes}}} | government_type ={{{government_type}}} | governing_body ={{{governing_body}}} | leader_title ={{{leader_title}}} | leader_name ={{{leader_name}}} | leader_party ={{{leader_party}}} | leader_title1 ={{{leader_title1}}} | leader_name1 ={{{leader_name1}}} | leader_title2 ={{{leader_title2}}} | leader_name2 ={{{leader_name2}}} | leader_title3 ={{{leader_title3}}} | leader_name3 ={{{leader_name3}}} | leader_title4 ={{{leader_title4}}} | leader_name4 ={{{leader_name4}}} | total_type ={{{total_type}}} | area_footnotes ={{{area_footnotes}}} | area_total_km2 ={{{area_total_km2}}} | area_total_ha ={{{area_total_ha}}} | area_total_acre ={{{area_total_acre}}} | area_total_sq_mi ={{{area_total_sq_mi}}} | area_total_dunam ={{{area_total_dunam}}} | dunam_link ={{{dunam_link}}} | unit_pref ={{{unit_pref}}} | area_magnitude =<!--{{{area_magnitude}}} --> | area_land_km2 ={{{area_land_km2}}} | area_land_ha ={{{area_land_ha}}} | area_land_acre ={{{area_land_acre}}} | area_land_sq_mi ={{{area_land_sq_mi}}} | area_land_dunam ={{{area_land_dunam}}} | area_water_km2 ={{{area_water_km2}}} | area_water_ha ={{{area_water_ha}}} | area_water_acre ={{{area_water_acre}}} | area_water_sq_mi ={{{area_water_sq_mi}}} | area_water_dunam ={{{area_water_dunam}}} | area_water_percent ={{{area_water_percent}}} | area_urban_footnotes ={{{area_urban_footnotes}}} | area_urban_km2 ={{{area_urban_km2}}} | area_urban_ha ={{{area_urban_ha}}} | area_urban_acre ={{{area_urban_acre}}} | area_urban_sq_mi ={{{area_urban_sq_mi}}} | area_urban_dunam ={{{area_urban_dunam}}} | area_rural_footnotes ={{{area_rural_footnotes}}} | area_rural_km2 ={{{area_rural_km2}}} | area_rural_ha ={{{area_rural_ha}}} | area_rural_acre ={{{area_rural_acre}}} | area_rural_sq_mi ={{{area_rural_sq_mi}}} | area_rural_dunam ={{{area_rural_dunam}}} | area_metro_footnotes ={{{area_metro_footnotes}}} | area_metro_km2 ={{{area_metro_km2}}} | area_metro_ha ={{{area_metro_ha}}} | area_metro_acre ={{{area_metro_acre}}} | area_metro_sq_mi ={{{area_metro_sq_mi}}} | area_metro_dunam ={{{area_metro_dunam}}} | area_rank ={{{area_rank}}} | area_blank1_title ={{{area_blank1_title}}} | area_blank1_km2 ={{{area_blank1_km2}}} | area_blank1_ha ={{{area_blank1_ha}}} | area_blank1_acre ={{{area_blank1_acre}}} | area_blank1_sq_mi ={{{area_blank1_sq_mi}}} | area_blank1_dunam ={{{area_blank1_dunam}}} | area_blank2_title ={{{area_blank2_title}}} | area_blank2_km2 ={{{area_blank2_km2}}} | area_blank2_ha ={{{area_blank2_ha}}} | area_blank2_acre ={{{area_blank2_acre}}} | area_blank2_sq_mi ={{{area_blank2_sq_mi}}} | area_blank2_dunam ={{{area_blank2_dunam}}} | area_note ={{{area_note}}} | dimensions_footnotes ={{{dimensions_footnotes}}} | length_km ={{{length_km}}} | length_mi ={{{length_mi}}} | width_km ={{{width_km}}} | width_mi ={{{width_mi}}} | elevation_footnotes ={{{elevation_footnotes}}} | elevation_m ={{{elevation_m}}} | elevation_ft ={{{elevation_ft}}} | elevation_max_footnotes ={{{elevation_max_footnotes}}} | elevation_max_m ={{{elevation_max_m}}} | elevation_max_ft ={{{elevation_max_ft}}} | elevation_max_rank ={{{elevation_max_rank}}} | elevation_min_footnotes ={{{elevation_min_footnotes}}} | elevation_min_m ={{{elevation_min_m}}} | elevation_min_ft ={{{elevation_min_ft}}} | elevation_min_rank ={{{elevation_min_rank}}} | population_as_of ={{{population_as_of}}} | population_footnotes ={{{population_footnotes}}} | population_total ={{{population_total}}} | pop_est_as_of ={{{pop_est_as_of}}} | pop_est_footnotes ={{{pop_est_footnotes}}} | population_est ={{{population_est}}} | population_rank ={{{population_rank}}} | population_density_km2 ={{{population_density_km2}}} | population_density_sq_mi ={{{population_density_sq_mi}}} | population_density_rank ={{{population_density_rank}}} | population_urban_footnotes ={{{population_urban_footnotes}}} | population_urban ={{{population_urban}}} | population_density_urban_km2 ={{{population_density_urban_km2}}} | population_density_urban_sq_mi ={{{population_density_urban_sq_mi}}} | population_rural_footnotes ={{{population_rural_footnotes}}} | population_rural ={{{population_rural}}} | population_density_rural_km2 ={{{population_density_rural_km2}}} | population_density_rural_sq_mi ={{{population_density_rural_sq_mi}}} | population_metro_footnotes ={{{population_metro_footnotes}}} | population_metro ={{{population_metro}}} | population_density_metro_km2 ={{{population_density_metro_km2}}} | population_density_metro_sq_mi ={{{population_density_metro_sq_mi}}} | population_blank1_title ={{{population_blank1_title}}} | population_blank1_footnotes ={{{population_blank1_footnotes}}} | population_blank1 ={{{population_blank1}}} | population_density_blank1_km2 ={{{population_density_blank1_km2}}} | population_density_blank1_sq_mi ={{{population_density_blank1_sq_mi}}} | population_blank2_title ={{{population_blank2_title}}} | population_blank2_footnotes ={{{population_blank2_footnotes}}} | population_blank2 ={{{population_blank2}}} | population_density_blank2_km2 ={{{population_density_blank2_km2}}} | population_density_blank2_sq_mi ={{{population_density_blank2_sq_mi}}} | population_note ={{{population_note}}} | population_demonym ={{{population_demonym}}} | demographics_type1 ={{{demographics_type1}}} | demographics1_footnotes ={{{demographics1_footnotes}}} | demographics1_title1 ={{{demographics1_title1}}} | demographics1_info1 ={{{demographics1_info1}}} | demographics1_title2 ={{{demographics1_title2}}} | demographics1_info2 ={{{demographics1_info2}}} | demographics1_title3 ={{{demographics1_title3}}} | demographics1_info3 ={{{demographics1_info3}}} | demographics1_title4 ={{{demographics1_title4}}} | demographics1_info4 ={{{demographics1_info4}}} | demographics1_title5 ={{{demographics1_title5}}} | demographics1_info5 ={{{demographics1_info5}}} | demographics_type2 ={{{demographics_type2}}} | demographics2_footnotes ={{{demographics2_footnotes}}} | demographics2_title1 ={{{demographics2_title1}}} | demographics2_info1 ={{{demographics2_info1}}} | demographics2_title2 ={{{demographics2_title2}}} | demographics2_info2 ={{{demographics2_info2}}} | demographics2_title3 ={{{demographics2_title3}}} | demographics2_info3 ={{{demographics2_info3}}} | demographics2_title4 ={{{demographics2_title4}}} | demographics2_info4 ={{{demographics2_info4}}} | demographics2_title5 ={{{demographics2_title5}}} | demographics2_info5 ={{{demographics2_info5}}} | time_zone1 ={{{time_zone1}}} | utc_offset1 ={{{utc_offset1}}} | time_zone1_DST ={{{time_zone1_DST}}} | utc_offset1_DST ={{{utc_offset1_DST}}} | time_zone2 ={{{time_zone2}}} | utc_offset2 ={{{utc_offset2}}} | time_zone2_DST ={{{time_zone2_DST}}} | utc_offset2_DST ={{{utc_offset2_DST}}} | time_zone3 ={{{time_zone3}}} | utc_offset3 ={{{utc_offset3}}} | time_zone3_DST ={{{time_zone3_DST}}} | utc_offset3_DST ={{{utc_offset3_DST}}} | time_zone4 ={{{time_zone4}}} | utc_offset4 ={{{utc_offset4}}} | time_zone4_DST ={{{time_zone4_DST}}} | utc_offset4_DST ={{{utc_offset4_DST}}} | time_zone5 ={{{time_zone5}}} | utc_offset5 ={{{utc_offset5}}} | time_zone5_DST ={{{time_zone5_DST}}} | utc_offset5_DST ={{{utc_offset5_DST}}} | postal_code_type ={{{postal_code_type}}} | postal_code ={{{postal_code}}} | postal2_code_type ={{{postal2_code_type}}} | postal2_code ={{{postal2_code}}} | area_code_type ={{{area_code_type}}} | area_code ={{{area_code}}} | geocode ={{{geocode}}} | iso_code ={{{iso_code}}} | registration_plate ={{{registration_plate}}} | custom_label_sec1 ={{{custom_label_sec1}}} | custom_data_sec1 ={{{custom_data_sec1}}} | custom_label1_sec1 ={{{custom_label1_sec1}}} | custom_data1_sec1 ={{{custom_data1_sec1}}} | custom_label2_sec1 ={{{custom_label2_sec1}}} | custom_data2_sec1 ={{{custom_data2_sec1}}} | custom_label3_sec1 ={{{custom_label3_sec1}}} | custom_data3_sec1 ={{{custom_data3_sec1}}} | custom_label4_sec1 ={{{custom_label4_sec1}}} | custom_data4_sec1 ={{{custom_data4_sec1}}} | custom_label5_sec1 ={{{custom_label5_sec1}}} | custom_data5_sec1 ={{{custom_data5_sec1}}} | custom_label6_sec1 ={{{custom_label6_sec1}}} | custom_data6_sec1 ={{{custom_data6_sec1}}} | custom_label7_sec1 ={{{custom_label7_sec1}}} | custom_data7_sec1 ={{{custom_data7_sec1}}} | custom_label_sec2 ={{{custom_label_sec2}}} | custom_data_sec2 ={{{custom_data_sec2}}} | custom_label1_sec2 ={{{custom_label1_sec2}}} | custom_data1_sec2 ={{{custom_data1_sec2}}} | custom_label2_sec2 ={{{custom_label2_sec2}}} | custom_data2_sec2 ={{{custom_data2_sec2}}} | custom_label3_sec2 ={{{custom_label3_sec2}}} | custom_data3_sec2 ={{{custom_data3_sec2}}} | custom_label4_sec2 ={{{custom_label4_sec2}}} | custom_data4_sec2 ={{{custom_data4_sec2}}} | custom_label5_sec2 ={{{custom_label5_sec2}}} | custom_data5_sec2 ={{{custom_data5_sec2}}} | custom_label6_sec2 ={{{custom_label6_sec2}}} | custom_data6_sec2 ={{{custom_data6_sec2}}} | custom_label7_sec2 ={{{custom_label7_sec2}}} | custom_data7_sec2 ={{{custom_data7_sec2}}} | website ={{{website}}} | footnotes ={{{footnotes}}} }} ==Case 1.16: Postal and area code testing== {{testcase table | postal_code = 12345 | area_code = 202 }} ismo2obeetnlpt1ftnu11wvo0g0ccz3 6746417 6746415 2026-09-03T17:55:06Z Pinky sl 2932 6746417 wikitext text/x-wiki {{Testniprimeri za predlogo - obvestilo}} == brez predloge == {{Testcase table | official_name = Sofija | native_name = София | settlement_type = Mesto | nickname = | motto = | image_skyline = Downtown Sofia Boby Dimitrov 1.jpg | image_caption = |image_flag = BG Sofia flag.svg |image_shield = BG Sofia coa.svg | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Bulgaria | coordinates_display = inline,title |map_caption = Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{BGR}} | subdivision_type1 = [[Bolgarija#Upravna delitev|Okraj]] | subdivision_name1 = Sofija | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Sofija (občina)|Občina Sofija]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 492 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = 1348,9 |area_metro_km2 = 3424,2 |population_as_of = 2011<ref name="Sofia_population">{{navedi splet|author= |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=Census of population and households in the Republic of Bulgaria in 2011 |publisher=Nsi.bg |pages=15, 16 |date= |accessdate=2012-02-26}}</ref><ref name="municipality">[http://www.citypopulation.de/php/bulgaria-sofijastolicna.php All municipalities in the District of Sofia City] at citypopulation.de</ref> |population footnotes = |population_note = |population_total = 1204685 |population_density_km2 = 2448 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 42| latm = 42| lats = 0| latNS = N | longd = 23 | longm = 20| longs = 0| longEW = E |elevation_m = 550 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 1000 | area_code = (+359) 02 | registration_plate_type= [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = C, CA, CB | website = https://www.sofia.bg/ | footnotes = }} == brez predloge == {{Testcase table | official_name = Sofija | native_name = София | settlement_type = Mesto | nickname = | motto = | image_skyline = Downtown Sofia Boby Dimitrov 1.jpg | image_caption = |image_flag = BG Sofia flag.svg |image_shield = BG Sofia coa.svg | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Bulgaria | coordinates_display = inline,title |map_caption = Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{BGR}} | subdivision_type1 = [[Bolgarija#Upravna delitev|Okraj]] | subdivision_name1 = Sofija | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Sofija (občina)|Občina Sofija]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 492 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = 1348,9 |area_metro_km2 = 3424,2 |population_as_of = 2011<ref name="Sofia_population">{{navedi splet|author= |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=Census of population and households in the Republic of Bulgaria in 2011 |publisher=Nsi.bg |pages=15, 16 |date= |accessdate=2012-02-26}}</ref><ref name="municipality">[http://www.citypopulation.de/php/bulgaria-sofijastolicna.php All municipalities in the District of Sofia City] at citypopulation.de</ref> |population footnotes = |population_note = |population_total = 1204685 |population_density_km2 = 2448 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 42| latm = 42| lats = 0| latNS = N | longd = 23 | longm = 20| longs = 0| longEW = E |elevation_m = 550 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 1000 | area_code = (+359) 02 | registration_plate_type= [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = C, CA, CB | website = {{URL|https://www.sofia.bg/}} | footnotes = }} == Primer 1.0: Linares == {{Testcase table | name = Linares | native_name = | native_name_lang = es | type = [[List of cities in Chile|City]] and [[Communes of Chile|Commune]] | image = Catedral de Linares Imagen 007.jpg | image_size = | alt = | caption = Cathedral of Linares | image_flag = Bandera de Linares (Chile).svg | flag_alt = Zastava | image_shield = Escudo de Linares (Chile).svg | shield_alt = Grb | nickname = | motto = | image_map = Comuna de Linares.svg | map_size = | map_alt = Location in the Maule Region | map_caption = Location in the Maule Region | pushpin_map = Chile | pushpin_map_size = <!--omit "px"--> | pushpin_label_position = bottom | pushpin_alt = Location in Chile | pushpin_caption = Location in Chile | pushpin_map_narrow = yes | coordinates = {{koord|35|51|S|71|36|W|region:CL-ML|display=title}} | established_title = Ustanovitev | established_date = May 23, 1794 | established_title1 = Ustanovljeno kot | established_date1 = ''Villa de San Ambrosio de Linares'' | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Čile]] | subdivision_type1 = [[Regions of Chile|Region]] | subdivision_name1 = [[Maule Region|Maule]] | subdivision_type2 = [[Provinces of Chile|Province]] | subdivision_name2 = [[Linares Province|Linares]] | iso_code = CL-LIN | government_footnotes = <ref name="Official">{{in lang|es}} {{Cite web |url = http://www.munilinares.cl/ |title=Municipality of Linares | accessdate=1 January 2011}}</ref> | government_type = Občina | leader_party = | leader_title = [[Alcalde]] | leader_name = Rolando Rentería Möller | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="INE">{{in lang|es}} {{Cite web |url= http://www.ine.cl/canales/chile_estadistico/censos_poblacion_vivienda/censo_pobl_vivi.php |title= National Statistics Institute |accessdate=16 January 2010}}</ref> | area_total_km2 = 1456,7 | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_footnotes = <ref name="INE"/> | population_total = 83249 | population_as_of = 2002 census | population_density_km2 = auto | population_blank1_title = Urban | population_blank1 = 68224 | population_blank2_title = Rural | population_blank2 = 15025 | demographics_type1 = Sex | demographics1_footnotes = <ref name="INE"/> | demographics1_title1 = Men | demographics1_info1 = 40.518 | demographics1_title2 = Women | demographics1_info2 = 42.731 | population_demonym = ''Linarense'' | time_zone = [[Time in Chile|CLT]] <ref>{{cite web |url=http://www.world-time-zones.org/zones/chile-time.htm |accessdate=2007-05-05 |title=Chile Time |publisher=Worldtime_zones.org}}</ref> | utc_offset = −4 | time_zone_DST = [[Time in Chile|CLST]] <ref>{{cite web |url=http://www.world-time-zones.org/zones/chile-summer-time.htm |accessdate=2007-05-05 |title=Chile Summer Time | publisher=Worldtime_zones.org}}</ref> | utc_offset_DST = −3 | postal_code_type = | postal_code = 3580000 | area_code_type = | area_code = 56 + 73 | website = [http://www.munilinares.cl/ Municipality of Linares] }} == Primer 1.1: Detroit == {{Testcase table | name = Detroit | type = Mesto | official_name = City of Detroit | other_name = OtherName | image = DetroitSkyline.jpg | alt = Tall buildings with city lights at dusk, reflected over still dark water | caption = Skyline of Detroit | image_flag = Flag of Detroit.svg | flag_alt = Quartered flag. Top left: blue with 17 white stars. Top right: Red with 3 golden lions. Bottom left: White with 5 gold fleur-de-lis. Bottom right: 13 alternating white and red stripes, diagonally downward. Center is covered by the city seal in color | image_seal = Seal of Detroit (B&W).svg | seal_alt = Light blue seal with two women, "THE CITY OF DETROIT", "MICHIGAN", and the city motto in Latin | nicknames = Motor City, Motown, Rock City, The D | motto = "Speramus Meliora; Resurget Cineribus"<br />([[Latin]] for, "We Hope For Better Things; It Shall Rise From the Ashes") | image_map = Wayne County Michigan Incorporated and Unincorporated areas Detroit highlighted.svg | map_alt = Detroit covers most of the northeast part of Wayne County, which in turn is in the far southeast of Michigan. | map_caption = Location in [[Wayne County, Michigan]]| coordinates = {{koord|42|19|53|N|83|2|45|W}} | coordinates_footnotes = <ref name="GNIS">{{cite gnis|1617959|Detroit|2009-07-25}}. Source for coordinates and elevation.</ref> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_name1 = [[Michigan]] | subdivision_type2 = [[County (United States)|County]] | subdivision_name2 = [[Wayne County, Michigan|Wayne County]] | iso_code = [[ISO 3166-2:US|US]]-DET | established_title = Ustanovitev | established_date = 1701 | established_title2 = Incorporation | established_date2 = 1806 | government_type = [[Mayor–council government|Strong Mayor–Council]] | government_footnotes = <ref name="Government test">government_footnotes test</ref> | leader_title = [[List of mayors of Detroit, Michigan|Mayor]] | leader_name = [[Kwame Kilpatrick]] | leader_party = D | leader_title1 = Deputy Mayor | leader_name1 = [[John Doe]] | leader_title2 = Deputy&nbsp;Mayor's&nbsp;Sidekick | leader_name2 = [[Jane Doe]] | leader_title3 = Mesto Manager | leader_name3 = John Doe Jr. | leader_title4 = Mesto Clerk | leader_name4 = John Doe, III | area_footnotes = <ref name="Area test">area_footnotes test</ref> | area_total_sq_mi = 143,0 | area_land_sq_mi = 138,8 | area_water_sq_mi = 4,2 | area_water_percent = 2,9 | area_urban_sq_mi = 1295 | area_metro_sq_mi = 3913 | elevation_footnotes = <ref name="GNIS" /> | elevation_ft = 600 | population_as_of = 2006 | population_footnotes = <ref name="Census.gov">{{cite web | url=https://www.census.gov/popest/estimates.php | title=US Census July 1, 2006 est}}</ref> | population_total = 871121 | population_urban = 3903377 | population_metro = 4468966 | population_density_sq_mi = auto | population_rank = 554th | time_zone = [[Eastern Time Zone (North America)|EST]] | utc_offset = −5 | time_zone_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset_DST = −4 | website = [http://www.detroitmi.gov/ www.detroitmi.gov] | footnotes = ''Infobox footnotes placed here'' }} == Primer 1.2: Ziketan Town == {{Testcase table |name = Ziketan Town |total_type = &nbsp; |official_name = |native_name = 子科滩镇 <!-- if different from the English name --> |native_name_lang = cn |other_name = |type = Mesto |image = |image_size = |alt = |caption = |image_flag = |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label = Ziketan |pushpin_label_position = top |pushpin_alt = |pushpin_map_size = |pushpin_caption = Location within China |coordinates = {{koord|35.588525|99.986558}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = Kitajska |subdivision_type1 = [[Province (China)|Province]] |subdivision_name1 = [[Qinghai]] |subdivision_type2 = [[Prefecture (China)|Prefecture]] |subdivision_name2 = [[Hainan Tibetan Autonomous Prefecture|Hainan]] |subdivision_type3 = [[County (China)|County]] |subdivision_name3 = [[Xinghai County|Xinghai]] |iso_code = CN-123 |leader_title = Župan |leader_name = [[Chote Chaba]] |established_title = Ustanovitev |established_date = 1953 |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 3000 |area_total_sq_mi = 1158 |area_total_dunam = |area_land_km2 = |area_land_sq_mi = |area_water_km2 = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_urban_sq_mi = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = |area_blank1_sq_mi = |area_blank2_title = |area_blank2_km2 = |area_blank2_sq_mi = |elevation_footnotes = |elevation_m = 3193 |elevation_ft = |population_footnotes = |population_total = 10000 |population_as_of = |population_density_km2 = auto |population_density_sq_mi = |population_est = |pop_est_as_of = |demographics_type1 = Ethnicity |demographics1_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> |demographics1_title1 = [[Tibetan people|Tibetan]] |demographics1_info1 = 80%<!-- etc., up to demographics1_title5 / demographics1_info5 --> |time_zone1 = [[China Standard Time]] |utc_offset1 = +8 |website = |footnotes = [http://www.qh.gov.cn/ Qinghai e-Gov Portal] }} == Primer 1.3: Ponte San Giovanni == {{Testcase table | name = Ponte San Giovanni | native_name = | native_name_lang = it | type = ''{{lang|it|[[Frazione]]}}'' <!-- images --------------------> | image = Ponte san giovanni vista pastificio.JPG | caption = <!-- maps and coordinates ------> | pushpin_map = Italija | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{koord|43|05|23|N|12|26|44|E|type:city|display=inline,title}} | pushpin_caption = Location of Ponte San Giovanni in Italy <!-- location ------------------> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Italija | subdivision_type1 = [[Regions of Italy|Region]] | subdivision_name1 = [[Umbria]] | subdivision_type2 = [[Provinces of Italy|Province]] | subdivision_name2 = [[Province of Perugia|Perugia]] (PG) | subdivision_type3 = ''{{lang|it|[[Comune]]}}'' | subdivision_name3 = [[Perugia]] | iso_code = <!-- elevation -----------------> | elevation_footnotes = | elevation_m = 190 <!-- Area ----------------------> | area_footnotes = | area_total_km2 = 18 <!-- population ----------------> | population_footnotes = <ref>Foo</ref> | population_total = 13296 | population_as_of = | population_density_km2 = auto | pop_density_footnotes = | population_demonym = {{lang|it|Ponteggiani}} <!-- time zone(s) --------------> | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 <!-- postal codes, area code ---> | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 06135 | area_code_type = Omrežna številka | area_code = 075 <!-- website, footnotes --------> | website = [http://circnet.comune.perugia.it/main.asp?c=8 ''Circoscrizione n° 8''], Comune di Perugia | footnotes = }} ==Case 1.4: Gorssel== {{Testcase table |name = Gorssel |type = Dorp |subdivision_type = Država |subdivision_name = Nizozemska |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Gelderland |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Lochem |population_as_of = 2006 |population_total = 1.807 |area_total_km2 = 1,807 |population_density_km2 = auto |coordinates = {{koord|52|12|N|6|12|E|region:NL-GE}} |custom_label7_sec1 = Secret password |custom_data7_sec1 = "Luite Klaver" |custom_label7_sec2 = Favorite color |custom_data7_sec2 = Turquoise }} ==Case 1.5: Herāt== {{Testcase table <!--See the Table at Infobox settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> |name = Herāt |native_name = هرات |native_name_lang = ar |nickname = ''Pearl of Khorasan'' |type = Mesto <!-- images and maps -----------> |image = <div style="white-space:nowrap;"><!--If you swap out an image, change the "x##px" entry for EACH image in the row so that the width of the row lines up with the others-->[[File:Herat in 2009.jpg|300px|Overview of Herat City]]<br/>[[File:Plane of Pamir Airways at Herat Airport in 2010.jpg|150px|Herat Airport]] [[File:Section of Herat in 2009.jpg|150px]]<br/>[[File:Herat in June 2011-cropped.jpg|150px]] [[File:Citadel in Herat in 2011-cropped.jpg|150px|Citadel of Herat]]<br/>[[File:Friday Mosque in Herat, Afghanistan.jpg|150px|Friday Mosque of Herat]] [[File:Musalla Complex in 2009.jpg|150px|Musalla Complex]]</div> |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Afganistan |pushpin_label_position = above |pushpin_map_size = 300px |pushpin_caption = Location in Afghanistan <!-- Location ------------------> |coordinates = {{koord|34|20|31|N|62|12|11|E|region:AF}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Afganistan}} |subdivision_type1 = [[Provinces of Afghanistan|Province]] |subdivision_name1 = [[Herat Province]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> |area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2006 |population_footnotes = |population_note = <ref name="pop">{{cite web |url=http://www.mrrd.gov.af/nabdp/Provincial%20Profiles/Herat%20PDP%20Provincial%20profile.pdf |title=B. Demography and Population |work=Afghanistan Statistical Yearbook 2006, Central Statistics Office |publisher=[[Ministry of Rural Rehabilitation and Development]] |accessdate=2011-01-12}}</ref> |population_total = 397,456 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_sq_mi = <!-- General information ---------------> |time_zone = Afghanistan Standard Time |utc_offset = +4:30 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 920 |elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} ==Case 1.6: Bagdad== {{Testcase table <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = '''Bagdad'''| official_name = {{lang|ar|بغداد}} {{Transliteration|ar|DIN|Baġdād}} | native_name = {{lang|ar|بغداد}} | native_name_lang = | type = Mesto | image = | image_size = 300px | alt = | caption = Top, left to right: Baghdad skyline with Shantar tower, [[National Museum of Iraq]], [[Al-Kadhimiya Mosque]], [[Baghdad Tower]], [[Republican Palace]], [[The Monument to the Unknown Soldier]] | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Irak | pushpin_label_position = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | coordinates = {{koord|33|18|55|N|44|21|58|E|region:IQ-BG_type:city(8,100,000)|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flag|Irak}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = [[Baghdad Governorate|Bagdad]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | parts_type = | parts_style = | p1 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 762 AD | established_title1 = | established_date1 = | founder = [[Al-Mansur|Abu Jafar al-Mansour]] | named_for = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | government_type = [[Mayor–council government|Mayor–council]] | governing_body = Baghdad City Advisory Council | leader_party = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Saber Nabet Al-Essawi | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 2260,2 | area_total_sq_mi = | area_land_km2 = | area_land_sq_mi = | area_water_km2 = | area_water_sq_mi = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_m = 34 | elevation_ft = | population_footnotes = | population_total = 3.841.268 | population_urban = | population_metro = | population_as_of = 1987 popis | population_rank = 1. | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_est = 7216040 | pop_est_as_of = 2011 | population_demonym = | population_note = <ref name=population>Estimates of total population differ substantially. The [[Encyclopædia Britannica]] gives a 2001 population of 4,950,000, the [[Lancet surveys of casualties of the Iraq War|2006 Lancet Report]] states a population of 7,216,040 in 2011. * [http://search.eb.com/eb/article-9109394 "Baghdad"] ''Encyclopædia Britannica''. 2006. Encyclopædia Britannica Online. 13 November 2006. * {{cite web|url= http://www.thelancet.com/webfiles/images/journals/lancet/s0140673606694919.pdf |title="Mortality after the 2003 invasion of Iraq: a cross-sectional cluster sample survey" }}{{dead link|date=March 2011}}&nbsp;{{small|(242&nbsp;KB)}}. By Gilbert Burnham, Riyadh Lafta, Shannon Doocy, and Les Roberts. ''[[The Lancet]]'', October 11, 2006 * [http://www.globalsecurity.org/military/world/iraq/baghdad.htm Baghdad] from GlobalSecurity.org </ref><ref name=largestcities>[http://www.mongabay.com/igapo/Iraq.htm "Cities and urban areas in Iraq with population over 100,000"], Mongabay.com</ref> | time_zone1 = Arabia Standard Time | utc_offset1 = +3 | time_zone1_DST = No DST | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | registration_plate_type = Registracijska št. | registration_plate = xxxx | footnotes = }} == Primer 1.7: Sequim, Washington == Test multiple pushpin maps and alt {{Testcase table |official_name = Sequim, Washington |native_name = Fake native name (Fake language)<br>Another fake native name (second fake language) |type = Mesto |nickname = Sunny Sequim <!-- images and maps -----------> |image = New Dungeness Light.jpg |image_size = |caption = |alt = Black and white photograph of a lighthouse |pushpin_map = USA Washington#USA |pushpin_caption = Sequim, Washington |image_map1 = |map_size1 = |map_caption1 = <!-- Location --> |subdivision_type = Država |subdivision_name = Združene Države |subdivision_type1 = Zvezna država |subdivision_name1 = [[Washington (state)|Washington]] |subdivision_type2 = [[List of counties in Washington|County]] |subdivision_name2 = [[Clallam County, Washington|Clallam]] <!-- Government --> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = <!-- Area --> |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 16,50 |area_land_km2 = 16,34 |area_water_km2 = 0,16 |area_total_sq_mi = 6,37 |area_land_sq_mi = 6,31 |area_water_sq_mi = 0,06 <!-- Population --> |population_as_of = [[2010 United States census|2010]] |population_est = 6826 |pop_est_as_of = 2015 |pop_est_footnotes = <ref name="2015 Pop Estimate">{{cite web|title=Population Estimates|url=https://www.census.gov/popest/data/cities/totals/2015/SUB-EST2015-3.html|publisher=[[United States Census Bureau]]|accessdate=July 1, 2016}}</ref> |population_footnotes = |population_total = 6606 |population_metro = 28,000 +/- |population_density_km2 = 404,2 |population_density_sq_mi = 1046,9 <!-- General information --> |time_zone = [[Pacific Time Zone|Pacific (PST)]] |utc_offset = −8 |time_zone_DST = PDT |utc_offset_DST = −7 |elevation_footnotes = |elevation_m = 56 |elevation_ft = 184 |coordinates = {{koord|48|4|41|N|123|6|5|W|region:US|display=inline,title}} <!-- Area/postal codes & others --> |postal_code_type = [[ZIP Code]] |postal_code = 98382 |area_code = [[Area code 360|360]] |area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area code]] |custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS code]] |custom_data_sec1 = 53-63385 |custom_label2_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID |custom_data2_sec1 = 1531505<ref name="GR3">{{cite web|url=http://geonames.usgs.gov|accessdate=2008-01-31|title=US Board on Geographic Names|publisher=[[United States Geological Survey]]|date=2007-10-25}}</ref> |website = [http://www.sequimwa.gov/ City of Sequim] }} == Primer 1.8: Toronto == {{Testcase table |name = Toronto |official_name = City of Toronto |type = [[List of cities in Ontario|City]] ([[List of municipalities in Ontario#Single-tier municipalities|single-tier]])<!-- Please do not change this without reliable sources --> |image = Montage of Toronto 7.jpg <!-- Please do not change the infobox image without starting a discussion on the talk page and reaching consensus --> |caption = From top left: [[Downtown Toronto]] viewed from the [[Toronto Islands]], [[Toronto City Hall|City Hall]], the [[Ontario Legislative Building]], [[Casa Loma]], [[Prince Edward Viaduct]], and the [[Scarborough Bluffs]] |image_flag = Toronto Flag.svg |flag_size = 125px |etymology= From "Taronto", the name of a channel between Lakes [[Lake Simcoe|Simcoe]] and [[Lake Couchiching|Couchiching]], See [[Name of Toronto]] |flag_link = Flag of Toronto |image_shield = <!--Toronto Coat of Arms.jpg--> |shield_size = 85px |shield_link = Coat of arms of Toronto |image_blank_emblem = <!--City of Toronto Logo.png--> |nickname = [[Name of Toronto|<!-- "Do not add Centre of the Universe", since there are no valid citations for that term, and it is originally a popular nickname for NYC not Toronto --><!-- Do not add "El Toro", since it is just a marketing ploy by Eye Weekly (later re-branded as the Grid) --><!-- Do not add "York" or "Upper Canada", since it is a historical name, not a nickname --><!-- Do not add "The 6" or "The Six" (or variations such as "The 6ix"), since they are a promotional name used by Drake and his fans per talk page discussion --> "Hogtown", "The Queen City", "The Big Smoke", "Toronto the Good"]]<ref name=t-dot>{{cite web|url=http://www.eye.net/eye/issue/issue_10.14.99/thebeat/extended.php |title=Putting T-Dot on the Map |last=Benson |first=Denise |work=Eye Weekly |accessdate=December 5, 2006 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071130000824/http://www.eye.net/eye/issue/issue_10.14.99/thebeat/extended.php |archivedate=November 30, 2007 |df= }}</ref><ref name = "t-dot"/><ref>{{cite web|url=http://www.funtrivia.com/askft/Question7148.html|title=Why is Toronto called 'Hogtown?'|work=funtrivia.com}}</ref><ref name="City nicknames">{{cite web|url=http://got.net/~landauer/lists/CityOf.html|title=City nicknames|work=got.net}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/life/quirky-finds-in-the-big-smoke/article1079654/ |title=Quirky finds in the Big Smoke |author=Johnson, Jessica |date=August 4, 2007 |work=[[The Globe and Mail]]}}</ref><!-- "Do not add Centre of the Universe", since there are no valid citations for that term, and it is originally a popular nickname for NYC not Toronto --><!-- Do not add "El Toro", since it is just a marketing ploy by Eye Weekly (later re-branded as the Grid) --><!-- Do not add "York" or "Upper Canada", since it is a historical name, not a nickname --><!-- Do not add "The 6" or "The Six", since they are a promotional name used by Drake and his fans per talk page discussion --> |motto = Diversity Our Strength |image_map = Map of Ontario TORONTO (highlighted).svg |map_size = 220px |map_caption = Location of Toronto in the province of [[Ontario]] |pushpin_map = Canada#Ontario#North America |pushpin_caption = Location of Toronto in Canada |pushpin_relief = 1 |coordinates = {{koord|43|42|N|79|24|W}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = Canada |subdivision_type1 = Area of Canada |subdivision_type2 = [[Provinces and territories of Canada|Province]] |subdivision_type3 = [[Amalgamation of Toronto|Districts]] |subdivision_name1 = [[Eastern Canada]] |subdivision_name2 = [[Ontario]] |subdivision_name3 = [[East York]], [[Etobicoke]], [[North York]], [[Old Toronto]], [[Scarborough, Toronto|Scarborough]], [[York, Toronto|York]] |established_title = Settled |established_date = 1750 (as [[Fort Rouillé]])<ref>{{cite web|url=http://geonames.nrcan.gc.ca/education/toronto_e.php |title=The real story of how Toronto got its name &#124; Earth Sciences |website=Geonames.nrcan.gc.ca |date=September 18, 2007 |accessdate=February 10, 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111209114921/http://geonames.nrcan.gc.ca/education/toronto_e.php |archivedate=December 9, 2011 }}</ref> |established_title1 = Ustanovitev |established_date1 = August 27, 1793 (as [[York, Upper Canada|York]]) |established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] |established_date2 = March 6, 1834 (as Toronto) |established_title3 = [[Census divisions of Ontario|Amalgamated into division]] |established_date3 = January 20, 1953 (as [[Metropolitan Toronto]]) |government_type = [[Mayor–council government|Mayor–council]] |leader_title = [[Mayor of Toronto|Mayor]] |leader_name = [[John Tory]] |leader_title1 = Deputy Mayor |leader_name1 = [[Denzil Minnan-Wong]] |unit_pref = Metric |area_footnotes = &nbsp;(2011)<ref name=2016censusCSD>{{SCref|unit=csd|name=2016csd|year=2016|accessdate=2017-02-12|3520005}}</ref><ref name=2011censusPC>{{cite web | url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table-Tableau.cfm?LANG=Eng&T=801&PR=0&RPP=9999&SR=1&S=3&O=D | title=Population and dwelling counts, for population centres, 2011 and 2006 censuses | work=[[2011 Canadian Census|2011 Census of Population]] |publisher=[[Statistics Canada]] | date=January 13, 2014 | accessdate=December 11, 2014}}</ref><ref name=2011censusCMA>{{cite web | url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table-Tableau.cfm?LANG=Eng&T=205&S=3&RPP=50 | title=Population and dwelling counts, for census metropolitan areas, 2011 and 2006 censuses | work=[[Canada 2011 Census|2011 Census of Population]] | publisher=[[Statistics Canada]] | date=January 13, 2014 | accessdate=December 11, 2014}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 630,21 |area_urban_km2 = 1751,49 |area_metro_km2 = 5905,71 |elevation_m = 76 |population_total = 2731571 ([[List of the 100 largest municipalities in Canada by population|1st]]) |population_as_of = 2016 |population_footnotes =<ref name=2016censusCSD/><ref name=2011censusPC/><ref name=2011censusCMA/> |population_density_km2 = 4334,4 |population_urban = 5132794 ([[List of the 100 largest urban areas in Canada|1st]]) |population_metro = 5928040 ([[List of the 100 largest metropolitan areas in Canada|1st]]) |population_demonym = Torontonian |population_note = |postal_code_type = Poštna številka span |postal_code = [[List of postal codes of Canada: M|M]] |area_code = [[Area codes 416, 647 and 437|416, 647, 437]] |unemployment_rate = |custom_label_sec2 = GDP |custom_data_sec2 = US$276,3&nbsp;billion (2014)<ref name="brookingsgdp">{{cite web|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3 |title=Global city GDP 2014 |website=brookings.edu |publisher=Brookings Institution |accessdate=November 18, 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/6H7Jql2A9?url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3 |archivedate=June 4, 2013 |df=mdy }}</ref> |custom_label1_sec2 = GDP per capita |custom_data1_sec2 = US$45.771 (2014)<ref name="brookingsgdp"/> |website = {{URL|toronto.ca/}} |leader_title2 = Council |leader_name2 = [[Toronto City Council]] |leader_title3 = [[Member of Parliament (Canada)|MPs]] |leader_name3 ={{Collapsible list |title = List of MPs |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = |list_style = text-align:left;display:none; |1=[[Gary Anandasangaree]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |2=[[Carolyn Bennett]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |3=[[Bill Blair (politician)|Bill Blair]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |4=[[Jean Yip]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |5=[[Shaun Chen]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |6=[[Julie Dabrusin]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |7=[[Kirsty Duncan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |8=[[Julie Dzerowicz]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |9=[[Ali Ehsassi]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |10=[[Nathaniel Erskine-Smith]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |11=[[Chrystia Freeland]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |12=[[Ahmed Hussen]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |13=[[Michael Levitt (biophysicist)|Michael Levitt]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |14=[[James Maloney (Canadian politician)|James Maloney]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |15=[[John McKay (Ontario politician, born 1948)|John McKay]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |16=[[Marco Mendicino]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |17=[[Bill Morneau]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |18=[[Rob Oliphant]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |19=[[Yasmin Ratansi]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |20=[[Judy Sgro]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |21=[[Geng Tan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |22=[[Adam Vaughan]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |23=[[Arif Virani]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |24=[[Borys Wrzesnewskyj]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] |25=[[Salma Zahid]] [[Liberal Party of Canada|(LPC)]] }} |leader_title4 = [[Member of Provincial Parliament (Ontario)|MPPs]] |leader_name4 ={{Collapsible list |title = List of MPPs |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = <!-- (optional) --> |list_style = text-align:left;display:none; |1=[[Jill Andrew]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |2=[[Roman Baber]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |3=[[Aris Babikian]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |4=[[Doly Begum]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |5=[[Jessica Bell (politician)|Jessica Bell]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |6=[[Rima Berns-McGown]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |7=[[Raymond Cho (politician)|Raymond Cho]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |8=[[Stan Cho]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |9=[[Michael Coteau]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] |10=[[Doug Ford]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |11=[[Chris Glover]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |12=[[Faisal Hassan]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |13=[[Christine Hogarth]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |14=[[Mitzie Hunter]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] |15=[[Bhutila Karpoche]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |16=[[Vincent Ke]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |17=[[Robin Martin]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |18=[[Christina Mitas]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |19=[[Suze Morrison]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |20=[[Tom Rakocevic]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |21=[[Marit Stiles]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |22=[[Kinga Surma]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |23=[[Peter Tabuns]] [[Ontario New Democratic Party|(NDP)]] |24=[[Vijay Thanigasalam]] [[Progressive Conservative Party of Ontario|(PC)]] |25=[[Kathleen Wynne]] [[Ontario Liberal Party|(LPO)]] }} |established_title4 = [[Merger (politics)|Amalgamated]] |established_date4 = January 1, 1998 (as [[Municipal government of Toronto|City of Toronto]]) |time_zone = [[Eastern Time Zone|EST]] |utc_offset = −5 |time_zone_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] |utc_offset_DST = −4 |custom_label_sec1 = [[National Topographic System|NTS]] Map |custom_data_sec1 = 030M11 |custom_label2_sec1 = [[Geographical Names Board of Canada|GNBC]] Code |custom_data2_sec1 = FEUZB }} ==Case 1.9: [[Briarcliff Manor, New York]] == {{Testcase table | name = Briarcliff Manor, New York | other_name = [[Administrative divisions of New York (state)#Village|Village]] of Briarcliff Manor | native_name = Fake native name | native_name_lang = hi <!-- images, nickname, motto --> | image = File:BriarcliffManorCompilation2.png | image_size = 260px | caption = Clockwise from top: the Village Center; village pool at Law Memorial Park; [[Briarcliff High School]]; [[Briarcliff Manor Public Library]]; village clock and Municipal Building. | alt = A medley of different scenes to represent the diversity of the village. At top is a photo of a street on the village's business district. Above center, right shows the Village Pool as part of Law Memorial Park. Below center, right shows Briarcliff Manor's high school. At the bottom is the village library, part of which was once Briarcliff's train station. Center, left shows the central business district with Briarcliff Manor's pocket park and clock in the foreground, and the old Municipal Building in the background. | image_blank_emblem = Roses renoir.JPG | blank_emblem_type = Village symbol (placeholder) | blank_emblem_alt = A ''Briarcliff'' Rose | image_seal = Seal of the Village of Briarcliff Manor.png | seal_type = Village seal | seal_alt = Circular seal with a central image of the coat of arms of New York, with a Native American to the left and a Colonial-era soldier to the right. | motto = A Village between Two Rivers | nickname = Briarcliff | named_for = The Irish family home "Brier Cliff" <!-- location --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_name1 = [[New York (state)|New York]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = Hudson Valley | subdivision_type3 = County | subdivision_name3 = [[Westchester County, New York|Westchester]] | subdivision_type4 = Občina | subdivision_name4 = [[Mount Pleasant, New York|Mount Pleasant]] and [[Ossining (town), New York|Ossining]] | parts_type = Parts | parts = Chilmark and Scarborough <!-- maps and coordinates --> | image_map = BriarcliffMapFinal2.png | map_caption = Boundaries of and major thoroughfares through Briarcliff Manor. | map_alt = Located against the Hudson River, with Routes 9, 9A, 100, and the Taconic State Parkway traversing the village. | image_map1 = Westchester County New York incorporated and unincorporated areas Briarcliff Manor highlighted.svg | map_caption1 = Location of Briarcliff Manor within Westchester County and the county within New York. | map_alt1 = Located on the west border of the county, in the center by latitude. The county is located in the south section and on the east border of the state. | pushpin_map = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{koord|region:US-NY_type:city|qid=Q3452629|format=dms|display=inline}} | coordinates_footnotes = <!-- government type, leaders --> | leader_title = Župan | leader_name = Lori A. Sullivan | leader_party = People's Caucus | leader_title1 = [[Town council|Board]] | leader_name1 = {{Collapsible list|title=Trustees|Cesare J. DeRose Jr.|Mark Pohar|Mark L. Wilson|Bryan Zirman}} | seat = Briarcliff Manor Village Hall, <small>1111 Pleasantville Road, {{koord|41|08|56|N|73|49|43|W|display=inline}}</small> <!-- established --> | established_title = Settled | established_date = 1890s | established_title1 = Incorporation | established_date1 = 1902 | founder = [[Walter William Law]] <!-- area --> | area_footnotes = | dunam_link = | area_total_km2 = | area_total_sq_mi = 6,7 | area_land_sq_mi = 5,9 | area_water_sq_mi = 0,8 <!-- elevation --> | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_ft = 351 | elevation_max_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_max_m = | elevation_max_ft = 533 | elevation_max_point = {{koord|41|09|24|N|73|50|46|W|display=inline}} | elevation_max_rank = | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Hudson River]] | elevation_min_rank = <!-- population --> | population_as_of = 2010 | population_footnotes = | population_total = 7.867 | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_demonym = <!-- time zone(s) --> | time_zone1 = [[Eastern Time Zone|EST]] | utc_offset1 = −5 | time_zone1_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset1_DST = −4 | time_zone2 = | utc_offset2 = | time_zone2_DST = | utc_offset2_DST = <!-- postal codes, area code --> | postal_code_type = [[ZIP Code]] | postal_code = 10510 | area_code_type = | area_code = [[Area code 914|914]] | geocode = | iso_code = | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|36|08103}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|969912}}, {{GNIS 4|2391558}} | custom_label2_sec1 = [[Virtual International Authority File|VIAF]] code | custom_data2_sec1 = {{VIAF|130216697}} <!-- website, footnotes --> | website = {{URL|www.briarcliffmanor.org}} | footnotes = }} ==Case 1.10: Briarcliff Manor, New York (with extra parameters)== {{Testcase table | name = Briarcliff Manor, New York | official_name = Thornycliff | native_name = Native name 1 | native_name_lang = fr | native_name2 = Native name 2 | native_name_lang2 = de | other_name = [[Administrative divisions of New York (state)#Village|Village]] of Briarcliff Manor <!-- images, nickname, motto --> | type = Village | nicknames = {{unbulleted list|The friendly city|The best village in New York}} | mottoes = {{unbulleted list|Draco Dormiens Nunquam Titillandus|Quantum materiae materietur marmota monax si marmota monax materiam possit materiari?}} | image = File:BriarcliffManorCompilation2.png | image_size = 260px | caption = Clockwise from top: the Village Center; village pool at Law Memorial Park; [[Briarcliff High School]]; [[Briarcliff Manor Public Library]]; village clock and Municipal Building. | alt = A medley of different scenes to represent the diversity of the village. At top is a photo of a street on the village's business district. Above center, right shows the Village Pool as part of Law Memorial Park. Below center, right shows Briarcliff Manor's high school. At the bottom is the village library, part of which was once Briarcliff's train station. Center, left shows the central business district with Briarcliff Manor's pocket park and clock in the foreground, and the old Municipal Building in the background. | image_blank_emblem = Roses renoir.JPG | blank_emblem_type = Village symbol (placeholder) | blank_emblem_alt = A ''Briarcliff'' Rose | image_seal = Seal of the Village of Briarcliff Manor.png | seal_type = Village seal | seal_alt = Circular seal with a central image of the coat of arms of New York, with a Native American to the left and a Colonial-era soldier to the right. | motto = | nickname = | named_for = The Irish family home "Brier Cliff" <!-- location --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_name1 = [[New York (state)|New York]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = Hudson Valley | subdivision_type3 = County | subdivision_name3 = [[Westchester County, New York|Westchester]] | subdivision_type4 = Občina | subdivision_name4 = [[Mount Pleasant, New York|Mount Pleasant]] and [[Ossining (town), New York|Ossining]] | parts_type = Parts | parts = Chilmark and Scarborough <!-- maps and coordinates --> | image_map = BriarcliffMapFinal2.png | map_caption = Boundaries of and major thoroughfares through Briarcliff Manor. | map_alt = Located against the Hudson River, with Routes 9, 9A, 100, and the Taconic State Parkway traversing the village. | image_map1 = Westchester County New York incorporated and unincorporated areas Briarcliff Manor highlighted.svg | map_caption1 = Location of Briarcliff Manor within Westchester County and the county within New York. | map_alt1 = Located on the west border of the county, in the center by latitude. The county is located in the south section and on the east border of the state. | pushpin_map = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{koord|region:US-NY_type:city|qid=Q3452629|format=dms|display=inline}} | coordinates_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- government type, leaders --> | leader_title = Župan | leader_name = Lori A. Sullivan | leader_party = People's Caucus | leader_title1 = [[Town council|Board]] | leader_name1 = {{Collapsible list|title=Trustees|Cesare J. DeRose Jr.|Mark Pohar|Mark L. Wilson|Bryan Zirman}} | seat = Briarcliff Manor Village Hall, <small>1111 Pleasantville Road, {{koord|41|08|56|N|73|49|43|W|display=inline}}</small> | government_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- established --> | established_title = Settled | established_date = 1890s | established_title1 = Incorporation | established_date1 = 1902 | founder = [[Walter William Law]] <!-- area --> | area_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | dunam_link = | area_total_km2 = | area_total_sq_mi = 6,7 | area_land_sq_mi = 5,9 | area_water_sq_mi = 0,8 | area_urban_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_rural_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_metro_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | area_urban_km2 = 7 | area_metro_km2 = 5 | area_rural_km2 = 37 | length_km = 2 | width_km = 5 | dimensions_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> <!-- elevation --> | elevation_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_m = | elevation_ft = 351 | elevation_max_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_max_m = | elevation_max_ft = 533 | elevation_max_point = {{koord|41|09|24|N|73|50|46|W|display=inline}} | elevation_max_rank = | elevation_min_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | elevation_min_m = | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Hudson River]] | elevation_min_rank = <!-- population --> | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_total = 7.867 | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_demonym = | pop_est_as_of = 2017 | pop_est_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_est = 9.000 | population_urban_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_urban = 5.000 | population_density_urban_km2 = auto | population_density_urban_sq_mi = | population_rural_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_rural = 1.000 | population_density_rural_km2 = auto | population_density_rural_sq_mi = | population_metro_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> | population_metro = 4.000 | population_density_metro_km2 = auto | population_blank1_title = Briarcliff House | population_blank1 = 6 | population_density_blank1_km2 = auto | area_blank1_ha = 2,5 | area_blank1_title = Briarcliff House <!-- time zone(s) --> | time_zone1 = [[Eastern Time Zone|EST]] | utc_offset1 = −5 | time_zone1_DST = [[Eastern Daylight Time|EDT]] | utc_offset1_DST = −4 | time_zone2 = | utc_offset2 = | time_zone2_DST = | utc_offset2_DST = <!-- postal codes, area code --> | postal_code_type = [[ZIP Code]] | postal_code = 10510 | postal2_code_type = Jenny's number | postal2_code = 867-5309 | area_code_type = | area_code = [[Area code 914|914]] | geocode = | iso_code = | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|36|08103}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|969912}}, {{GNIS 4|2391558}} | custom_label2_sec1 = [[Virtual International Authority File|VIAF]] code | custom_data2_sec1 = {{VIAF|130216697}} <!-- demographics (section 1) --> | demographics_type1 = Theism | demographics1_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref><!-- for references: use <ref> tags --> | demographics1_title1 = Monotheists | demographics1_info1 = 25% monotheists (as of 2017)<!-- etc., up to demographics1_title7 / demographics1_info7 --> | demographics1_title2 = Pagans | demographics1_info2 = 75% (as of 2017)<!-- etc., up to demographics1_title7 / demographics1_info7 --> <!-- demographics (section 2) --> | demographics_type2 = Favorite candy | demographics2_footnotes = <ref>http://www.example.com</ref><!-- for references: use <ref> tags --> | demographics2_title1 = Snickers | demographics2_info1 = 30% <!-- etc., up to demographics2_title10 / demographics2_info10 --> | demographics2_title2 = Butterfinger | demographics2_info2 = 70%<!-- etc., up to demographics2_title10 / demographics2_info10 --> <!-- website, footnotes --> | website = {{URL|www.briarcliffmanor.org}} | footnotes = <ref>http://www.example.com</ref> }} ==Case 1.11: Fort Worth, Texas== {{Testcase table | name = Fort Worth, Texas | official_name = City of Fort Worth | type = Mesto | named_for = [[William J. Worth]] | image = Fort Worth Collage.png | image_size = 288px | caption = Top to bottom, left to right: Downtown, Fort Worth Public Library, [[St. Patrick Cathedral (Fort Worth, Texas)|St. Patrick Cathedral]], Fort Worth Fire Station No. 1, [[Eddleman–McFarland House]], and [[Paddock Viaduct]] | image_flag = | flag_size = 118px | image_seal = <!--Seal of Fort Worth.png--> | seal_size = 81px | image_blank_emblem = <!--Logo of Fort Worth.png--> | blank_emblem_type = Logo of Fort Worth | nicknames = Cowtown,<ref name=citywebsite>{{cite web|url=http://www.fortworthgov.org/citymanager/info/default.aspx?id=3252|title=From a cowtown to Cowtown|website=Fortworthgov.org|accessdate=October 6, 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927123809/http://www.fortworthgov.org/citymanager/info/default.aspx?id=3252|archivedate=September 27, 2011|df=mdy-all}}</ref> Panther City, Funkytown, Metairie of Texas, Queen City of the Prairie<ref name=TexasHandbookOnline>{{cite web|url=https://tshaonline.org/handbook/online/articles/hdf01|title=Fort Worth, TX |website=tshaonline.org|accessdate=March 15, 2018|df=mdy-all}}</ref> | motto = "Where the West begins";<ref name=citywebsite /> "Crossroads of Cowboys & Culture" | image_map = Tarrant County Texas Incorporated Areas Fort Worth highlighted.svg | map_size = 250px | map_caption = Location within Tarrant County | image_map1 = | map_size1 = | map_caption1 = | pushpin_map = Texas#USA#North America | pushpin_label_position = right | pushpin_caption = Location within Texas##Location within the United States##Location within North America | pushpin_relief = 1 | pushpin_label = Fort Worth | coordinates = {{koord|32|45|N|97|20|W|type:city_region:US-TX|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_type2 = [[List of counties in Texas|Counties]] | subdivision_name1 = [[Texas]] | subdivision_name2 = [[Tarrant County, Texas|Tarrant]], [[Denton County, Texas|Denton]], [[Parker County, Texas|Parker]], [[Wise County, Texas|Wise]]<ref name=citymap>{{cite web|url=http://maps.fortworthgov.org/customer_tool/default.asp|title=Fort Worth Geographic Information Systems|accessdate=February 14, 2009|url-status=dead|archiveurl=https://archive.is/20121221011453/http://maps.fortworthgov.org/customer_tool/default.asp|archivedate=December 21, 2012|df=mdy-all}}</ref> | established_title = Incorporated | established_date = 1873<ref>{{cite web|url=http://fortworthtexas.gov/uploadedFiles/Finance/Financial_Reports/2011_CAFR.pdf|format=PDF|title=COMPREHENSIVE ANNUAL FINANCIAL REPORT For the Fiscal Year Ended September 30, 2011 : CITY of FORT WORTH, TEXAS|website=Fortworthtexas.gov|accessdate=August 27, 2017}}</ref> | government_type = [[Council–manager government|Council–manager]] | governing_body = Fort Worth City Council | leader_title = [[Mayor of Fort Worth, Texas|Mayor]] | leader_name = [[Betsy Price]] ([[Republican Party (United States)|R]]) | leader_title1 = [[City manager]] | leader_name1 = David Cooke | unit_pref = US | area_total_km2 = 904,4 | area_total_sq_mi = 349,2 | area_land_km2 = 886,3 | area_land_sq_mi = 342,2 | area_water_km2 = 18,1 | area_water_sq_mi = 7,0 | elevation_m = 216 | elevation_ft = 653 | population_total = 874,168 (US: [[List of United States cities by population|15th]]) | population_as_of = [[United States Census Bureau|2017]] | population_footnotes = <ref name="2017 Pop Estimate">{{cite web|url=https://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?src=CF|title=American FactFinder – Results|publisher=[[United States Census Bureau]], Population Division|accessdate=May 25, 2018}}</ref> | population_density_km2 = 842,0 | population_density_sq_mi = 2181,0 | population_metro = 7.102.796 (US: [[List of Metropolitan Statistical Areas|4th]]) | population_blank1_title = [[Demonim]] | population_blank1 = Fort Worther | postal_code_type = [[ZIP Code]]s | postal_code = 76120, 76008, 76028, 76036, 76101-76124, 76126-76127, 76130-76137, 76140, 76147-76148, 76150, 76155, 76161-76164, 76166, 76177, 76179, 76180-76182, 76185, 76191-76193, 76195-76199, 76244, 76247, 76262, 76129 (exclusive to TCU), 76107 | area_code = [[Area codes 817 and 682|682 and 817]] | area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area codes]] | website = [http://www.fortworthtexas.gov/ fortworthtexas.gov] | footnotes = | leader_title2 = [[City council]] | leader_name2 = {{Collapsible list |title = |frame_style = border:none; padding: 0; |title_style = <!-- (optional) --> |list_style = text-align:left;display:none; |1 = • Carlos Flores |2 = • W. B. "Zim" Zimmerman |3 = • Carry Moon |4 = • Gyna Bivens |5 = • Jungus Jordan |6 = • Dennis Shingleton |7 = • Kelly Allen Gray |8 = • Ann Zadeh }} | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | time_zone_DST = [[Central Daylight Time|CDT]] | utc_offset_DST = −5 | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS code]] | custom_data_sec1 = 48-27000 | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature ID | custom_data1_sec1 = 1380947<ref name="GR3 2">{{cite web|url=http://geonames.usgs.gov|accessdate=January 31, 2008|title=US Board on Geographic Names|publisher=[[United States Geological Survey]]|date=October 25, 2007}}</ref> | custom_label2_sec1 = Primary Airport | custom_data2_sec1 = [[Dallas Fort Worth International Airport]]<br />DFW (Major/International) | custom_label3_sec1 = [[Interstate Highway System|Interstates]] | custom_data3_sec1 = [[File:I-20 (TX).svg|26px|link=Interstate 20 in Texas]] [[File:I-30 (TX).svg|26px|link=Interstate 30]] [[File:I-35W (TX).svg|30px|link=Interstate 35W in Texas]] [[File:I-820 (TX).svg|30px|link=Interstate 820]] | custom_label4_sec1 = [[U.S. Routes]] | custom_data4_sec1 = [[File:US 81.svg|25px|link=U.S. Route 81 in Texas]] [[File:US 287.svg|31px|link=U.S. Route 287 in Texas]] [[File:US 377.svg|31px|link=U.S. Route 377 in Texas]] | custom_label5_sec1 = [[Passenger rail]] | custom_data5_sec1 = [[File:Amtrak logo.svg|100px|link=Amtrak]] [[File:TRE logo.png|50px|link=Trinity Railway Express]] [[File:logo TEXRail.svg|50px|link=TEXRail]] }} ==Case 1.12: Matsu Islands== {{testcase table | name = Lienchiang County | official_name = <!-- Official name in English if different from 'name' --> | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|連江縣}}}} | other_name = Matsu Islands, Ma-tsu, Matsoo | type = [[County (Taiwan)|County]] | image = Matsu Montage.png | caption = Top: Magan Tianhou Temple in Nangan, Bottom left: Matsu display monument in Nangan, Bottom upper left: Lin Moniang Tomb in Mazu Temple, Bottom lower right: [[Dongyong Lighthouse]] | image_flag = Flag of Lienchiang County.svg | image_seal = Emblem of Lienchiang County.svg | seal_type = Logo | image_map = Taiwan ROC political division map Lienchiang County.svg | map_caption = | coordinates = {{koord|26|09|04|N|119|55|38|E|region:TW_type:isle|display=inline}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ROC-TW}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = [[Fujian Province, Republic of China|Fujian]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = Northern Fujian | iso_code = TW-LIE | seat_type = Sedež | seat = [[Nangan, Lienchiang|Nangan Township]] (Nankan) | seat1_type = Največje mesto | seat1 = | parts = 4 [[Township (Taiwan)|rural townships]]<br />22 [[Village (Taiwan)|rural villages]] | parts_type = Divisions | leader_title = County Magistrate | leader_name = [[Liu Cheng-ying]] | leader_party = [[Kuomintang|KMT]] | area_total_km2 = 29,60 | area_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://www.matsu.gov.tw/chhtml/Detail/371030000A/580?mcid=6340|script-title=zh:生態環境|language=zh-tw|date=9 January 2017|accessdate=22 August 2019|website={{lang|zh-tw|馬祖-連江縣政府}} LIENCHIANG COUNTY GOVERNMENT|quote={{lang|zh-tw|終於讓專家學者在經過2年研究後，發現了全新品種的雌光螢，命名為北竿雌光螢和分布於東莒島的黃緣雌光螢，這對於總面積僅29.6平方公里的馬祖來說，是極為珍貴的物產。}}}}</ref><ref name="health">{{cite web|url=http://www.matsuhb.gov.tw/2009web/friendly_index.php|script-title=zh:城市介紹|language=zh-tw|accessdate=23 August 2020|website=Matsu Health Bureau Web site 連江縣衛生福利局|quote=列島的陸域面積為29.60平方公里，全縣各島海岸線總長為 133 公里}}</ref> | area_water_percent = | area_rank = [[List of administrative divisions of Taiwan|22 of 22]] | population_total = 12716 | population_as_of = Junij 2016 | population_footnotes = <ref>{{cite web|url=http://www.matsu-news.gov.tw/2010web/news_detail_101.php?CMD=open&UID=186188|script-title=zh:截至106年6月底 馬祖總人口數12716人|language=zh-tw|quote={{lang|zh-tw|　總計：2768戶，12716人，男性7244人，女性5472人。}}|website=[[Matsu Daily]]|date=14 July 2016|accessdate=8 September 2019}}</ref> | population_rank = [[List of administrative divisions of Taiwan|22 of 22]] | population_density_km2 = auto | time_zone = [[National Standard Time|Taiwan National Standard Time]] | utc_offset = +8 | website = {{URL|http://www.matsu.gov.tw/Enhtml/Index|www.matsu.gov.tw}} | footnotes = | module = <!-- -->{{Infobox place symbols | embed = yes | flower = [[Bougainvillea glabra|Hairy bougainvillea]] (''Bougainvillea glabra'') | tree = Australian laurel ([[Pittosporum tobira]]) | bird = [[Chinese crested tern]] (''Sterna bernsteini'') }}<!-- -->{{Infobox islands | embed = yes | coastline_km = 133<!-- or |coastline_km= --> | coastline_footnotes = <ref name="health"/> }} }} ==Case 1.13: Very large image== {{testcase table | type = [[List of municipalities in California|City]] | name = Los Angeles | native_name = {{small|{{native name|es|Los Ángeles}}}} | image = Los Angeles with Mount Baldy.jpg | image_size = 400px | image_flag = Flag of Los Angeles, California.svg | flag_size = 110px | image_seal = Seal of Los Angeles.svg | seal_size = 90px | seal_link = Seal of Los Angeles | image_shield = Coat of arms of Los Angeles.svg | shield_size = 75px | image_blank_emblem = Wordmark of Los Angeles, California.svg | blank_emblem_type = Wordmark | blank_emblem_size = 125px | blank_emblem_alt = L.A. city seal next to LACITY.GOV | blank_emblem_link = Seal of Los Angeles | pushpin_map = California | pushpin_caption = Location in California | coordinates = {{koord|34|03|N|118|15|W|region:US-CA_type:city(3800000)|display=inline,title}} | nicknames = L.A., City of Angels,<ref name=VOAnick /> [[The Entertainment Capital of the World]],<ref name=VOAnick>{{cite news|url=https://learningenglish.voanews.com/a/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|title=Nicknames for Los Angeles|work=[[Voice of America]]|first1=Shelley|last1=Gollust|date=April 18, 2013|access-date=June 26, 2014|archive-date=July 6, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706105931/http://learningenglish.voanews.com/content/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|url-status=live}}</ref> La-la-land, Tinseltown<ref name=VOAnick /> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_type2 = [[List of counties in California|County]] | subdivision_name1 = [[California]]<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_name2 = [[Los Angeles County, California|Los Angeles]] | subdivision_type3 = [[List of regions of California|Region]] | subdivision_type4 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | subdivision_type5 = [[Metropolitan statistical area|MSA]] | subdivision_name3 = [[Southern California]] | subdivision_name4 = [[Greater Los Angeles|Los Angeles-Long Beach]] | subdivision_name5 = [[Los Angeles metropolitan area|Los Angeles-Long Beach-Anaheim]] | established_title = [[Pueblo de Los Ángeles|Pueblo]] | established_date = September 4, 1781<ref name="CaliforniaCounty1899">{{cite book|last=Barrows|first=H.D.|title=Historical Society of Southern California Quarterly|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151|access-date=September 28, 2011|year=1899|page=151ff|chapter=Felepe de Neve|volume=4|archive-date=November 6, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106163845/https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> | established_title1 = [[City status]] | established_date1 = May 23, 1835<ref>{{cite web| url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| title = This 1835 Decree Made the Pueblo of Los Angeles a Ciudad – And California's Capital| publisher = [[KCET]]| access-date = January 27, 2018| date = April 2016| archive-date = January 28, 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180128074945/https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| url-status = live}}</ref> | established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] | established_date2 = April 4, 1850<ref>{{cite web|url = http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | archive-url = https://web.archive.org/web/20130221091414/http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | url-status = dead | archive-date = February 21, 2013 | title = California Cities by Incorporation Date | format = DOC | publisher = California Association of [[Local Agency Formation Commission]]s | access-date = August 25, 2014}}</ref> | named_for = [[Queen of Heaven|Our Lady, Queen of the Angels]] <!-- Government ----------->| government_type = [[Mayor–council government|Mayor-council]]<ref>{{cite web | url = http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | title = About the City Government | publisher = City of Los Angeles | access-date = February 8, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150208103544/http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | archive-date = February 8, 2015 | url-status = dead }}</ref> | governing_body = [[Los Angeles City Council]] | leader_title = [[Mayor of Los Angeles|Mayor]] | leader_name = [[Karen Bass]] ([[California Democratic Party|D]]) | leader_title1 = [[Los Angeles City Attorney|City Attorney]] | leader_name1 = [[Hydee Feldstein Soto]] (D) | total_type = Skupaj | unit_pref = Imperial | area_footnotes = <ref name="CenPopGazetteer2021">{{cite web | title = 2021 U.S. Gazetteer Files | url = https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | publisher = Združene Države Census Bureau | access-date = September 7, 2021 | archive-date = September 7, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210907202441/https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | url-status = live}}</ref> | area_total_sq_mi = 498,3 | area_total_km2 = 1290,6 | area_land_sq_mi = 469,1 | area_land_km2 = 1214,9 | area_water_sq_mi = 29,2 | area_water_km2 = 75,7 | elevation_m = 71 | elevation_ft = 233 | elevation_min_ft = 0 | elevation_min_point = [[Pacific Ocean]] | elevation_max_m = 1547 | elevation_max_ft = 5075 | elevation_max_point = [[Mount Lukens]] | elevation_footnotes = | elevation_max_footnotes = | elevation_min_footnotes = | population_total = 3898747 | population_as_of = [[2020 United States census|2020]] | population_footnotes = <ref name="US Census Bureau 2020 Los Angeles, CA Population">{{cite web |title=US Census Bureau |url=https://data.census.gov/all?q=Los%20Angeles%20city,%20California |website=www.census.gov |access-date=13 September 2024}}</ref> | pop_est_footnotes = <ref name="QuickFacts">{{cite web | title = QuickFacts: Los Angeles city, California | url = https://www.census.gov/quickfacts/fact/dashboard/losangelescitycalifornia/LFE041219 | access-date = September 13, 2024 | publisher = U.S. Census Bureau }}</ref> | population_est = 3.878.704 | pop_est_as_of = 2024 | population_rank = [[List of North American cities by population|3rd]] in North America<br />[[List of United States cities by population|2nd]] in the United States<br />[[List of largest cities in California by population|1st]] in California | population_density_sq_mi = 8.205 | population_density_km2 = 3.168 | population_urban_footnotes = <ref name="urban area">{{cite web | url = https://www.census.gov/programs-surveys/geography/guidance/geo-areas/urban-rural.html | title = List of 2020 Census Urban Areas | website = census.gov | publisher = Združene Države Census Bureau | access-date = January 8, 2023 | archive-date = January 14, 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230114022812/https://www.census.gov/programs-surveys/geography/guidance/geo-areas/urban-rural.html | url-status = live}}</ref> | population_urban = 12.237.376 (US: [[List of United States urban areas|2nd]]) | population_density_urban_km2 = | population_density_urban_sq_mi = | population_metro_footnotes = <ref name=PopEstCBSA>{{cite web |url=https://www.census.gov/data/tables/time-series/demo/popest/2020s-total-metro-and-micro-statistical-areas.html#v2023 |title=Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas Population Totals: 2020-2023 |publisher=[[United States Census Bureau]], Population Division |date=March 14, 2024 |access-date=March 15, 2024 }}</ref> | population_metro = 12.927.614 (US: [[List of metropolitan statistical areas|2nd]]) | population_blank1_title = [[Combined statistical area|CSA]] | population_blank1 = 18316743 (US: [[Combined statistical area|2nd]]) | population_blank1_footnotes = <ref name="PopEstCBSA" /> | population_demonyms = Angeleno, Angelino, Angeleño<ref>{{Cite web | url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/angelino-angeleno-and-angeleno | title = Angelino, Angeleno, and Angeleño | date = January 10, 2011 | website = KCET|access-date = November 4, 2022 | archive-date = February 19, 2023|archive-url = https://web.archive.org/web/20230219122950/https://www.kcet.org/shows/lost-la/angelino-angeleno-and-angeleno | url-status = live}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.merriam-webster.com/dictionary/Angeleno | title = Definition of Angeleno | website = Merriam-Webster | date = May 16, 2023|access-date = April 20, 2022 | archive-date = April 20, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220420032029/https://www.merriam-webster.com/dictionary/Angeleno | url-status = live}}</ref> | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web | title = Skupaj Gross Domestic Product for Los Angeles-Long Beach-Anaheim, CA (MSA) | url = https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP31080 | website = Federal Reserve Economic Data | access-date = January 3, 2024 | archive-date = November 26, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191126024835/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP31080 | url-status = live }}</ref><ref name="Riverside-San Bernardino-Ontario, CA (MSA)">{{Cite web | title = Skupaj Gross Domestic Product for Riverside-San Bernardino-Ontario, CA (MSA) | url = https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP40140 | website = fred.stlouisfed.org | access-date = January 8, 2024 | archive-date = June 16, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190616224607/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP40140 | url-status = live }}</ref><ref name="Oxnard-Thousand Oaks-Ventura, CA (MSA)">{{Cite web |title= Skupaj Gross Domestic Product for Oxnard-Thousand Oaks-Ventura, CA (MSA) |url= https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP37100 |website= fred.stlouisfed.org |access-date= January 8, 2024 |archive-date= June 16, 2019 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190616224609/https://fred.stlouisfed.org/series/NGMP37100 |url-status= live }}</ref> | demographics2_title1 = [[Metropolitan area|Metro]] | demographics2_info1 = $1,295 bilijonov (2023) | demographics2_title2 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | demographics2_info2 = $1,618 bilijonov (2023) | postal_code_type = [[ZIP Code]]s | postal_code = {{collapsible list | framestyle = text-align:left;border:0;padding:0;line-height:16px; | titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; | hlist = true|'''90001–90084, 90086–90089, 90091, 90093–90097, 90099, 90101–90103, 90174, 90185, 90189,''' 90291–90293, 91040–91043, 91303–91308, 91311, 91316, 91324–91328, 91330, 91331, 91335, 91340, 91342–91349, 91352–91353, 91356–91357, 91364–91367, 91401–91499, 91504–91505, 91601–91609{{efn|name=zip|The [[United States Postal Service]] uses "Los Angeles" as the recommended place name for those zip codes in '''bold.'''}}<ref>[https://media.metro.net/about_us/pla/images/lazipcodes.pdf Zip Codes Within the City of Los Angeles] {{Webarchive | url = https://web.archive.org/web/20170713071849/http://media.metro.net/about_us/pla/images/lazipcodes.pdf | date = July 13, 2017 }} – LAHD</ref> }} | area_code = [[Area codes 213 and 323|213, 323]], [[Area codes 310 and 424|310, 424]], [[Area codes 818 and 747|818, 747]], [[Area code 626|626]] | area_code_type = [[North American Numbering Plan|Area codes]] | custom_label_sec1 = [[Federal Information Processing Standards|FIPS]] code | custom_data_sec1 = {{FIPS|06|44000}} | custom_label1_sec1 = [[Geographic Names Information System|GNIS]] feature IDs | custom_data1_sec1 = {{GNIS 4|1662328}}, {{GNIS 4|2410877}} | website = {{URL|https://lacity.gov}} | leader_title2 = [[Los Angeles City Controller|City Controller]] | leader_name2 = [[Kenneth Mejia]] (D) | time_zone = [[Pacific Time Zone|PST]] | utc_offset = −08:00 | time_zone_DST = [[Pacific Daylight Time|PDT]] | utc_offset_DST = −07:00 }} ==Case 1.14: Very large image and flag== {{testcase table | type = [[List of municipalities in California|City]] | name = Los Angeles | native_name = {{small|{{native name|es|Los Ángeles}}}} | image = Los Angeles with Mount Baldy.jpg | image_size = 400px | image_flag = Flag of Los Angeles, California.svg | flag_size = 200px | image_seal = Seal of Los Angeles.svg | seal_size = 90px | seal_link = Seal of Los Angeles | image_shield = Coat of arms of Los Angeles.svg | shield_size = 75px | image_blank_emblem = Wordmark of Los Angeles, California.svg | blank_emblem_type = Wordmark | blank_emblem_size = 225px | blank_emblem_alt = L.A. city seal next to LACITY.GOV | blank_emblem_link = Seal of Los Angeles | pushpin_map = California | pushpin_caption = Location in California | coordinates = {{koord|34|03|N|118|15|W|region:US-CA_type:city(3800000)|display=inline,title}} | nicknames = L.A., City of Angels,<ref name=VOAnick /> [[The Entertainment Capital of the World]],<ref name=VOAnick>{{cite news|url=https://learningenglish.voanews.com/a/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|title=Nicknames for Los Angeles|work=[[Voice of America]]|first1=Shelley|last1=Gollust|date=April 18, 2013|access-date=June 26, 2014|archive-date=July 6, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706105931/http://learningenglish.voanews.com/content/nicknames-for-los-angeles/1644584.html|url-status=live}}</ref> La-la-land, Tinseltown<ref name=VOAnick /> | subdivision_type = Država | subdivision_name = Združene Države<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_type2 = [[List of counties in California|County]] | subdivision_name1 = [[California]]<!-- Do not add a flag, see MOS:INFOBOXFLAG --> | subdivision_name2 = [[Los Angeles County, California|Los Angeles]] | subdivision_type3 = [[List of regions of California|Region]] | subdivision_type4 = [[Combined Statistical Area|CSA]] | subdivision_type5 = [[Metropolitan statistical area|MSA]] | subdivision_name3 = [[Southern California]] | subdivision_name4 = [[Greater Los Angeles|Los Angeles-Long Beach]] | subdivision_name5 = [[Los Angeles metropolitan area|Los Angeles-Long Beach-Anaheim]] | established_title = [[Pueblo de Los Ángeles|Pueblo]] | established_date = September 4, 1781<ref name="CaliforniaCounty1899">{{cite book|last=Barrows|first=H.D.|title=Historical Society of Southern California Quarterly|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151|access-date=September 28, 2011|year=1899|page=151ff|chapter=Felepe de Neve|volume=4|archive-date=November 6, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106163845/https://books.google.com/books?id=JMg1AAAAIAAJ&pg=PA151#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> | established_title1 = [[City status]] | established_date1 = May 23, 1835<ref>{{cite web| url = https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| title = This 1835 Decree Made the Pueblo of Los Angeles a Ciudad – And California's Capital| publisher = [[KCET]]| access-date = January 27, 2018| date = April 2016| archive-date = January 28, 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180128074945/https://www.kcet.org/shows/lost-la/this-1835-decree-made-the-pueblo-of-los-angeles-a-ciudad-and-californias-capital| url-status = live}}</ref> | established_title2 = [[Municipal corporation|Incorporated]] | established_date2 = April 4, 1850<ref>{{cite web|url = http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | archive-url = https://web.archive.org/web/20130221091414/http://www.calafco.org/docs/Cities_by_incorp_date.doc | url-status = dead | archive-date = February 21, 2013 | title = California Cities by Incorporation Date | format = DOC | publisher = California Association of [[Local Agency Formation Commission]]s | access-date = August 25, 2014}}</ref> | named_for = [[Queen of Heaven|Our Lady, Queen of the Angels]] <!-- Government ----------->| government_type = [[Mayor–council government|Mayor-council]]<ref>{{cite web | url = http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | title = About the City Government | publisher = City of Los Angeles | access-date = February 8, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150208103544/http://www.lacity.org/city-government/about-city-government | archive-date = February 8, 2015 | url-status = dead }}</ref> | governing_body = [[Los Angeles City Council]] | leader_title = [[Mayor of Los Angeles|Mayor]] | leader_name = [[Karen Bass]] ([[California Democratic Party|D]]) | leader_title1 = [[Los Angeles City Attorney|City Attorney]] | leader_name1 = [[Hydee Feldstein Soto]] (D) | total_type = Skupaj | unit_pref = Imperial | area_footnotes = <ref name="CenPopGazetteer2021">{{cite web | title = 2021 U.S. Gazetteer Files | url = https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | publisher = Združene Države Census Bureau | access-date = September 7, 2021 | archive-date = September 7, 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210907202441/https://www2.census.gov/geo/docs/maps-data/data/gazetteer/2021_Gazetteer/2021_gaz_place_06.txt | url-status = live}}</ref> | area_total_sq_mi = 498,3 | area_total_km2 = 1290,6 | area_land_sq_mi = 469,1 | area_land_km2 = 1214,9 | area_water_sq_mi = 29,2 | area_water_km2 = 75,7 | elevation_m = 71 | elevation_ft = 233 }} == Primer 1.15: Most parameters == {{Testcase table | name ={{{name}}} | official_name ={{{official_name}}} | native_name ={{{native_name}}} | native_name_lang ={{{native_name_lang}}} | other_name ={{{other_name}}} | type ={{{type}}} | translit_lang1 ={{{translit_lang1}}} | translit_lang1_type ={{{translit_lang1_type}}} | translit_lang1_info ={{{translit_lang1_info}}} | translit_lang1_type1 ={{{translit_lang1_type1}}} | translit_lang1_info1 ={{{translit_lang1_info1}}} | translit_lang1_type2 ={{{translit_lang1_type2}}} | translit_lang1_info2 ={{{translit_lang1_info2}}} | translit_lang1_type3 ={{{translit_lang1_type3}}} | translit_lang1_info3 ={{{translit_lang1_info3}}} | translit_lang1_type4 ={{{translit_lang1_type4}}} | translit_lang1_info4 ={{{translit_lang1_info4}}} | translit_lang1_type5 ={{{translit_lang1_type5}}} | translit_lang1_info5 ={{{translit_lang1_info5}}} | translit_lang1_type6 ={{{translit_lang1_type6}}} | translit_lang1_info6 ={{{translit_lang1_info6}}} | translit_lang2 ={{{translit_lang2}}} | translit_lang2_type ={{{translit_lang2_type}}} | translit_lang2_info ={{{translit_lang2_info}}} | translit_lang2_type1 ={{{translit_lang2_type1}}} | translit_lang2_info1 ={{{translit_lang2_info1}}} | translit_lang2_type2 ={{{translit_lang2_type2}}} | translit_lang2_info2 ={{{translit_lang2_info2}}} | translit_lang2_type3 ={{{translit_lang2_type3}}} | translit_lang2_info3 ={{{translit_lang2_info3}}} | translit_lang2_type4 ={{{translit_lang2_type4}}} | translit_lang2_info4 ={{{translit_lang2_info4}}} | translit_lang2_type5 ={{{translit_lang2_type5}}} | translit_lang2_info5 ={{{translit_lang2_info5}}} | translit_lang2_type6 ={{{translit_lang2_type6}}} | translit_lang2_info6 ={{{translit_lang2_info6}}} | image ={{{image}}} | image_size ={{{image_size}}} | alt ={{{alt}}} | caption ={{{caption}}} | image_flag ={{{image_flag}}} | flag_size ={{{flag_size}}} | flag_alt ={{{flag_alt}}} | flag_link ={{{flag_link}}} | image_seal ={{{image_seal}}} | seal_size ={{{seal_size}}} | seal_alt ={{{seal_alt}}} | seal_link ={{{seal_link}}} | image_shield ={{{image_shield}}} | shield_size ={{{shield_size}}} | shield_alt ={{{shield_alt}}} | shield_link ={{{shield_link}}} | image_blank_emblem ={{{image_blank_emblem}}} | blank_emblem_size ={{{blank_emblem_size}}} | blank_emblem_alt ={{{blank_emblem_alt}}} | blank_emblem_type ={{{blank_emblem_type}}} | blank_emblem_link ={{{blank_emblem_link}}} | coordinates={{koord|1|2|3|N|4|5|6|W}} | nickname ={{{nickname}}} | motto ={{{motto}}} | anthem ={{{anthem}}} | image_map ={{{image_map}}} | map_size ={{{map_size}}} | map_alt ={{{map_alt}}} | map_caption ={{{map_caption}}} | image_map1 ={{{image_map1}}} | map_size1 ={{{map_size1}}} | map_alt1 ={{{map_alt1}}} | map_caption1 ={{{map_caption1}}} | pushpin_map_narrow =<!-- {{{pushpin_map_narrow}}} --> | pushpin_map =World#Africa | pushpin_alt ={{{pushpin_alt}}} | pushpin_map_size =300 | pushpin_relief ={{{pushpin_relief}}} | pushpin_label_position ={{{pushpin_label_position}}} | pushpin_label ={{{pushpin_label}}} | pushpin_caption ={{{pushpin_caption}}} | coor_pinpoint ={{{coor_pinpoint}}} | coordinates_footnotes ={{{coordinates_footnotes}}} | subdivision_type ={{{subdivision_type}}} | subdivision_name ={{{subdivision_name}}} | subdivision_type1 ={{{subdivision_type1}}} | subdivision_name1 ={{{subdivision_name1}}} | subdivision_type2 ={{{subdivision_type2}}} | subdivision_name2 ={{{subdivision_name2}}} | subdivision_type3 ={{{subdivision_type3}}} | subdivision_name3 ={{{subdivision_name3}}} | subdivision_type4 ={{{subdivision_type4}}} | subdivision_name4 ={{{subdivision_name4}}} | subdivision_type5 ={{{subdivision_type5}}} | subdivision_name5 ={{{subdivision_name5}}} | subdivision_type6 ={{{subdivision_type6}}} | subdivision_name6 ={{{subdivision_name6}}} | established_title ={{{established_title}}} | established_date ={{{established_date}}} | established_title1 ={{{established_title1}}} | established_date1 ={{{established_date1}}} | established_title2 ={{{established_title2}}} | established_date2 ={{{established_date2}}} | established_title3 ={{{established_title3}}} | established_date3 ={{{established_date3}}} | established_title4 ={{{established_title4}}} | established_date4 ={{{established_date4}}} | extinct_title ={{{extinct_title}}} | extinct_date ={{{extinct_date}}} | founder ={{{founder}}} | named_for ={{{named_for}}} | seat_type ={{{seat_type}}} | seat ={{{seat}}} | seat1_type ={{{seat1_type}}} | seat1 ={{{seat1}}} | parts_type ={{{parts_type}}} | parts_style ={{{parts_style}}} | parts ={{{parts}}} | p1 ={{{p1}}} | p2 ={{{p2}}} | p3 ={{{p3}}} | p4 ={{{p4}}} | p5 ={{{p5}}} | p6 ={{{p6}}} | p7 ={{{p7}}} | p8 ={{{p8}}} | p9 ={{{p9}}} | p10 ={{{p10}}} | p11 ={{{p11}}} | p12 ={{{p12}}} | p13 ={{{p13}}} | p14 ={{{p14}}} | p15 ={{{p15}}} | p16 ={{{p16}}} | p17 ={{{p17}}} | p18 ={{{p18}}} | p19 ={{{p19}}} | p20 ={{{p20}}} | p21 ={{{p21}}} | p22 ={{{p22}}} | p23 ={{{p23}}} | p24 ={{{p24}}} | p25 ={{{p25}}} | p26 ={{{p26}}} | p27 ={{{p27}}} | p28 ={{{p28}}} | p29 ={{{p29}}} | p30 ={{{p30}}} | p31 ={{{p31}}} | p32 ={{{p32}}} | p33 ={{{p33}}} | p34 ={{{p34}}} | p35 ={{{p35}}} | p36 ={{{p36}}} | p37 ={{{p37}}} | p38 ={{{p38}}} | p39 ={{{p39}}} | p40 ={{{p40}}} | p41 ={{{p41}}} | p42 ={{{p42}}} | p43 ={{{p43}}} | p44 ={{{p44}}} | p45 ={{{p45}}} | p46 ={{{p46}}} | p47 ={{{p47}}} | p48 ={{{p48}}} | p49 ={{{p49}}} | p50 ={{{p50}}} | government_footnotes ={{{government_footnotes}}} | government_type ={{{government_type}}} | governing_body ={{{governing_body}}} | leader_title ={{{leader_title}}} | leader_name ={{{leader_name}}} | leader_party ={{{leader_party}}} | leader_title1 ={{{leader_title1}}} | leader_name1 ={{{leader_name1}}} | leader_title2 ={{{leader_title2}}} | leader_name2 ={{{leader_name2}}} | leader_title3 ={{{leader_title3}}} | leader_name3 ={{{leader_name3}}} | leader_title4 ={{{leader_title4}}} | leader_name4 ={{{leader_name4}}} | total_type ={{{total_type}}} | area_footnotes ={{{area_footnotes}}} | area_total_km2 ={{{area_total_km2}}} | area_total_ha ={{{area_total_ha}}} | area_total_acre ={{{area_total_acre}}} | area_total_sq_mi ={{{area_total_sq_mi}}} | area_total_dunam ={{{area_total_dunam}}} | dunam_link ={{{dunam_link}}} | unit_pref ={{{unit_pref}}} | area_magnitude =<!--{{{area_magnitude}}} --> | area_land_km2 ={{{area_land_km2}}} | area_land_ha ={{{area_land_ha}}} | area_land_acre ={{{area_land_acre}}} | area_land_sq_mi ={{{area_land_sq_mi}}} | area_land_dunam ={{{area_land_dunam}}} | area_water_km2 ={{{area_water_km2}}} | area_water_ha ={{{area_water_ha}}} | area_water_acre ={{{area_water_acre}}} | area_water_sq_mi ={{{area_water_sq_mi}}} | area_water_dunam ={{{area_water_dunam}}} | area_water_percent ={{{area_water_percent}}} | area_urban_footnotes ={{{area_urban_footnotes}}} | area_urban_km2 ={{{area_urban_km2}}} | area_urban_ha ={{{area_urban_ha}}} | area_urban_acre ={{{area_urban_acre}}} | area_urban_sq_mi ={{{area_urban_sq_mi}}} | area_urban_dunam ={{{area_urban_dunam}}} | area_rural_footnotes ={{{area_rural_footnotes}}} | area_rural_km2 ={{{area_rural_km2}}} | area_rural_ha ={{{area_rural_ha}}} | area_rural_acre ={{{area_rural_acre}}} | area_rural_sq_mi ={{{area_rural_sq_mi}}} | area_rural_dunam ={{{area_rural_dunam}}} | area_metro_footnotes ={{{area_metro_footnotes}}} | area_metro_km2 ={{{area_metro_km2}}} | area_metro_ha ={{{area_metro_ha}}} | area_metro_acre ={{{area_metro_acre}}} | area_metro_sq_mi ={{{area_metro_sq_mi}}} | area_metro_dunam ={{{area_metro_dunam}}} | area_rank ={{{area_rank}}} | area_blank1_title ={{{area_blank1_title}}} | area_blank1_km2 ={{{area_blank1_km2}}} | area_blank1_ha ={{{area_blank1_ha}}} | area_blank1_acre ={{{area_blank1_acre}}} | area_blank1_sq_mi ={{{area_blank1_sq_mi}}} | area_blank1_dunam ={{{area_blank1_dunam}}} | area_blank2_title ={{{area_blank2_title}}} | area_blank2_km2 ={{{area_blank2_km2}}} | area_blank2_ha ={{{area_blank2_ha}}} | area_blank2_acre ={{{area_blank2_acre}}} | area_blank2_sq_mi ={{{area_blank2_sq_mi}}} | area_blank2_dunam ={{{area_blank2_dunam}}} | area_note ={{{area_note}}} | dimensions_footnotes ={{{dimensions_footnotes}}} | length_km ={{{length_km}}} | length_mi ={{{length_mi}}} | width_km ={{{width_km}}} | width_mi ={{{width_mi}}} | elevation_footnotes ={{{elevation_footnotes}}} | elevation_m ={{{elevation_m}}} | elevation_ft ={{{elevation_ft}}} | elevation_max_footnotes ={{{elevation_max_footnotes}}} | elevation_max_m ={{{elevation_max_m}}} | elevation_max_ft ={{{elevation_max_ft}}} | elevation_max_rank ={{{elevation_max_rank}}} | elevation_min_footnotes ={{{elevation_min_footnotes}}} | elevation_min_m ={{{elevation_min_m}}} | elevation_min_ft ={{{elevation_min_ft}}} | elevation_min_rank ={{{elevation_min_rank}}} | population_as_of ={{{population_as_of}}} | population_footnotes ={{{population_footnotes}}} | population_total ={{{population_total}}} | pop_est_as_of ={{{pop_est_as_of}}} | pop_est_footnotes ={{{pop_est_footnotes}}} | population_est ={{{population_est}}} | population_rank ={{{population_rank}}} | population_density_km2 ={{{population_density_km2}}} | population_density_sq_mi ={{{population_density_sq_mi}}} | population_density_rank ={{{population_density_rank}}} | population_urban_footnotes ={{{population_urban_footnotes}}} | population_urban ={{{population_urban}}} | population_density_urban_km2 ={{{population_density_urban_km2}}} | population_density_urban_sq_mi ={{{population_density_urban_sq_mi}}} | population_rural_footnotes ={{{population_rural_footnotes}}} | population_rural ={{{population_rural}}} | population_density_rural_km2 ={{{population_density_rural_km2}}} | population_density_rural_sq_mi ={{{population_density_rural_sq_mi}}} | population_metro_footnotes ={{{population_metro_footnotes}}} | population_metro ={{{population_metro}}} | population_density_metro_km2 ={{{population_density_metro_km2}}} | population_density_metro_sq_mi ={{{population_density_metro_sq_mi}}} | population_blank1_title ={{{population_blank1_title}}} | population_blank1_footnotes ={{{population_blank1_footnotes}}} | population_blank1 ={{{population_blank1}}} | population_density_blank1_km2 ={{{population_density_blank1_km2}}} | population_density_blank1_sq_mi ={{{population_density_blank1_sq_mi}}} | population_blank2_title ={{{population_blank2_title}}} | population_blank2_footnotes ={{{population_blank2_footnotes}}} | population_blank2 ={{{population_blank2}}} | population_density_blank2_km2 ={{{population_density_blank2_km2}}} | population_density_blank2_sq_mi ={{{population_density_blank2_sq_mi}}} | population_note ={{{population_note}}} | population_demonym ={{{population_demonym}}} | demographics_type1 ={{{demographics_type1}}} | demographics1_footnotes ={{{demographics1_footnotes}}} | demographics1_title1 ={{{demographics1_title1}}} | demographics1_info1 ={{{demographics1_info1}}} | demographics1_title2 ={{{demographics1_title2}}} | demographics1_info2 ={{{demographics1_info2}}} | demographics1_title3 ={{{demographics1_title3}}} | demographics1_info3 ={{{demographics1_info3}}} | demographics1_title4 ={{{demographics1_title4}}} | demographics1_info4 ={{{demographics1_info4}}} | demographics1_title5 ={{{demographics1_title5}}} | demographics1_info5 ={{{demographics1_info5}}} | demographics_type2 ={{{demographics_type2}}} | demographics2_footnotes ={{{demographics2_footnotes}}} | demographics2_title1 ={{{demographics2_title1}}} | demographics2_info1 ={{{demographics2_info1}}} | demographics2_title2 ={{{demographics2_title2}}} | demographics2_info2 ={{{demographics2_info2}}} | demographics2_title3 ={{{demographics2_title3}}} | demographics2_info3 ={{{demographics2_info3}}} | demographics2_title4 ={{{demographics2_title4}}} | demographics2_info4 ={{{demographics2_info4}}} | demographics2_title5 ={{{demographics2_title5}}} | demographics2_info5 ={{{demographics2_info5}}} | time_zone1 ={{{time_zone1}}} | utc_offset1 ={{{utc_offset1}}} | time_zone1_DST ={{{time_zone1_DST}}} | utc_offset1_DST ={{{utc_offset1_DST}}} | time_zone2 ={{{time_zone2}}} | utc_offset2 ={{{utc_offset2}}} | time_zone2_DST ={{{time_zone2_DST}}} | utc_offset2_DST ={{{utc_offset2_DST}}} | time_zone3 ={{{time_zone3}}} | utc_offset3 ={{{utc_offset3}}} | time_zone3_DST ={{{time_zone3_DST}}} | utc_offset3_DST ={{{utc_offset3_DST}}} | time_zone4 ={{{time_zone4}}} | utc_offset4 ={{{utc_offset4}}} | time_zone4_DST ={{{time_zone4_DST}}} | utc_offset4_DST ={{{utc_offset4_DST}}} | time_zone5 ={{{time_zone5}}} | utc_offset5 ={{{utc_offset5}}} | time_zone5_DST ={{{time_zone5_DST}}} | utc_offset5_DST ={{{utc_offset5_DST}}} | postal_code_type ={{{postal_code_type}}} | postal_code ={{{postal_code}}} | postal2_code_type ={{{postal2_code_type}}} | postal2_code ={{{postal2_code}}} | area_code_type ={{{area_code_type}}} | area_code ={{{area_code}}} | geocode ={{{geocode}}} | iso_code ={{{iso_code}}} | registration_plate ={{{registration_plate}}} | custom_label_sec1 ={{{custom_label_sec1}}} | custom_data_sec1 ={{{custom_data_sec1}}} | custom_label1_sec1 ={{{custom_label1_sec1}}} | custom_data1_sec1 ={{{custom_data1_sec1}}} | custom_label2_sec1 ={{{custom_label2_sec1}}} | custom_data2_sec1 ={{{custom_data2_sec1}}} | custom_label3_sec1 ={{{custom_label3_sec1}}} | custom_data3_sec1 ={{{custom_data3_sec1}}} | custom_label4_sec1 ={{{custom_label4_sec1}}} | custom_data4_sec1 ={{{custom_data4_sec1}}} | custom_label5_sec1 ={{{custom_label5_sec1}}} | custom_data5_sec1 ={{{custom_data5_sec1}}} | custom_label6_sec1 ={{{custom_label6_sec1}}} | custom_data6_sec1 ={{{custom_data6_sec1}}} | custom_label7_sec1 ={{{custom_label7_sec1}}} | custom_data7_sec1 ={{{custom_data7_sec1}}} | custom_label_sec2 ={{{custom_label_sec2}}} | custom_data_sec2 ={{{custom_data_sec2}}} | custom_label1_sec2 ={{{custom_label1_sec2}}} | custom_data1_sec2 ={{{custom_data1_sec2}}} | custom_label2_sec2 ={{{custom_label2_sec2}}} | custom_data2_sec2 ={{{custom_data2_sec2}}} | custom_label3_sec2 ={{{custom_label3_sec2}}} | custom_data3_sec2 ={{{custom_data3_sec2}}} | custom_label4_sec2 ={{{custom_label4_sec2}}} | custom_data4_sec2 ={{{custom_data4_sec2}}} | custom_label5_sec2 ={{{custom_label5_sec2}}} | custom_data5_sec2 ={{{custom_data5_sec2}}} | custom_label6_sec2 ={{{custom_label6_sec2}}} | custom_data6_sec2 ={{{custom_data6_sec2}}} | custom_label7_sec2 ={{{custom_label7_sec2}}} | custom_data7_sec2 ={{{custom_data7_sec2}}} | website ={{{website}}} | footnotes ={{{footnotes}}} }} ==Case 1.16: Postal and area code testing== {{testcase table | postal_code = 12345 | area_code = 202 }} 3isyzj274feewljtewfhgaxcu4c1xhq 0 305041 6746391 5953078 2026-09-03T15:26:34Z Marbletan 205144 2-Chloranilin.svg 6746391 wikitext text/x-wiki {{chembox | Name = Kloranilin | ImageFile = 2-Chloranilin.svg | ImageSize = 120px | IUPACName = | SystematicName = Kloranilin | OtherNames = | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo = }} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = ClC₆H₄NH₂ | MolarMass = | Appearance = Brezbarvna do jantarjevo obarvana tekočina | Density = 4,4 (rel. gostota hlapov) | MeltingPtC = -14 | BoilingPtC = 209 | Solubility = | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 0,5 pri 20^0C | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = | pKb = }} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = | Coordination = | MolShape = }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = | Entropy = | HeatCapacity = }} | Section5 = {{Chembox Pharmacology | AdminRoutes = | Bioavail = | Metabolism = | HalfLife = | ProteinBound = | Excretion = | Legal_status = | Legal_US = | Legal_UK = | Legal_AU = | Legal_CA = | PregCat = | PregCat_AU = | PregCat_US = }} | Section6 = {{Chembox Explosive | ShockSens = | FrictionSens = | ExplosiveV = | REFactor = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = | EUClass = | EUIndex = | MainHazards = | NFPA-H = | NFPA-F = | NFPA-R = | NFPA-O = | RPhrases = | SPhrases = | RSPhrases = | FlashPt = | Autoignition = | ExploLimits = | LD50 = | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = }} }} '''2-kloranilin''' je [[vnetljivost|vnetljiva]] [[strup]]ena [[tekočina]], ki ima [[plamenišče]] pri 108 °C in [[vnetišče]] pri 540 °C; topi se v večini organskih topil. Kloranilin je hud krvni strup, povzroča okvaro rdečih krvnih telesc. Hlapi in tekočina so strupeni in se resorbirajo skozi kožo. Pogoste so okvare jeter in ledvic. == Glej tudi == * [[Anilin]] ==Viri== {{refbegin|2}} * Matthew C. Davis. [https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/00397910802499542 ''Chlorination of Aniline and Methyl Carbanilate by N-Chlorosuccinimide and Synthesis of 1,3,5- Trichlorobenzene'']. Synthetic Communications. SSN: 0039-7911. Pridobljeno 12. marca 2020. * Irving Rosen, John. P. Stallings. [https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/jo01079a006 ''The Addition-Chlorination of Aniline'']. J. Org. Chem. 25. september 1960, str. 1484-1486. Pridobljeno 12. marca 2020. * Maciej Przybyłek (20. oktober 2017). [https://figshare.com/collections/ANILINE_CHLORINATION/3910186 ''Aniline Chlorination'']. Pridobljeno 12. marca 2020. {{refend}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Amini]] [[Kategorija:Organokloridi]] [[Kategorija:Nevarne snovi]] t4c6xkrw9a7a8ufig64459khw8j8uyg 0 306570 6746490 6324726 2026-09-03T22:10:24Z ~2026-44996-51 264415 6746490 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Štefanec}} '''Štefanec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tudi Hrvatov: *[[Ana Štefanec]] [[Knez]] (* 1984), plesalka sodobnega plesa *[[Boris Štefanec]] (* 1954), pravnik, predsednik protikorupcijske komisije (KPK) *[[Franc Štefanec]], nogometaš *[[Franjo Štefanec]] (1922–2006), ekonomist, univ. prof. *[[Katja Štefanec|Katja]] in [[Vesna Štefanec]], aktivistki LGBTQ skupnosti *[[Nataša Štefanec]], hrvaška zgodovinarka *[[Nataša Ribič Štefanec]] (* 1963), slikarka, grafičarka *[[Vladimir P. Štefanec]], tudi [[Duško Vladimir Štefanec|Duško V. Štefanec]] (* 1964), filozof, pisatelj, likovni kritik in publicist *[[Zlata Štefanec]] (1926–2000), hrvaška kemičarka ==Glej tudi== * priimke [[Štefan (priimek)]], [[Štefanc]], [[Štefanac]], [[Štefanič]], [[Štefančič]], [[Štefe]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Štefanec}} {{priimek|Štefanec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0otnsjedkto06kdq1ndbuynstlmakgu 0 307005 6746660 6742163 2026-09-04T11:18:54Z ~2026-47938-37 265295 /* */ 987 6746660 wikitext text/x-wiki [[Slika:Krampus at Perchtenlauf Klagenfurt.jpg|thumb|Parkelj v [[Celovec|Celovcu]]]] '''Karkelj''' je [[mitologija|mitološko bitje]], podoben [[hudič]]u ali [[demon]]u, ki (v igrah in zgodbah) pogosto spremlja svetega [[sveti Miklavž|Miklavža]]. Ljudska navada je, da okoli [[Nikolaj iz Mire|Miklavževega]] (6. december) Miklavž deli otrokom dobrote, parkelj pa jih straši in zganja hrup z verigami. Parkelj je prav tako upodobljen na mnogih prazničnih čestitkah. V prazničnem času okoli Miklavževega je priljubljen posladek tudi pecivo v obliki parklja. Čeprav se videz parklja od [[država|države]] do države nekoliko razlikuje, ima povsod podobne glavne značilnosti. Ima kosmato [[telo]], pokrito s črnimi ali rjavimi dlakami, ki ga dopolnjuje dolg, prav tako dlakav [[rep]]. Na nogah ima preklana kopita ali parklje, v nekaterih kulturah tudi [[krempelj|kremplje]]. [[glava|Glavo]] mu krasijo rogovi. Iz [[usta|ust]] se mu vije dolg, rdeč, včasih tudi preklan [[jezik (organ)|jezik]]. V nekaterih kulturah ima tudi dolge ostre [[zobje|zobe]], podobne [[vampir|vampirskim]]. ==Glej tudi== *[[Sveti Miklavž in parkelj]] *[[Mali parkelj Malič]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Krampus}} *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174375461 Parklji, grozljive Miklavževe sence]«. ''Sledi časa'' (6. december 2015). RTV Slovenija. {{-}} [[Kategorija:Demoni]] [[Kategorija:Božič]] {{myth-stub}} d6d4n6atgajdhm9ugivrbw5r9286v9a 0 329450 6746377 6735205 2026-09-03T14:00:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Gal Gjurin | image_size = | background = person | alias = Gal George, Gal George Gjurin | instrument = [[klavir]], [[kitara]], [[Hammond orgle]], [[trobenta]], [[pozavna]], [[tuba (glasbilo)|tuba]], [[saksofon]], [[klarinet]], [[flavta]], [[kontrabas]], [[violončelo]], [[viola]], [[tolkala]], [[bobni]], [[basovska kitara]], [[harmonika]], [[sitar]], [[sarod]], [[analogni sintetizatorji]], [[banjo]], [[tamburice]], [[mandolina]], [[mandoločelo]], [[alternativna brenkala]], [[mellotron]], [[čembalo]] | genre = [[jazz]], [[blues]], [[orkestralna glasba]], [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[etno]], [[punk]], [[šanson]], [[filmska glasba]], [[komorna glasba]] | years_active = {{start date|1997}}–danes | label = Osh Publishing Canada (sedanja/Kanada; ZDA), Diskografska hiša Had (sedanja/EU), [[Sedvex]], [[Nika Records]] | associated_acts = [[Severa Gjurin]], Mike Little, Veronica Charnley, Sigurður Guðmundsson, simfonični orkester Cantabile, Temna Godba, Bast, [[Olivija]], Gal in Galeristi, [[Vlado Kreslin]], [[Hamo]], [[Čedahuči]], [[2B]], Projekt Mesto, [[Reggie Workman]] | origin = Slovenec, Kanadčan }} '''Gal Gjurin''' [gáu̯ džurín, gála džurína], znan tudi kot '''Gal George'''<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=25. 12. 2019|title=Pri nas Gal Gjurin, v Kanadi Gal George|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/pri-nas-gal-gjurin-v-kanadi-gal-george-260684|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> [gêu̯ džórč, gêla džórdža] ali '''Gal George Gjurin''' [gêu̯ džórč džurín, gêla džórdža džurína], [[Slovenci|slovenski]] in [[Kanadčani|kanadski]] [[glasbenik]], [[pevec]], [[multiinštrumentalist]], [[producent|glasbeni producent]], [[skladatelj]], [[založnik]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[12. november]] [[1978]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Biografija in sorodstvene vezi == Kmalu po rojstvu je z očetom in materjo odšel v [[Kansas]] v [[Združene države Amerike]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rocker.si/gal-gjurin-kuhanje-je-zares-lepa-umetnost/|title=Kuhanje je zares lepa umetnost! Hrana ima zvok.|date=19. 5. 2020|accessdate=|website=|publisher=Portal Rocker.si|last=Jerman|first=Gal|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112144448/https://www.rocker.si/gal-gjurin-kuhanje-je-zares-lepa-umetnost/|url-status=dead}}</ref>, kjer je oče dobil profesuro na ameriški Univerzi v Kansasu in kasneje drugod po ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://slavic.ku.edu/sites/slavic.drupal.ku.edu/files/docs/THE%20LAWRENCIAN%20CHRONICLE%201979%20FALL.pdf|title=Newsletter - University of Kansas|date=|accessdate=|website=THE LAWRENCIAN CHRONICLE|publisher=Department of Slavic Languages and Literatures|last=Gjurin|first=Velemir|year=1979|location=Kansas, USA|editor-first=Stephen|editor-last=Parker|page=4|language=en|publication-date=September 1979}}</ref> Od tam je kasneje odpotoval v Kanado, v vzhodni [[Toronto]] (Oshawa), kjer je, poleg Slovenije, pri starih starših v Kanadi preživel del otroštva in najstniških let.<ref>{{Navedi revijo|last=Dejan|first=Vodovnik|date=25. 12. 2019|title=Pri nas Gal Gjurin, v Kanadi Gal George|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/pri-nas-gal-gjurin-v-kanadi-gal-george-260684|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Po opravljenem veterinarskem izpitu na [[Biotehniški izobraževalni center Ljubljana|BIC]] in splošni maturi se je vpisal na ljubljansko [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|slovenistika]] <ref>{{Navedi splet|url=https://sl.unionpedia.org/i/Oddelek_za_slovenistiko,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|title=Oddelek za slovenistiko FF|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407140010/https://sl.unionpedia.org/i/Oddelek_za_slovenistiko,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|url-status=dead}}</ref> in [[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|sociologija kulture]]. Njegov oče je slovenski in angleški jezikoslovec, prevajalec, lektor, univerzitetni profesor ter mladinski igralec [[Velimir Gjurin]], njegova sestra pa slovenska pevka, likovnica in pedagoginja [[Severa Gjurin]]. Živi in ustvarja med Slovenijo/Evropo in Kanado/ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174717418|title=Mi, Sever - We, the North|date=12. 9. 2020|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Štraus Svetlik|first=Dijana}}</ref> in je po materi državljan Kanade.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/gal-gjurin-ne-iscem-pozornosti/516767|title=Ne iščem pozornosti|date=10. 3. 2020|accessdate=|website=Radio Koper|publisher=RTV Slovenija|last=Novak|first=Iztok}}</ref> Njegova daljna sestrična in bratranec sta igralca [[Manca Dorrer]] in [[Jurij Zrnec]].<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=7. 10. 2017|title=Gal Gjurin: med glasbenimi kolegi velja za genija|url=|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Je oče dveh otrok.<ref>{{Navedi revijo|last=Lovenjak|first=Danica|date=11. 3. 2019|title=Ne denar, ljubezen žene svet naprej!|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/ne-denar-ljubezen-zene-svet-naprej-158872|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> == Delo == Gjurin je do leta 2020 izdal sedemnajst avtorskih albumov: ''Gal Gjurin – ''Mesto in Mesto'' (studijski album, 2002), ''Projekt Mesto – ''Minute?'' (studijski album, 2003), ''Projekt Mesto – ''Ivanova vrnitev'' (studijski album, 2003), ''Olivija –'' ''Med moškim in žensko'' (studijski album, 2004), ''Olivija'' ''–'' ''Brez sramu in brez strahu'' (studijski in živi album, 2005), ''Gal in Galeristi – ''Fetiš'' (studijski album, 2007), ''Gal Gjurin – ''Srce'' (studijski album, 2008), ''Gal in Galeristi – ''Fetiš'' ''Suprême'' (studijski album, 2008), ''Olivija – ''Kjer je toplo'' (studijski album, 2009), ''Gal Gjurin – ''Duša in telo'' (dvojni studijski album, 2012), ''Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile – ''Cantabile'' (dvojni album v živo, 2014), ''Gal Gjurin in Temna godba – ''Temna godba'' (studijski album, 2015), ''Gal George Gjurin − ''C'' (dvojni studijski album, 2020), ''Gal Gjurin & Severa Gjurin'' ''− ''Srčno, v živo'' (enojni živi album, 2020). Leta 2009 je v Sloveniji ustanovil lastno založbo, ''Diskografsko hišo HAD'', leta 2018 pa tudi v Kanadi, ''OSH Publishing Canada''. Razpon Gjurinove glasbe sega od [[kantavtor]]skega ustvarjanja preko [[jazz]]a, svobodno improvizirane glasbe, orkestralne, [[Komorna glasba|komorne]] in [[popularna glasba|popularne glasbe]], [[tango|tanga]], [[šanson]]a, [[Ljudska glasba|etno glasbe]], garažnega [[punk]]a do [[rock]]a. Njegove avtorske pesmi so povečini osebnoizpovedne. V inštrumentalnih, komornih in simfoničnih skladbah (trostavčni ''Koncert za pikolo trobento in simfonični orkester'', skladba ''Alfa Centauri'' za solo violino in simfonični orkester, ''Stavek za oboo'' za solo oboo in simfonični orkester, svečana ''Božična uvertura'' za ženski glas, mešani zbor in orkester, ''Ples klovnov'' za simfonični orkester itd.) spaja prvine srednjeveške glasbe, baroka, klasicizma, nove romantike, modernizma in elektronske glasbe. Gjurin je začel pisati poezijo in glasbo v nastniških letih, prvo skladbico za klavir je zložil pri šestih letih<ref>{{Navedi novice|title=Akustični Gal Gjurin konec novembra v ljubljanskem Kinu Šiška|date=17. 11. 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042315990|work=Dnevnik|accessdate=2021-01-10|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112063133/https://www.dnevnik.si/1042315990|url-status=dead}}</ref>. V študentskih letih je vodil glasbeni program v ljubljanskem jazzovskem klubu Franky's bar v hotelu Austrotel, ter v ljubljanskih klubih OrtoBar, Geonavtik, BiKofe itd. Hkrati se je v Kanadi udeleževal širše torontske klubske scene, predvsem kot vokalist in pianist. Kot [[basist]] je Sloveniji igral v različnih zasedbah, najbolj aktivno v takratnem jazzovsko-bluesovskem kolektivu ''El-džabl-džejna'' (1999–2001), s katerim so maja 2000 posneli gradivo za zgoščenko, ki pa v uradni tiskani obliki ni nikoli izšla. Leta 2002 je izšla njegova prva pesniška zbirka ''Mesto'', za katero je bil Gjurin istega leta nominiran za avtorja najboljšega knjižnega prvenca. Gjurin je bil v letih 2001 in 2002 organizator in pobudnik ''Festivala poezije in glasbe 69''. Njegova skladba ''Brez sramu in brez strahu'' je bila nagrajena na Festivalu slovenskega šansona 2005. V slovenski glasbi je med širšo radijsko in koncertno publiko najbolj znan po uspešnicah ''Kaj vse bi dal'', ''Čas bo na moji strani'', ''Knjiga obrazov'', ''Kadar sva sama'', ''Dva, ki ležita'', ''Sneg,'' ''Srce,'' ''Nariši nov dan'' itd.. Leta&nbsp;2010&nbsp;je kot avtor, producent in izvajalec skupaj z [[Matevž Šalehar|Matevžem Šaleharjem Hamom]] na povabilo RTV SLO nastopil na&nbsp;festivalu [[EMA 2010|EMA]] ([[Pesem Evrovizije|Eurovision Song Contest]] 2010) s pesmijo&nbsp;''Črni konji čez nebo,'' ki je postala najbolj predvajana avtorska skladba na slovenskih nacionalnih radijiih leta 2010. Od slovenskih skladateljev so na Gjurina kompozicijsko vplivali med drugimi [[Ati Soss]], [[Jože Privšek]], [[Bojan Adamič]], [[Marjan Kozina]], [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Marij Kogoj]], [[Janez Gregorc]] in [[Demetrij Žebre]], od neslovencev pa Gil Evans, [[Miles Davis]], John Coltrane, [[Igor Stravinski]], [[Peter Iljič Čajkovski]], [[Maurice Ravel]], [[Claude Debussy|Claude Debusssy]], [[Jimi Hendrix]], [[Johann Sebastian Bach|Johann S. Bach]], Michel Legrand, Paul Simon, [[Joni Mitchell]], Oscar Peterson, [[Astor Piazzolla|Astor Piazzola]], Thelonious Monk, [[George Gershwin]], [[Sergej Prokofjev]], [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]] in drugi. Med letoma 1993 in 2008 so pod njegovim vodstvom delovale glasbene skupine: punkerski Pogojno užitni in Adivaljaver, psihedelični Klodvikovo Satje, etno-rockovski Eppur si muove, bluesovski Vzhodno od raja, jazzovski El-džabl-džejna, LejGaDejGa in Not interested, glasbeno-teatrska Orjaška Rozabunda, literarno-likovno-glasbeni Projekt Mesto, mešano žanrska Olivija ter spremljevalna modernistična zasedba Galeristi. ==Albumi== '''Med moškim in žensko''' (Olivija) Zgoščenka je izšla leta 2004 in vsebuje 11 skladb, od tega sta dve instrumentalni. Žanrsko prevladujeta jazz in etno, pogosti so tudi funk vzorci, nekaj je rocka in popa. Glasba je močno zaznamovana z zvokom harmonike in piščali oziroma klarineta, čeprav imajo vidno vlogo tudi kitare. Teme so ljubezenske, razpenjajo se med moškim in žensko ter se ukvarjajo z njunim medsebojnim odnosom. Najbolj znana skladba z albuma je ''Kadar sva sama'', ki jo poje Gjurinova sestra Severa. '''Brez sramu in brez strahu, Kjer je toplo''' (Olivija) Album ''Brez sramu in brez strahu'' je naslovljen po skladbi, nagrajeni na Festivalu slovenskega šansona 2005. Plošča vsebuje nekaj živih izvedb (Izštekani z [[Jure Longyka|Juretom Longyko]], 2005) in remixov (Aldo Ivančič), pospremljena pa je bila z bogatim dokumentarnim fotografskim izborom Mihe Golarja in obsežnim Gjurinovim predgovorom. ''Kjer je toplo'' je kompilacija, na njej so pet let stari posnetki, ki so pridobili novo zvočno in likovno podobo. '''Fetiš''' (Gal in Galeristi) Na albumu, ki je izšel leta 2007, je 12 skladb, od katerih so tri inštrumentalne in devet vokalnih. Naslov med drugim opozarja na izgubo pozitivnega odnosa do albuma (fetiša), bodisi v obliki vinilne plošče, kasete ali zgoščenke. Album je zmes popevke, šansona, rocka, popa, jazza, bluesa, countryja, reggaeja, hip-hopa, orientalske in balkanske glasbe ter sodobne elektronske glasbe. Gre za spoj klasičnega analognega (vokali, klavir, [[hammond orgle]], rhodes, godala, trobila) z digitalnim (beati, [[sintetizator]]ji, produkcija). Besedila so povečini preprosta in ljubezenska, pa tudi temačna: hrepenenje po preteklosti, obljube, trpljenje, izgubljena ljubezen. '''Srce''' Gjurinov osmi samostojni album in vsebuje 12 pesmi. Gjurin je avtor besedil, glasbe, producent in aranžer. Album je bolj akustičen kot prejšnji izdelki, a s pridihom rocka, s primesmi countryja in bluesa. Skladbe pripovedujejo predvsem o ljubezni in nežnostih. Pesem ''Dva, ki ležita'' govori o noči, kjer sta 'ona' in 'on'. Ko se čas upočasni, ju ljubezen in užitek dvigneta od zemlje in postaneta eno ter se ljubita. V pesmih ''Kaj vse bi dal'' in ''Daleč'' hrepeni po dekletu, ki ga je zapustilo, on pa jo ima še vedno rad. V pesmi ''Nekoč, nekje'' govori o boju z življenjem in samim sabo. '''Duša in telo''' ''Duša in telo'' je dvojni album, ki je izšel leta 2012 in vsebuje 22 skladb različnih žanrov: popa, rocka, etna, celo elementov baročne in klasične glasbe. Poudarek je predvsem na besedilih, v katerih odsevajo dogodki v Gjurinovem poklicnem in zasebnem življenju. V pesmi ''Duša'' vran kljuje dušo, na koncu pa človek sam postane vran, ko preide v tišino večnosti in se notranje pomiri. ''V tišini'', ''Sneg'', ''A me slišiš še'', ''Ples v slovo'' so ljubezenske pesmi, v ''Sedemnajst'' se vrača v najstniška leta, ''Knjiga obrazov'' pa je »oda« ljubezni preko Facebooka. == Producentsko delo == Kot glasbeni producent Gjurin ustvarja pretežno v svojih dveh matičnih studijih: ''Studiu HAD'' v Ljubljani, Slovenija, in ''Studiu OSH'', v Oshawi, Toronto, Ontario, Kanada. Pred tem je bil dejaven kot producent pretežno svojih avtorskih projektov v Studiu 26 in Studiu 14 na Radiju Slovenija ter zasebnih profesionalnih studijih Resnevem, studiu Tivoli, studiu Helidon, studiu Metro in studiu Fono. Od leta 2007 dalje je ključno sodeloval pri nastanku desetih studijskih in koncertnih albumov kantavtorja [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]]: ''Cesta''<ref name=":9" />, ''Drevored''<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/kultura/gal-gjurin-prihaja-v-mursko-soboto/11624?page=0,0,23|title=Gal Gjurin prihaja v Mursko Soboto|date=3. 3. 2011|accessdate=|website=Kultura|publisher=SobotaInfo|last=Gjurin|first=Gal}}</ref>, ''Če bi midva se kdaj srečala''<ref name=":10" />, ''Kaj naj ti prinesem, draga?''<ref name=":11" />, trojnem albumu ''Čarobnice''<ref name=":12" /> itd.). Kot soavtor, aranžer, izvajalec in izvršni glasbeni producent je podpisan pod osrednje Kreslinove radijske in koncertne uspešnice med letoma 2007 in 2019, kot so ''Z Goričkega v Piran'', ''Cesta'', ''Abel in Kajn'', ''Ena pesem'', ''Okna na stežaj'', ''Stari komadi'', ''Kaj naj ti prinesem, draga?'', ''Moji dnevi'', ''Sami naši'', ''S tabo je izi'' in druge. == Glasbena sodelovanja == Gal George Gjurin je v svoji 20-letni karieri sodeloval s številnimi regijskimi, evropskimi in svetovnimi imeni različnih glasbenih usmeritev, generacij in žanrov, kot so Mary Coughlan (Irska, kantavtorica), Rade Šerbedžija (Hrvaška/ZDA, igralec, šansonjer), Reggie Workman (ZDA, John Coltrane Quartet, Art Blakey and The Jazz Messengers, kontrabasist), Mike Little (Kanada, klaviaturist in skladatelj), Allan Taylor (Velika Britanija, kantavtor), Veronica Charnley (Kanada/Francija, kantavtorica in skladateljica), Frode Barth (Norveška, Chet Baker Quartet, kitarist in skladatelj), Oana Avasilichioaei (Kanada, pesnica), Sigurður Guðmundsson (Islandija/Norveška, kantavtor in klaviaturist), Josipa Lisac (Hrvaška, pevka), Kate Hosking (Australija, glasbenica, igralka, kantavtorica), Kemal Monteno (Bosna in Hercegovina, kantavtor), Sekou Kouyate (Gvineja – Zahodna Afrika, kora in glas), Adam Bicskey (Madžarska, koncertne cimbale), Hans Theessnick (Nizozemska/Avstrija, bluesovski kitarist in pevec), Guillaume Roussilhe (Francija, pihalec), Doc Scanlon (ZDA, kontrabasist in pevec), Boris Pahor (Italija, pisatelj), Massimo Savić (Hrvaška, pevec in kitarist), African Isingizi Vocal Group (Zimbabve, glasovna skupina), Vlatko Stefanovski (Severna Makedonija, kitarist), Damir Imamović (Bosna in Hercegovina, kantavtor sevdaha), Neno Belan (Hrvaška, kantavtor), Dražen Turina – Šajeta (Hrvaška, kantavtor), Nicholaus Herdieckerhoff (Nemčija, čelist in skladatelj), István Grencsó (Madžarska, jazzovski saksofonist), Cheryl in Emerson Ireland (Kanada, kantavtorja), Ian Sheppard (Velika Britanija, oblikovalec zvoka in mastering inženir) in drugimi. Redno sodeluje tudi s številnimi slovenskimi glasbeniki različnih generacij, največ s svojo sestro Severo Gjurin. Sodeloval je s pevko [[Elda Viler|Eldo Viler]], [[Neisha|Neisho]], [[Tomi Meglič|Tomijem Megličem]] ([[Siddharta]]), [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]], skupinami [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]], [[Čedahuči]], [[2b|2B]], [[Carpe Diem]], [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]], reperji [[Rok Terkaj|Trkajem]], [[N'toko|N'Tokom]], Zlatkom Čordičem, kantavtorji Vladom Kreslinom, [[Drago Mislej - Mef|Dragom Mislejem - Mefom]], [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]] idr. Prireja tudi avtorske glasbene delavnice improvizacije, kompozicije in skupinske igre doma in v tujini, na katerih poučuje predvsem otroke in glasbenike mlajših generacij. == Kulturno-politično delovanje v RS in EU 2009-2016 == Od leta 2009 do leta 2016 se je Gjurin skozi mandate štirih Vlad RS aktivno zavzemal za spremembe odnosa države Slovenije do slovenske glasbe in jezika ter izboljšanje glasbene zakonodaje v RS. 13. septembra 2010 se je kot glavni organizator in pobudnik v okviru Glasbenega foruma GF na ''1. slovenskem glasbenem kongresu''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slovenski-glasbeniki-na-barikade/239193|title=RTV Slovenija|date=13. 9. 2010|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem se je zbralo cca. 600 glasbenikov, zavzel za zaščito slovenskih glasbenikov, kvaliteto glasbe v javnosti ter domače glasbene in splošne kulture. V zvezi z osnutkom ''Zakona o medijih'' (Zmed; Ministrstvo za kulturo, min. [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]]; 2010) je glasbeni kongres postavil tri osnovne zahteve: ''prva'', vrnitev oddaj na [[RTV Slovenija]], ki morajo spodbujati razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije, žive koncerte, produkcijo videospotov ter vse glasbene zvrsti, ki niso zastopane v komercialno usmerjenih medijih; ''druga'', od Ministrstva za kulturo je Kongres zahteval ustrezno zaščito avtorskih in sorodnih pravic; ''tretja'' zahteva pa se je nanašala na člen, ki je po novem predvideval le 15% predvajanje slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zarolaj.si/novica-prvi-slovenski-glasbeni-kongres/|title=Zarolaj.si|date=|accessdate=|website=|publisher=Zarolaj.si|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108144245/https://www.zarolaj.si/novica-prvi-slovenski-glasbeni-kongres/|url-status=dead}}</ref> V okviru razprav v Državnem zboru RS je Gjurin kot podpredsednik Glasbenega foruma GF leta 2011 izpostavil zlorabo avtorjev in avtorskih pravic, prekupčevanje s pravicami in deleži v ozadju v zameno za vrtenje na radijih, okoriščanje radijskih urednikov z avtorskimi pravicami v zameno za vrtenje, obvezno zaščito mladostnikov pred nekvaliteto komercialnih radijskih in TV programov, izigravanje zakonodaje s strani medijev, milijonske škode za domače in tuje glasbene avtorje, splošno neplačevanje avtorskih pravic glasbenikom, ki ga dopušča ravno politika, obtožil pa je tudi ne dovolj strogo sankcioniranje kršenja kvot slovenske glasbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=I8gLzoaf_uk|title=Youtube|date=|accessdate=|website=|publisher=Glasbeni Forum Slovenije|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Odmevni govor je rezultiral tudi v neuspeli tožbi medijskega mogotca Lea Oblaka, direktorja Radia 1 in največje radijske mreže Infonet, proti Gjurinu. Gjurina je proti Oblaku na sodišču na javni obravnavi podprla polna dvorana glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Na obletnico rojstva [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], 3. decembra 2011, je kot glavni organizator izpeljal splošno protestno akcijo ''Zadnji vlak za kulturo''<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/zadnji-vlak-za-kulturo-opozoril-na-odnos-politike-do-kulture-244156|title=STA - Slovenska tiskovna agencija|date=|accessdate=|website=|publisher=Siol.net|last=|first=}}</ref>, ki se je je udeležilo cca. 250 kulturnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/2011/12/izberite-najboljsega-v-minulem-tednu/|title=Ime tedna Gal Gjurin - Zmagala je kultura!|date=5. 12. 2011 |accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija, VAL 202|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> (pisateljev, pesnikov, slikarjev, skladateljev, fotografov, plesalcev in novinarjev) iz Slovenije ter zamejstva. Akcija je z javnimi govori pred Prešernovo domačijo v Vrbi na Gorenjskem in kasneje na Bledu v galeriji ''Deva Puri'' ostro opozorila na slab odnos politike in zakonodaje do kulture in ustvarjalcev v Sloveniji. Gjurin je za STA in RTV SLO pojasnil, da se družbene ureditve menjajo, kultura pa ostaja ter da nobena politika nima pravice neodgovorno delati s kulturo. Poudaril je, da kultura je in mora biti nad politiko, sistemom in državo. Izpostavil je še, da za odnos med politiko in kulturo pelje "zadnji vlak" ter da je trenutna raven splošne kulture v Sloveniji zaskrbljujoča, saj je, po njegovem mnenju, kultura kljub vsemu temelj družbenih diskurzov, ter da se kultura kot taka tiče tudi gospodarstva in drugih družbenih plasti, s tega stališča pa tvori temelj človeškega bivanja. Dodal je še, da z akcijo opozarjajo na splošno stanje duha.<ref>{{Navedi novice|title=RTV Slovenija|date=3. 12. 2011|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kdo-je-lovil-zadnji-vlak-za-kulturo/272047}}</ref> Poleg Gjurina so svoje mnenje kot govorci javno podali tudi [[Niko Grafenauer]], [[Elza Budau]], [[Marko Kravos]], [[Breda Smolnikar]], [[Pavel Mihelčič]], [[Veno Taufer]] in drugi. Pisma podpore ''Zadnjemu vlaku za kulturo'' so prišla z več strani, mdr. tudi [[Slavko Avsenik|Slavka Avsenika]] in [[Vilko Ovsenik|Vilka Avsenika]].<ref name=":5" /> S svojo prisotnostjo so akcijo podprli tudi Mojmir Sepe, Jure Robežnik, [[Andrej Šifrer]], [[Dušan Velkaverh|Dušan Velkavrh]] in drugi ustvarjalci različnih generacij in smeri. Gjurin je bil med letoma 2012 in 2016 predsednik&nbsp;Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev ''–'' SUGU, v okviru katere je bil aktiven v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], mednarodnem Evropskem združenju avtorjev ''–'' ECSA<ref>{{Navedi splet|url=https://composeralliance.org/|title=European composers alliance, Bruxelles, BE, EU|date=|accessdate=|website=|publisher=ECSA|last=SUGU|first=Gal Gjurin}}</ref> (The European Composer and Songwriter Alliance), Evropskem parlamentu ter Evropski komisiji v Bruslju, Belgija, EU. Hkrati je zagovarjal avtorsko in splošno ustvarjalsko stran pri oblikovanju avtorske zakondaje v Sloveniji (zakoni Zmed, ZASP in ZKUASP), na Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za kulturo, ter pri urejanju razmer na področju glasbenega ustvarjanja. Predsedstvo glasbene unije SUGU je prevzel za Mojmirjem Sepetom in [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.glasbena-unija.si/%C4%8Clani.aspx|title=SUGU|date=|accessdate=|website=|publisher=SUGU|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Oktobra 2012 je Gjurin postavil slovenske glasbene avtorje na zemljevid Evrope s podpisom pristopne pogodbe k evropskemu združenju glasbenih avtorjev ECSA v Reykjaviku, Islandija. Hkrati je bil povabljen kot delegat RS na avdienco v rezidenco predsednika Islandije Ólafurja R. Grímssona<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ema me spominja na predsedniške volitve|date=22. 10. 2017|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ema-me-spominja-na-predsedniske-volitve|last=Černe|first=Monika|work=Nedeljske Novice|page=10, 11}}</ref> na razpravo o smernicah sodobnih glasbenih strategij manjših evropskih držav.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/composeralliance/photos/?tab=albums|title=ECSA|date=|accessdate=|website=|publisher=FB|last=Gal Gjurin|first=Domen Gracej}}</ref> Grímsson je delegatom izpostavil Islandijo kot primer države, ki skrbi za svoje avtorje ter glasbene ustvarjalce nasploh, in ki je v zadnjih 40 letih s dosegla, da je prav glasba četrta največja gospodarska panoga Islandske ekonomije.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/European_Composer_and_Songwriter_Alliance|title=Wikipedia|date=|accessdate=|website=|publisher=ECSA|last=SUGU|first=Gal Gjurin}}</ref> V času predsedovanja slovenski glasbeni uniji je opravljal pogovore s pristojnimi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] (prim. s predsednico Odbora za kulturo in izobraževanje v EU Doris Pack itd.) ter pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]], v okviru resorja za evropsko avtorsko politiko in zakonodajo v EU. Preko teh aktivnosti se je neposredno seznanjal z evropskimi smernicami razvoja glasbene industrije ter na njih opozarjal na razpravah v Državnem zboru, odborih in ministrstvih. Ena ključnih usmeritev evropske glasbene politike naj bi bila ustanovitev ene same evropske kolektivne organizacije pod vodstvom glasbenih multinacionalk, zato da bi se pod pocenil transfer pravic med EU in ZDA. Posledično naj bi avtorji posameznih evropskih članic povsem izgubili nadzor nad organizacijami v lastnih državah, čemur je Gjurin v DZ ostro nasprotoval.<ref>{{Navedi novice|title=Avtorske pravice: naj jih ureja Evropska unija ali jih bomo urejali sami?|date=25. 10. 2012|url=https://old.delo.si/kultura/dediscina/avtorske-pravice-naj-jih-ureja-evropska-unija-ali-jih-bomo-urejali-sami.html|work=Delo}}</ref> Leta 2013 je Državnemu zboru RS Gjurin predložil prek 2000 zbranih peticijskih podpisov glasbenikov<ref>{{Navedi novice|title=Dnevnik|date=14. 9. 2013|url=https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|work=Dnevnik|last=Blaž Petkovič|accessdate=2021-01-06|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108133753/https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|url-status=dead}}</ref> v podporo ''Belemu revitalizacijskemu planu'', ki sta ga podpisala Gjurin (predsednik SUGU) in Domen Gracej (predsednik Glasbenega foruma GF). Plan, podprt s peticijami, je Vladi RS in vsem pristojnim ministrom predlagal čimprejšnjo reorganizacijo slovenske glasbene krajine skozi 13 točk, ki so obsegale med drugimi zakonsko pridobitev samostojnosti izvajalske pravice v RS, zakonsko ločitev glasbenikov od založb in ukinitev Zavoda IPF, ki ga upravljajo založbe, zakonsko legitimnost promocijskih skladov za sofinanciranje glasbene ustvarjalnosti s strani kolektivnih organizacij (SAZAS, Zavod IPF) v višini 10% zbranih sredstev, premestitev upravljanja glasbeniških pravic in pisanja avtorske zakonodaje z Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za kulturo in druge. Za časopis Dnevnik je pojasnil, da se zavzema, da bi izvajalci končno dobili pravice, ki jih namesto njih uveljavljajo založbe ter da so z glasbeniki podpisali peticijo, ki podpira oblikovanje nove izvajalske organizacije, ki bi bila ločena od založb, češ da z založbami glasbeniki nimajo skupnih interesov. Dodal je, da v Zavodu IPF glasbeniki nimajo možnosti ustreznega upravljanja ter da revitalizacijski plan razume med drugim kakor boj proti glasbenim multinacionalkam na evropskem nivoju.<ref>{{Navedi novice|title=Sazasovci proti založbam|date=14. 9. 2013|url=https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|last=Blaž Petkovič|accessdate=2021-01-06|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108133753/https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|url-status=dead}}</ref> Vodstvo Zavoda IPF je (preko napada na Državni zbor) na zahtevo glasbenikov po osamosvajanju odgovorili s kazenskimi ovadbami proti Gjurinu in Graceju ter ju javno obtožile ponarejanja peticij<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2013/javni-odgovor-na-diskreditacijo-zavodov-ipf-in-aipa/|title=Zavod IPF|date=15. 10. 2013|accessdate=|website=|publisher=Zavod IPF|last=Štibernik|first=Gregor}}</ref>, ki podpirajo ''Beli revitalizacijski plan'', čeprav so bile vodstvu Zavoda IPF (mdr. predsedniku sveta glasbenih izvajalcev Zavoda IPF [[Boštjan Dermol|Boštjanu Dermolu]]) peticije preliminarno predložene v njihovem izvirniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/podpisi-prilili-olja-na-ogenj-207965|title=Žurnal 24|date=|accessdate=|website=|publisher=Žurnal 24|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Peticije je v uradnem postopku pregledal policijski Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki ni ugotovil nobenih nepravilnosti ali zlorab. Proti Gjurinu se nikoli ni vodil noben kazenski ali pravni postopek,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portalplus.si/867/popravek-clanka-gal-gjurin-zlorabil-po/|title=Portal Plus|date=|accessdate=|website=|publisher=Portal Plus|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407140009/https://www.portalplus.si/867/popravek-clanka-gal-gjurin-zlorabil-po/|url-status=dead}}</ref> nasprotno: NPU je ugotovil, da je šlo za krivo ovadbo s strani vodstva Zavoda IPF in njegovega direktorja, Gregorja Štibernika, kar se je potrdilo tudi na Državnem tožilstvu RS skozi predloženi sodni spis. Policija je naknadno izdala tudi uradno listino, da je vseh 2037 podpisov originalnih oz. istovetnih ter da se proti Gjurinu nikoli ni vodil noben kazenski ali drug pravni postopek. Gjurin je na napade in blatenje imena proti določenim medijem (npr. ''Portal Plus'', v lasti Lea Oblaka<ref>{{Navedi splet|url=http://test.synonymful.com/post/391424/dejan-steinbuch-postal-lastnik-medija-dobil-pa-ga-je-z-darilno-pogodbo|title=Požar Report|date=|accessdate=|website=|publisher=Bojan Požar|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) ter posredno vodstvu Zavoda IPF odgovoril s tožbami ter jih tudi dobil, tako na ljubljanskem okrožnem, kakor na višjem sodišču v Ljubljani. Decembra 2013 je na Ministrstvu za kulturo potekalo srečanje ''Stati in obstati'' med glasbenimi ustvarjalci, ministrom Urošom Grilcem kot mediatorjem in osrednjimi medijskimi hišami ter njihovimi direktorji (POP TV, RTV Slovenija, Infonet Media d.d. itd.).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt&uid=F63B9B3943C2D1E4C1257CA00039A77A|title=Državni zbor, Odbor za kulturo, 9. seja|date=18. 3. 2014|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112001655/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt&uid=F63B9B3943C2D1E4C1257CA00039A77A|url-status=dead}}</ref> Minister je bil strani glasbenikov obveščen o mačehovskem odnosu medijev do slovenske glasbene ustvarjalnosti in slovenskega jezika, svoja mnenja pa so ministru poleg Gjurina (SUGU) javno podali še [[Peter Lovšin|Pero Lovšin]] (ZAPIS), [[Adi Smolar]], organizator srečanja Tomaž Grubar, Domen Gracej (Glasbeni forum GF), Severa Gjurin (Sindikat glasbenikov Slovenije SGS), [[Gušti|Miha Guštin]], Andrej Kregar (VPK), [[Jože Potrebuješ]], Jure Robežnik in drugi. Kljub prisotnosti ministra so predstavniki medijskih hiš zapustili srečanje. Januarja 2014 je bil ''Beli revitalizacijski plan'' za spodbujanje slovenske glasbene ustvarjalnosti s strani Gjurina in glasbenika [[Igor Leonardi|Igorja Leonardija]] podrobno predstavljen tudi Nacionalnemu svetu za kulturo NSK<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/nacionalni-svet-za-kulturo/|title=Ministrstvo za kulturo|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za kulturo|last=|first=}}</ref> na seji Ministrstva za kulturo. Hkrati je Gjurin NSK-ju predstavil in predal tudi pisna osebna mnenja vidnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev ter podrobno finančno analizo hitro propadajočega kulturnega glasbenega trga v RS zaradi neustrezne zakonodaje na več področjih (prodaja nosilcev zvoka, uveljavljanje avtorskih in izvajalskih pravic, koncertna dejavnost ipd.). Ob Evropskih volitvah poleti 2014 je Gjurin uspel pridobiti tudi soglasja večine kandidatov za evropske poslance za samostojnost izvajalske pravice ter njihovo podporo posredoval premieru [[Miroslav Cerar ml.|dr. Miru Cerarju]] in novi [[Vlada Republike Slovenije|12. Vladi RS]]. Aprila 2015 je Slovenska tiskovna agencija STA organizirala odmevno javno okroglo mizo, kjer je Gjurin, skupaj z [[Ivo Svetina|Ivom Svetino]], predsednikom Društva pisateljev DSP, ter ekonomistom prof. Markom Hočevarjem, podal mnenje glede stanja v slovenskem glasbenem polju, in sicer da bi država morala v prvi vrsti poskrbeti skozi zakonodajo za ustrezne pogoje dela ter za dostojanstvo ustvarjalcev. Dodal je, da določen vpogled v delovanje kolektivnih organizacij glasbeniki sicer imajo, a ne pri vseh kolektivnih organizacijah v zadovoljivi meri. Spomnil je, da Urad RS za intelektualno lastnino (UIL) ne zna brati poročil kolektivnih organizacij ter da zato tudi ne opazi, kje in kako se vse izgublja glasbeniški denar, ki pa ga ni malo. Hkrati je pozval je k analizi trga, ki ji naj sledi jasna usmeritev zakonodaje, ki bi urejala področje delovanja kolektivnih organizacij. Gjurin je še opozoril, da politiko obvezujoča Evropska direktiva 26/2014, povečuje nadzor avtorjev in izvajalcev nad delovanjem kolektivnih organizacij, kar je po njegovem mnenju dobrodošlo, saj so glasbeniki primarni upniki, uporabniki, ustanovitelji in lastniki kolektivnih organizacij. Po njegovem prepričanju je tudi pomembno, da avtorji ostanejo izvorni imetniki pravic, ne pa založbe, ter da naj bodo izključno glasbeniki tisti, ki naj nadzorujejo delovanje kolektivnih organizacij, saj jim to nova evropska direktiva omogoča v večji meri kot do tedaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://krog.sta.si/2120601/maxi-klub-sta-transparentnost-ni-osrednja-tema-pri-urejanju-delovanja-kolektivnih-organizacij-video|title=Maxi klub STA: Transparentnost ni osrednja tema pri urejanju delovanja kolektivnih organizacij|date=|accessdate=|website=|publisher=STA|last=|first=Gal Gjurin}}</ref> Leta 2015 in 2016 so na pristojnih ministrstvih, Državnem zboru in Državnem svetu ter na parlamentarnih odborih potekala pogajanja in zakonodajna usklajevanja okrog novo nastajajoče avtorske in medijske zakonodaje ter implementacije Evropske direktive 26/2014 v slovenski pravni red na avtorskem področju. V okviru te implementacije je Gjurin organiziral široko koalicijo, imenovano AVNEKO (AV-torji, NE-profitnost, KO-lektivnost)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=4BE25E0AF33F97F2C1257FE00035C63D|title=Državni zbor RS|date=|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=Gjurin|first=Gal}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, sestavljeno iz 17-ih različnih deležnikov različnih smeri in interesov: Sindikat glasbenikov Slovenije – SGS, Slovenska glasbena unija – SUGU, Društvo slovenskih skladateljev – DSS, Društvo slovenskih pisateljev – DSP, Društvo slovenskih književnih prevajalcev – DSKP, Javni sklad za kulturne dejavnosti – JSKD, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, Zveza kulturnih društev Slovenije – ZKDS, Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS, GIZ neodvisnih avdio-vizualnih producentov – SNAVP, Zveza neodvisnih glasbenih založnikov Slovenije – NGZS, Združenje za privatno reproduciranje – ZAPIS, Združenje glasbenih avtorjev – SAZAS, Združenje avtorjev in založnikov za pravice reproduciranja – SAZOR, Združenje avtorjev Slovenije – ZAMP, Glasbeni forum – GF ter Glasbena mladina Slovenije – GMS.<ref>{{Navedi splet|url=https://docplayer.si/172232155-Zadeva-odlo%C4%8Den-ne-predlogu-zkuasp-zakonu-o-kolektivnem-upravljanju-avtorske-in-njej-sorodnih-pravic.html|title=Državni zbor RS|date=|accessdate=|website=|publisher=DocPlayer|last=AVNEKO koalicija|first=Gal Gjurin|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918194850/https://docplayer.si/172232155-Zadeva-odlo%C4%8Den-ne-predlogu-zkuasp-zakonu-o-kolektivnem-upravljanju-avtorske-in-njej-sorodnih-pravic.html|url-status=dead}}</ref> Koalicija AVNEKO je interesno zastopala ustvarjalce na več umetniških področjih, hkrati pa humanitarne, dobrodelne in izobraževalne organizacije ter kolektivne organizacije, ki skrbijo za izplačevanje pravic ustvarjalcem. Ena od osnovnih Gjurinovih usmeritev je bila, da se dobrodelne in humanitarne prireditve oprostijo plačevanja avtorskih pravic. Hkrati se je zavzel proti monopolom kolektivnih organizacij in za možnost, da se lahko naredijo druge organizacije, ustreznejše za glasbenike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/7940|title=Odbor DZ za kulturo za novi avtorski zakon ob dodatni preučitvi|date=24. 6. 2016|accessdate=|website=|publisher=STA|last=|first=}}</ref> Kljub predloženim pravnim mnenjem in razpravam je bil zakon ZKUASP pod Ministrom za gospodarstvo [[Zdravko Počivalšek|Zdravkom Počivalškom]] predlagan in sprejet brez upoštevanja predlogov koalicije AVNEKO.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7317|title=Pravno informacijski sistem RS|date=|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=}}</ref> Zakon po mnenju avtorjev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=9FF7BA01DA257580C125802C0033886E|title=DZ, Odbor za gospodarstvo, 1. nadaljevanje, 19. seja|date=29. 6. 2016|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112025002/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=9FF7BA01DA257580C125802C0033886E|url-status=dead}}</ref> ni ustrezno implementiral Evropske direktive 26/2014, hkrati pa naj bi razlastninil avtorje. Po prenehanju mandata predsednika glasbene unije SUGU leta 2016 se je Gjurin posvetil izključno glasbenemu in literarnemu ustvarjanju, predvsem v Kanadi<ref>{{Navedi splet|url=https://www.en.drama.si/repertoire/delo?id=3372|title=Drama Acoustics|date=|accessdate=|website=|publisher=SNG Drama|last=|first=|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111221125/https://www.en.drama.si/repertoire/delo?id=3372|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/mestnaobcinanovomesto/posts/1528260737323458/|title=Pevec Gal Gjurin zadnje čase veliko ustvarja v Kanadi|date=|accessdate=|website=|publisher=Občina Novo Mesto|last=|first=Gal George Gjurin}}</ref> in od leta 2020 ponovno aktivno tudi v Sloveniji in EU.<ref name=":6" /> == Poezija == [[Slika:Gal George Gjurin reading his poetry (main Gallus Hall, Cankar Centre, Slovenia, 2017).jpg|sličica|Gal Gjurin bere odlomke iz knjige "Glasba je oblika ljubezni" koncertni publiki (Gallusova dvorana, Cankarjev dom, 2017)]] Gal Gjurin spada v najmlajšo pesniško<ref>{{Navedi splet|url=https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/18771/05_SCN_2_2015_Bedrac.pdf|title=Značilnosti poezije osrednjih slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970|date=|accessdate=|website=|publisher=Filozofska fakulteta v Mariboru - Slavia Centralis|last=Bedrač|first=David|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112210727/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/18771/05_SCN_2_2015_Bedrac.pdf|url-status=dead}}</ref> generacijo. Njegova poezija je objavljena v literarnih revijah ''Literatura'', ''Nova revija'', ''Dialogi'', ''Apokalipsa'', ''Mentor'', ''Asskalla'', kot avtor pa je zastopan v antologijah slovenske poezije ''Mi se vrnemo zvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (zal. Beletrina, Študenstska založba, 2004; uredil prof. [[Matevž Kos]], Filozofska fakulteta, Ljubljana)<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Mi se vrnemo zvečer : antologija mlade slovenske poezije : 1990-2003|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Študentska založba - Beletrina|year=2004|isbn=961-6446-58-4|location=Ljubljana|page=|cobiss=212916480|editor-last=Kos|editor-first=Matevž}}</ref> in v ''V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije'' (zal. Mladinska knjiga, 2008, uredila prof. [[Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan–Sosič]], Filozofska fakulteta v Ljubljani)<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Mladinska knjiga|year=2008|isbn=978-961-01-0038-6|location=Ljubljana|page=|cobiss=240587008|editor-last=Zupan-Sosič|editor-first=Alojzija}}</ref>. Gjurinova poezija je prevedena v osem jezikov: angleščino, nemščino, francoščino, češčino, srbščino, hrvaščino, slovaščino, italijanščino. Njegove pesmi so del hrvaške izdaje antologije ''Vraćamo se uvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'', Hrvatsko društvo pisaca, Zagreb, 2006.<ref name=":3" /> Leta 2000 je v okviru nacionalnega literarnega srečanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na katerem je sodelovalo prek 400 poklicnih in ljubiteljskih avtorjev proze in poezije, prejel dvojno prvo nagrado (predsednik komisije [[Vlado Žabot]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva - Panonska romanca; Nočna romanca; Polena|last=Gjurin|first=Gal|publisher=JSKD|year=2000|location=Ljubljana|page=18, 19|cobiss=20726109|chapter-url=20726109|edition=3/4|issn=0351-367X}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva - Stran v Indijo; Sladki rjavi sherry - JBC|last=Gjurin|first=Gal|publisher=JSKD|year=2000|location=Ljubljana|page=6,7|cobiss=20725853|issn=0351-367X}}</ref> Po tem uspehu se je posvetil predvsem objavam v literarnem revijalnem tisku in nastajanju bolj celovitega literarnega dela. Pesniška zbirka ''Mesto''<ref name=":4" /> (Mondena, 2002<ref>{{Navedi novice|title=Tri pesniške zbirke in roman pri založbi Mondena - STA|date=19. 3. 2002|url=https://www.sta.si/631462/tri-pesniske-zbirke-in-roman-pri-zalozbi-mondena}}</ref>) je Gjurinov literarni prvenec. Gjurin je z njo postal tudi prejemnik nominacije za najboljši knjižni prvenec<ref>{{Navedi novice|title=Nagrada za najboljši literarni prvenec|date=25. 11. 2002|page=15|department=Književni listi|work=Delo}}</ref> leta na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] v Cankarjevem domu leta 2002<ref>{{Navedi revijo|last=Milan Matoz|first=Irena Brglez|date=18. 11. 2002|title=Nagrada knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec 2002|url=|magazine=Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije - GZS|publication-place=Ljubljana|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Predstavlja združitev poezije in proze, realnega in fantastičnega, niza mestnih zgodb, ki jih uokvirja zgodba o pričakovanju srečanja z dekletom ob mestnem vodnjaku, ki, kakor voda, simbolizira življenje. 27 modernistično zasnovanih pesmi je zapisanih v kratkih, mestoma pa tudi zelo dolgih verzih in temu je prilagojen tudi kvadratni format knjige, ki jo je v minimalističnem slogu oblikoval likovnik Ištvan Išt Huzjan. Pesmi v zbirki ''Mesto'' so prvoosebne izpovedi, drugoosebni nagovori ali tretjeosebne pripovedi. Zgodba zbirke je spletena okrog naključnega srečanja subjekta in domnevno njegove nekdanje sošolke ter povabila na rojstnodnevno zabavo, ki pa se ne zgodi. Lirski subjekt pripoveduje o blagajničarki (XII), o moškem, ki zahaja v frizerski salon zaradi frizerke in občutka, ki ga doživi pri umivanju las, o dilemah nakupovanja (XI). Novice iz časopisov, opisi vaških grotesk in duhovno praznih mestnih klubov se osamosvojijo v samostojne zgodbe in pesmi. Lirski subjekt s strehe hiše opazuje mesto in ljudi pod seboj (V), je v privzdignjenem položaju, a še vedno na tleh, gre v trgovino (pesmi IX, XI, XII) ali zvečer v klub, dekle opisuje s perspektive voajerja, prepusti se kreiranju domišljije. Mestoma se v besedilu pojavijo elementi iz glasbenega sveta (ritem, beat, trobenta, harmonikaš, violinist ipd.)<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Novak Popov|first=Irena|date=2014|title=Pesnik in glasbenik: skica sodobnih stičišč|url=https://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2014%7C1%7C3%E2%80%9319|magazine=Jezik in slovstvo|issue=Letnik 59|page=5|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Kritiški odziv na knjigo je bil pozitiven. Peter Kolšek je v Delu oceno knjige strnil v misel, da je Mesto "ena lepših hiš" v mestecu mlade slovenske poezije.<ref>{{Navedi novice|title=Gal Gjurin: Mesto|date=16. 3. 2002|first=Peter|last=Kolšek|department=Kultura|work=Delo|page=6}}</ref> V Dnevniku so zapisali, da gre za samosvojo zbirko, ki jo odlikuje profilirano pisanje, ki ubira manj znana pota znotraj slovenske književnosti, saj gre za pesniški romanček, ki se spogleduje z avantgardo, hkrati pa Gjurin uvaja, poleg liričnosti in močne metaforike, za slovensko literaturo in sploh poezijo netipičen element: zgodbo ''–'' ki pa je prej ena prvin severnoameriške poezije.<ref>{{Navedi novice|title=Gal Gjurin: Mesto|date=17. 3. 2002|first=IM|department=Nove knjige|work=Dnevnik}}</ref> Knjiga je bila v letih 2002 in 2003 na literarnih dogodkih, festivalih in branjih intenzivno predstavljana skupaj s svobodno improvizirano glasbo, odigrano v živo s strani skupine jazzovskih in etno glasbenikov<ref name=":7" />, iz česar pa se je sčasoma oblikoval Gjurinov nov, samostojni projekt, Projekt Mesto<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/avtorski-vecer-gala-gjurina/135243|title=Avtorski večer Gala Gjurina - Cankarjev dom|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> – vezan sprva na obsežnejše glasbene improvizacije ob Gjurinovem živem recitalu knjige ''Mesto'', kasneje pa se projektu kot nova dimenzija pridružila še likovnost ter nova Gjurinova poezija, ki je izhajala v sprotnem revijalnem tisku, tiskovinah za mednarodne literarne festivale, kjer je gostoval kot pesnik<ref>{{Navedi splet|url=http://www.berlin.veleposlanistvo.si/index.php?id=1770|title=Europäische Kinder und Jugendbuchmesse, Saarbrücker Buchmesse|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Veleposlaništvo RS v Berlinu, Nemčija|last=Gjurin|first=Gal|location=Saarbrücken, Nemčija}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.napovednik.com/dogodek50968_10_festival_dnevi_poezije_in_vina_-_medana_2006|title=10. mednarodni festival poezije in vina|date=|accessdate=|website=|publisher=Študentska založba, Beletrina|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111232849/https://www.napovednik.com/dogodek50968_10_festival_dnevi_poezije_in_vina_-_medana_2006|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/127699|title=Mladi slovenski umetniki v Bratislavi|date=2005|accessdate=|website=|publisher=Dnevnik|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111182434/https://www.dnevnik.si/127699|url-status=dead}}</ref>, in kasneje v antologijah. RTV Slovenija je v posebni oddaji Pisave predstavila pesniški portret Gala Gjurina skupaj s [[Tomaž Šalamun|Tomažem Šalamunom]], [[Alojz Ihan|Alojzem Ihanom]], [[Primož Čučnik|Primožem Čučnikom]] in [[Gregor Podlogar|Gregorjem Podlogarjem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Zor Simoniti|first=Alenka|date=26. 5. 2003|title=Pisave|url=|department=Oddaja o književnosti|magazine=RTV Slovenija, TV SLO 1|publisher=RTV Slovenija|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Leta 2017 je skozi javna branja na koncertih začel predstavljati nastajajoče esejistično in avtobiografsko obarvano prozno delo ''Glasba je oblika ljubezni''<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/gal-gjurin-glasba-je-najcistejsa-oblika-ljubezni/|title=Gal Gjurin: Glasba je najčistejša oblika ljubezni|date=21. 3. 2019|accessdate=|website=|publisher=Govorise|last=Štingl|first=Katja}}</ref>, v katerem Gjurin na mestoma humorni razpravljalni način glasbo povezuje z jezikom, umetnostno zgodovino, fiziko, matematiko, biologijo, kulinariko, sociologijo, svetovno zgodovino ter drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi, hkrati pa v njej opisuje avtobiografske ali družbenokritične anekdote. V knjigi najdemo tudi Gjurinove originalne kuharske recepte, vezane na posamezne glasbene dure, glede na njegovo osebno [[Sinestetičnost|sinestetično]] barvno lestvico.<ref>{{Navedi splet|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/gal-gjurin-glasba-je-najcistejsa-oblika-ljubezni/|title=Gal Gjurin je izdal knjigo Glasba je oblika ljubezni|date=10. 11. 2017|accessdate=|website=|publisher=Govori se|last=Štingl|first=Katja}}</ref> == Projekt Mesto == "Projekt Mesto" je bil literarno-glasbeni projekt Gala Gjurina, v okviru katerega so nastajale različne umetniške prireditve: glasbene in literarne ter kasneje tudi likovne. Šlo je sprva za spontano skupinsko improvizacijo pesnika in glasbenikov, kasneje pa tudi za performanse pridruženih likovnikov. Sodelovali so večinoma jazzovski glasbeniki [[Žiga Golob]], Lenart Krečič, [[Boštjan Gombač]], Dejan Lapanja, [[Janez Dovč]], Gašper Peršl, Bor Zakonjšek, Matej Šetinc, Andraž Mazi, Sašo Gačnik, Ivan Šček, Nikola Matošič, Igor Matkovič, Jani Moder, [[Vesna Zornik]], Klemen Kotar, [[Zoran Škrinjar]], Vito Marenče, Frode Barth, [[Aljoša Jerič]], Jaka Batič in Blaž Celarec ter modna oblikovalka Ana Malalan, fotografinja Polona Makovec, slikar [[Ištvan Išt Huzjan]], Severa Gjurin kot likovnica, plesalka Sandra Đorem ter arhitekt Aleks Lužnik. Projekt Mesto je deloval pod Gjurinovim motom ''Sestavi umetnost − sestavi se'', in je konceptualno nasprotoval postmodernizmu ter skušal skozi eksperiment s sestavljanjem različnih umetnostnih panog sestaviti novo, s preteklostjo neobremenjeno umetnost. Koncept sestavljanja je Gjurin deloma naslonil na nemška pesnika in filozofa [[Johann Gottfried Herder|Johanna Herderja]] in [[Friedrich Schiller|Friedericha Schillerja]], ki sta napovedala razkroj umetnosti, kar se je v skrajni točki modernizma v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja tudi zgodilo, hkrati pa sta napovedala ponovno sestavljanje razpadle umetnosti. Za Gjurina [[Postmoderna literatura|postmodernizem]], ki se ukvarja s parafraziranjem in ponavljanjem že znanega in ga odlikujejo zaprtost, cinizem, literatura teorij zarot in nihilizem, pomeni le prehodno stanje oz. frustracijsko fazo umetnosti in umetnikov po končnem modernističnem razpadu. S tega stališča je Gjurinovo sestavljanje umetnosti v okviru Projekta Mesto ter kasnejše spajanje glasbenih žanrov v njegovi glasbi nazaj v nove, svobodne smiselne umetniške celote, logično.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/gal-gjurin-vse-kar-delam-je-eksperiment-101879|title=Gal Gjurin: Vse, kar delam, je ekperiment|date=7. 4. 2013|accessdate=|website=|publisher=Siol.net|last=Tavčar|first=Matjaž}}</ref> S poudarkom na Gjurinovem recitativu poezije je projekt doživel premiero v Teatru Gromka v Ljubljani na Metelkovi februarja 2002, v istem letu pa še okoli 40 ponovitev v klubih, knjižnicah, literarnih dogodkih in srečanjih Društva slovenskih pisateljev DSP, jazzovskih in drugih festivalih ter dvoranah kulturnih domov. Dogodek je vsakokrat doživel drugačno materializacijo, saj se je glasbena zasedba stalno spreminjala in prilagajala koncertnim prizoriščem. V časopisu Delo so eno teh materializacij Projekta Mesto leta 2002 opisali kot tesno simbiozo med pesnikom in glasbeniki, kjer glasba ni bila zgolj podlaga poeziji, temveč je skupaj z njo zaživela kot celota, obenem pa, da se je Gjurin, ki je na oder stopil v pisani baretki, izkazal za odličnega in duhovitega interpreta ter da bi bilo posnemanje njegovega beatniškega koncepta nesmiselno.<ref>{{Navedi novice|title=Glasba in poezija kot celota|date=8. 7. 2002|first=Klemen|last=Pisk|work=Delo|department=Književni listi}}</ref> Delo je leta 2003 poročalo o Projektu Mesto kot o domišljenem zlitju improvizacije virtuoznih glasbenikov in Gjurinove poezije, ki jo je podkrepil ozvočen šivalni stroj in modna oblikovalka, ki je v živo izdelovala majice z logom Projekta Mesto ter jih metala med številno občinstvo, ki je energičen nastop pozdravilo z velikim navdušenjem.<ref>{{Navedi novice|title=Skrivna formula priljubljenosti|date=22. avgust 2003|last=Krečič|first=Jela|work=Delo|department=Kultura}}</ref> V okviru projekta so izšli trije albumi: ''Mesto in mesto'' (2002), ''Ivanova vrnitev'' (2003) in ''Minute?'' (2003). O odnosu med poezijo in glasbo na albumih ''Mesto in Mesto'' ter ''Minute?'' je prof. [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (Filozofska fakulteta v Ljubljani) v reviji [[Jezik in slovstvo]] zapisala, da se je poezija vedno bolj pričela umikati glasbi, hkrati pa, da se Gjurinov glas skozi recital kot zvočni element vključuje v improvizacije, ki ne krnijo semantike, pač pa v njej poudarjajo emocije dolgočasja, naveličanosti, razočaranja, in ki se prav zato zdijo pristnejše. Dodala je, da govor postaja šepetajoč ali modificiran z elektronsko obdelavo (megafonom) oz. glede na glasnost inštrumentov postavljen v ozadje ter da je le v pesmi "Sale" pesem interpretirana tako zanosno in dinamično, da preglasi inštrumente.<ref>{{Navedi revijo|last=Novak Popov|first=Irena|date=2014|title=PESNIK IN GLASBENIK: SKICA SODOBNIH STIČIŠČ|url=|magazine=Jezik in slovstvo|page=|pages=5, 6|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Projekt je pridobil glasbeno težo v letu 2003, ko se je na odrskih nastopih Gjurin začel vključevati v dolge glasbene improvizacije tudi kot multiinštrumentalist, ne le kot osrednja pesniška figura, kar je kasneje rezultiralo tudi v svobodno improviziranem studijskem albumu ''Ivanova vrnitev'', kjer poezije ni več slišati in glasba prevzame celotno iniciativo. Leta 2003 se je pesniku in skupini glasbenih improvizatorjev pridružila tudi likovnost, ki je temeljila predvsem na podajanju tematskosti posameznega performansa oz. koncerta ("mestno kosilo" (kuhanje pod odrom v živo), "mestna opravila" (košnja trave med koncertom), "mestna spalnica" (nastop glasbenikov v spalnih srajcah), "mlada mestna ljubezen" (beljenje stanovanja na odru), "mestna pralnica" (pranje perila med koncertom z ozvočenim pralnim strojem) itd.. Za izvedbo likovnega dela projekta so skrbeli modna oblikovalka Ana Malalan, slikar [[Ištvan Išt Huzjan]], Severa Gjurin (v vlogi likovnice in pevke) in arhitekt Aleks Lužnik. Vsi likovniki so sodelovali tudi pri živih performansih. Na ''Festivalu Lent 2003'' so, tako so zapisali v časniku Večer, v zapuščeni Minoritski cerkvi izvedli večji arhitekturno obarvan performans, pri katerem je bil glasbeni oder razdeljen na pol in spominjal na nadstropje stanovanjskega bloka, medtem ko so bili pesnik in glasbeniki vidni le skozi nekakšno okno, skriti pred občinstvom. V sosednji, publiki vidni "sobi", je mlad par belil stene, zraven sta packala barvo drug po drugem, plesala, sproščeno kadila, pila in se zabavala. Poudarili so, da domiselna in zabavna predstava Projekta Mesto z združevanjem raznorodnega še nagrajuje posamezne elemente, ki bi lahko povsem zadovoljivo funkcionirali sami zase.<ref>{{Navedi novice|title=Od evergreenov do bluesa|date=23. 6. 2003|last=Kores|first=Darinko|work=Večer}}</ref> V začetku leta 2004 je Gjurin usmeril Projekt Mesto skozi namensko posnete videospote na glasbene lestvice takratnih osrednjih glasbenih TV oddaj<ref>{{Navedi splet|url=https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000697.html|title=Mesto, videospot, zdaj!|date=14. 1. 2004|accessdate=|website=|publisher=SlovLit|last=Hladnik|first=Miran}}</ref>. Videospot za skladbo "Beat, beat" v Huzjanovi režiji, ki obsega ob recitalu uglasbljene pesmi št. XIII in XV iz zbirke ''Mesto'', v glavni vlogi Špela Brecelj, je na prvem mestu RTV SLO Videospotnic vztrajal 12 tednov. Šlo je za svojevrsten precedens, ki je pokazal, da lahko v kontekstu lestvice popularne glasbe uspešno eksistira tudi poezija, če je le ustrezno predstavljena. Po "Beat, beat" se je aprila 2004 na lestvicah pojavil nov videospot, za skladbo "Sale", režija Luka Leskovšek, posnet na vlaku in železniških postajah v Ljubljani in Zagrebu. Projekt Mesto je prenehal delovati poleti 2004, ko ga je nadomestil nov avtorski Gjurinov projekt [[Olivija (glasbena skupina)|Olivija]], ki je združil izbrane glasbenike iz Projekta Mesto, Severo Gjurin v vlogi glavne pevke ter Gjurinovo poezijo in glasbeno avtorstvo, skozi skladbe, pisane iz ženske perspektive<ref name=":8" /> za altovski glas Gjurinove sestre. == Diskografija == '''Izbrani nosilci zvoka (albumi)''' *''Gal Gjurin & Severa Gjurin'' ''− Srčno, v živo'', 2020 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://music.amazon.com/albums/B08QDQGZZ3|title=Srčno, v živo|date=11. 12. 2020|accessdate=|website=Amazon Music|publisher=Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Gal George Gjurin − C'', dvojni studijski album, 2020 (Osh Publishing Canada, Kanada; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://open.spotify.com/album/0zbySfN4QH9UCEygP3RtHl?highlight=spotify:track:1dNmkMFgzmrplaIiFGlv98|title=Gal George - double studio album "C" /16 tracks/|date=6. 7. 2020|accessdate=|website=Spotify Gal George Official|publisher=OSH Publishing Canada, Toronto, Canada|last=|first=}}</ref> *''Severa Gjurin – Ali je še kaj prostora?'', 2020 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, so-avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/severa-gjurin-se-sprasuje-ali-je-se-kaj-prostora/|title=Severa Gjurin se sprašuje Ali je še kaj prostora?|date=9. 9. 2020|accessdate=|website=RTV Slovenija, Prvi program|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Kurtović|first=Aida}}</ref> *''Vlado Kreslin – Greatest hits collection'', 2019 (Croatia Records, Hrvaška; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://katalog.kgz.hr/pagesresults/bibliografskiZapis.aspx?selectedId=48005014&currentPage=1&searchById=10&sort=0&age=0&spid0=10&spv0=Kreslin%2c+Vlado&mdid0=0&vzid0=0&xm0=1|title=Katalog knjižnica grada Zagreba, Hrvatska|date=|accessdate=|website=|publisher=Croatia Records|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin|archive-date=2021-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210107100849/https://katalog.kgz.hr/pagesresults/bibliografskiZapis.aspx?selectedId=48005014&currentPage=1&searchById=10&sort=0&age=0&spid0=10&spv0=Kreslin,+Vlado&mdid0=0&vzid0=0&xm0=1|url-status=dead}}</ref> *''Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga?'', 2019 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=24605234|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Milan Kreslin'' ''– Milan Kreslin'', 2018 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=23726130|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Milan}}</ref> *''Breda Smolnikar – Si dekle ali si žena: izključno za starejše'', govorjena proza na digitalnem nosilcu zvoka (USB v samostojni knjižni publikaciji), 2016 (Diskografska hiša HAD; vloga: studijski in izvršni producent, založnik) <ref>{{Navedi knjigo|title=Si dekle ali si žena: izključno za starejše|last=Smolnikar/Gjurin|first=Breda Smolnikar|publisher=Diskografska hiša HAD|year=2016|isbn=978-961-91935-6-3|location=Depala vas, Ljubljana|page=|cobiss=281949952}}</ref> *''Gal Gjurin in Temna godba – Temna godba'', 2015 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=19859765|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Če bi midva se kdaj srečala'', 2015 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, končna zvočna podoba) <ref name=":10">{{Navedi splet|url=1109557854|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Čedahuči – Severnica; zgodbe o odhajanju'', 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://cedahuci.bandcamp.com/album/severnica-zgodbe-o-odhajanju|title=Bandcamp|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Nina Pušlar – Nekje vmes'', 2014 (samozaložba; vloga: soavtor) <ref>{{Navedi splet|url=17462834|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nina Pušlar|last=Gal Gjurin|first=Nina Pušlar}}</ref> *''Čedahuči – Singli'', 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://cedahuci.bandcamp.com/album/edahu-i-singli|title=Bandcamp|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2014-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140916143313/http://cedahuci.bandcamp.com/album/edahu-i-singli|url-status=dead}}</ref> * ''Gal Gjurin in simfonični orkester Cantabile – Cantabile'', dvojni album v živo, 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=20768050|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Čarobnice'', trojni album, 2013 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec in končna zvočna podoba albumov) <ref name=":12">{{Navedi splet|url=Vlado Kreslin – Drevored, 2010 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec)|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Gal Gjurin|first=Vlado Kreslin}}</ref> *''Čedahuči – Čedahuči EP (Prvi spust)'', 2013 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1102859870|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Gal Gjurin'' ''– Val202 Plus! Vol. 3'', 2013, (Universal Music Gmbh, Universal Music Slovenia, kompilacija; imetnik pravic Diskografska hiša HAD, vloga: glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/UniversalMusicSlovenia/posts/ta-daaaa-kompilacija-val-202-plus-vol-3-je-od-danes-na-voljo-na-itunes-8-marca-p/616570658359585/|title=Universal Music Slovenia|date=|accessdate=|website=|publisher=Universal Music Group|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Umjesto koga roža cveti'', 2013 (Dallas Records; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Vlado-Kreslin-Umjesto-Koga-Ro%C5%BEa-Cveti/release/5413412|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dallas Records|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Canegatto – Stanotte creerò un bel ricordo per domani'', 2013 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=271762432|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Canegatto|first=Andraž Gartner}}</ref> * ''Gal Gjurin – Duša in telo'', dvojni studijski album, 2012 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1101506654|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Severa Gjurin & Borut Činč – Časovne skice'', 2012 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1102138718|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Borut Činč|first=Severa Gjurin}}</ref> *''Telstar: Od tod do vesolja – Spacebound'', 2012 (RTV ZKP; vloga: izvajalec, glasbeni aranžer, glasbeni producent) <ref>{{Navedi splet|url=262216960|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV ZKP|last=Gjurin|first=Gal in Severa}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cankarjev dom 1992-2011 Live'', 2011 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, izvajalec) <ref name=":0">{{Navedi splet|url=1097223262|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> * ''Gal Gjurin – Srce'', dvojni LP vinil, 2011 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=303017984|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Miha Debevec & Tomaž Rožanec – Izrazi harmonik'', 2011 (Dallas Records; vloga: glasbeni producent, avtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=1097761118|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dallas Records|last=Tomaž Rožanec|first=Miha Debevec}}</ref> *''Vlado Kreslin – Drevored'', 2010 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":0" /> *''Gal Gjurin – Srce'', 2009; NKBM edicija (ex. Sedvex; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14984501|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cesta''; ''Križišča'', ''Stranpota'', ponatis, 2009 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=246397696|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Olivija – Kjer je toplo'', 2009 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14309682|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Dan D in simfonični orkester RTV Slovenija'', dirigent David DeVilliers, 2009 (Križanke, v živo, RTV ZKP; vloga: izvajalec, koncertni gost) <ref>{{Navedi splet|url=https://plus-um.si.cobiss.net/opac7/bib/16249659|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=ZKP RTV Slovenija|last=Dan D in simfonični orkester RTV Slovenija|first=Gal Gjurin in Severa Gjurin|archive-date=2021-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125032919/https://plus-um.si.cobiss.net/opac7/bib/16249659|url-status=dead}}</ref> *''Gal Gjurin – Srce'', 2008 (ex. Sedvex; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=15998523|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cesta:'' ''v živo (Cankarjev dom, 2007),'' koncertni DVD, 2008 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kreslin.com/sl/katalog/vlado-kreslin-cesta-dvd/|title=Vlado Kreslin|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> * ''Gal in Galeristi – Fetiš Suprême'', 2008 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14451772|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Trkaj'' ''– Rapostol,'' 2007 (Rap Nika; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Trkaj-Rapostol/release/8160892|title=Discogs|date=|accessdate=|website=|publisher=Rap Nika|last=Gal Gjurin|first=Rok Trkaj}}</ref> * ''Vlado Kreslin – Cesta'', 2007 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":9">{{Navedi splet|url=15699771|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Gal in Galeristi – Fetiš'', 2007 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=239276544|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''BAST – Retinal Circus'', 2007 (Aksioma/Aldo Ivančič/BAST; vloga: soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=15653179|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Aksioma/BAST|last=Ivančič|first=Aldo}}</ref> * ''N'Toko, Gal Gjurin & drugi – Elixiryproslam'', 2006 (samozaložba; vloga: glasbeni koproducent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://rockonnet.com/2007/01/ntoko-z-novim-ep-jem-elixiryproslam/|title=Rockonnet|date=|accessdate=|website=|publisher=Samozaložba|last=Blažič|first=Miha|archive-date=2021-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210917072114/https://rockonnet.com/2007/01/ntoko-z-novim-ep-jem-elixiryproslam/|url-status=dead}}</ref> *''N'Toko – Dobrodelni koncert ob koncu sveta'', 2005 (Rap Nika; vloga: glasbeni koproducent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=14045500|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nika Records|last=Blažič|first=Miha}}</ref> * ''Olivija – Brez sramu in brez strahu'', 2005 (ex. Nika Records, Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=13631545|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Olivija – Med moškim in žensko'', 2004 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=217448448|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Gal Gjurin in Projekt Mesto – Minute?'', 2003 (Statera; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=213155328|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Statera|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Gal Gjurin in Projekt Mesto – Ivanova vrnitev'', 2003 (samozaložba; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) * ''Gal Gjurin – Mesto in Mesto'', 2002 (samozaložba, 2002/Diskografska hiša HAD, 2021; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik)<ref>{{Navedi revijo|last=Jaka|first=Železnikar|date=19. 11. 2002|title=69 – Festival poezije in glasbe v teatru Gromka na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/60313/19-11-2002-69___8211_festival_poezije_in_glasbe_v_teatru_gromka_na_metelkovi/?utm_source=dnevnik%2F19-11-2002-69___8211_festival_poezije_in_glasbe_v_teatru_gromka_na_metelkovi%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink|magazine=Mladina|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> * ''El-džabl-džejna – El-džabl-džejna'', 2000 (samozaložba; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) == Bibliografija == '''Izbrana poezija in proza''' * ''Panonska romanca; Nočna romanca; Polena'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2000;<ref>{{Navedi splet|url=20726109|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Mesto'' (poezija; revijalna objava); Dialogi, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=21000285|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dialogi, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Desetke'' (poezija; revijalna objava); Apokalipsa, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726365|title=Apokalipsa|date=|accessdate=|website=|publisher=Apokalipsa, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Mesto'' (poezija; revijalna objava); Askalla, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726877|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Askalla, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Cikel: Proze v pesmi'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726621|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi'' (poezija; revijalna objava); Nova revija, 2002;<ref>{{Navedi splet|url=122688768|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nova revija, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Klasterji'' (poezija; revijalna objava); Literatura, 2002;<ref>{{Navedi splet|url=213685248|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Literatura, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Mesto'' (poezija; samostojna publikacija); založba Mondena, 2002;<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Mesto - Gal Gjurin|last=Gjurin|first=Gal Gjurin|publisher=Mondena, Grosuplje|year=2002|isbn=961-6319-46-9|location=Grosuplje/Ljubljana|page=|cobiss=116195072|origyear=2002}}</ref> *''Paket: odlomek iz romana'' (proza; revijalna objava); Nova revija, 2003;<ref>{{Navedi splet|url=213049344|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nova revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Brez naslova: odlomek iz nastajajočega dela'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2003;<ref>{{Navedi splet|url=230620928|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Portret Gala Gjurina'' (fotografski portreti umetnika; fotografska publikacija); [[Tihomir Pinter]], 2003;<ref>{{Navedi splet|url=124788224|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Tihomir Pinter|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Mi se vrnemo zvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Študenstska založba, Beletrina, 2004<ref name=":1" /> *''Vraćamo se uvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Hrvatsko društvo pisaca, Zagreb, 2006<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vraćamo se uvečer|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Hrvatsko društvo pisaca|year=|isbn=953-7342-03-4|location=Zagreb, Hrvaška|page=|cobiss=|url=https://hrvatskodrustvopisaca.hr/hr/knjige/matevz-kos-vracamo-se-uvecer}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *''V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Mladinska knjiga, 2008<ref name=":2" /> *''Nyáron Lendván Severa és Gal Gjurin : az első a sorozatban'' (strokovni članek); Lajos Bence, 2020;<ref>{{Navedi splet|url=24672515|title=Népújság : a szlovéniai magyarok hetilapja.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Bence|first=Lajos}}</ref> == Filmska glasba, glasba za državne proslave, plesne in druge predstave ter dobrodelne kampanje == '''Izbrana filmska glasba''' * ''Šum Kosovela'' (dokumentarni film) – režija Marjan Frankovič, RTV Slovenija; "Ekstaza smrti"; vloga: avtor glasbe, izvajalec; 2004/2005 <ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-film/30085343|title=RTV Slovenija|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Severa Gjurin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Križarka Potemkin – Бронено́сец Потёмкин'' (celovečerni nemi film) – režija Sergej Eisenstein, 1925/Mosfilm, Pavel Vlasov sekstet, glasba za celovečerni nemi film; vloga: avtor glasbe, izvajalec; Zagrebški filmski festival (ZFF); 2005<ref>{{Navedi novice|title=Dnevnik|date=22. 10. 2005|url=https://www.dnevnik.si/147499|accessdate=2021-01-06|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410111450/https://www.dnevnik.si/147499|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Battleship_Potemkin|title=Wikipedia|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Tošl'' (celovečerni film) – režija Darko Štante, Mladinska integracija ljubiteljev filma; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2007;<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/en/movie/tosl/|title=Baza slovenskih filmov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Veronika in Friderik'' (dokumentarno-fikcijski televizijski film) – režija [[Klemen Dvornik]], RTV Slovenija; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2008;<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/en/movie/veronika-in-friderik/|title=Baza slovenskih filmov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Hit poletja'' (televizijski film) – režija [[Metod Pevec]], RTV Slovenija, Založba ZKP RTV; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2008;<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Film_1/HIT_POLETJA_2/|title=Hit Poletja|date=16. 3. 2009|accessdate=|website=RTV ZKP|publisher=RTV Slovenija|last=|first=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410111453/https://zkp.rtvslo.si/sl/Film_1/HIT_POLETJA_2/|url-status=dead}}</ref> *''Dokumentarni film Gal Gjurin in simfoniki Cantabile z gosti'' (celovečerni dokumentarni film) – režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2015;<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312579|title=Kulturno umetniški program - RTV SLovenija|date=21. 3. 2020|accessdate=|website=RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija, Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Hladna vojna / Zimna wojna'' (celovečerni film) – režija [[:en:Paweł Pawlikowski|Paweł A. Pawlikowski]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Pawe%C5%82_Pawlikowski] 2018; "Srčkov dvoje" / "Dwa serduszka" ("Cold War" – from the Original Motion Picture Soundtrack); (vloga: avtor priredbe, izvajalec, glasbeni producent); 2018;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kinodvor.org/srckov-dvoje/|title=Srčkov dvoje|date=3. 10. 2018|accessdate=|website=|publisher=Kino Dvor|last=|first=}}</ref> *''"We, the North; Part One – Mi, sever; prvi del": Dokumentarni film o ustvarjanju Gala Georgea Gjurina v Kanadi in ZDA, 1. del'' (celovečerni dokumentarni film) – ''584 Visuals Canada'', režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4Vu0mh4K3E4|title=We, the North 1 - Mi, sever 1|date=8. 2. 2020|accessdate=|website=|publisher=OSH Publishing/RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> *''"We, the North; Part Two – Mi, sever; drugi del": Dokumentarni film o ustvarjanju Gala Georgea Gjurina v Kanadi in ZDA, 2. del'' (celovečerni dokumentarni film) – ''584 Visuals Canada'', režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MNn9rHXhIYE|title=We, the North 2 - Mi, sever 2|date=31. 5. 2020|accessdate=|website=|publisher=OSH Publishing/RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> *''Zarja'' (kratki neodvisni film) – režija Kajetana Bevc; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://vidahabjanic.wordpress.com/|title=Zarja - kratki film|date=17. 8. 2020|accessdate=|website=|publisher=Vida Habjanič, DOP|last=|first=}}</ref> '''Izbrana glasba za plesne in multimedijske predstave ter dobrodelne kampanje''' * ''Katarza za začetnike'' (plesna predstava; sodobni ples) – režija Jurij Konjar, glasba Gal Gjurin, Plesni Teater Ljubljana, PTL; 2005;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zvpl.com/dogodki/napovedi/plesna-predstava-katarza-za-za/|title=Plesna predstava Katarza za začetnike|date=15. 10. 2004|accessdate=|website=|publisher=ŽVPL|last=Ožura|first=David}}</ref> *''Sonce na krilih metulja'' (multimedijska predstava) – Branko Potočan (koreograf), Stanka Vauda (vodja projekta), Gal Gjurin (glasba in glasbeno vodstvo); Križanke/Elektrarna, Ljubljana; 2006;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ugm.si/razstave/stanislava-vauda-bencevic-sonce-na-krilih-metulja-726/|title=Sonce na krilih metujlja|date=26. 8. 2007|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210917035356/http://www.ugm.si/razstave/stanislava-vauda-bencevic-sonce-na-krilih-metulja-726/|url-status=dead}}</ref> *''CW (Chinese Whispers)'' (interaktivni multimedijski projekt) – nosilca projekta Anita Strasser (Velika Britanija/Avstrija) in Adam Ramejkis (Velika Britanija); glasba Gal Gjurin; 1. del (Riga, Latvija, 2006; izveden v Kirkby Gallery, Merseyside, London, Velika Britanija), 2006; 2 del. (Slovenija/Portugalska, [[Mednarodni grafični likovni center|MGLC]] (Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Slovenija, EU); 2009; 3. del (London, Velika Britanija); 2011;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.adamram.com/cw2/stuff/info-slo.htm|title=CW (Chinese Whispers)|date=|accessdate=|website=CW, London, U.K.|publisher=Anita Strasser|last=Ramejkis|first=Adam}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *''Žur za Darfur – dobrodelna prireditev'', organizator [[Tomo Križnar]], [[Akademski kolegij, Ljubljana|Festivalna dvorana]], Ljubljana, Slovenija, EU; gost Peter Moszynski, Velika Britanija; 2009;<ref>{{Navedi novice|title=Žur za Darfur - drugič - Tomo Križnar|date=17. 11. 2009|url=https://old.delo.si/kultura/zur-za-darfur-drugic.html}}</ref> *''Osrednja proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 2008'', Gallusova dvorana, [[Cankarjev dom]], 23. decembra 2008, Ljubljana, Slovenija, EU; vloge: glasbeno vodstvo, avtorska glasba; "Dva, ki ležita", skupaj z zasedbo in [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]], prenos v živo, TV SLO 1 in RA SLO 1; 2010;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kEJ0nb3qKhg|title=Youtube|date=|accessdate=|website=|publisher=Gal Gjurin/RTV Slovenija|last=Gal Gjurin|first=Simfonični orkester RTV Slovenija}}</ref> *''Spektr!'' (mednarodni multimedijski performans), v sodelovanju z ''[[Evropska vesoljska agencija|Evropsko vesoljsko agencijo – ESA]]'', Kino Šiška, Ljubljana, Slovenija, EU; glasba in glasbeno vodstvo Gal Gjurin (''Telstar''/Joe Meek; Gregor Strniša); vodja projekta Marko Peljhan (UCLA, California, ZDA); sodelujoči Aljoša Abrahamsberg (AKA Nullo; Slovenija, EU), Matthew Biederman (AKA DelRay; Chicago, Illinois, ZDA), Brian Springer (UCLA, California, ZDA), Konrad Becker (piano; AKA Monoton; Dunaj, Avstrija, EU); 2010;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ladomir.net/Spektr-2010|title=Spektr 2010|date=12. 12. 2010|accessdate=|website=|publisher=European Space Agency, Paris, France|last=Peljhan|first=Marko}}</ref> *''Neodvisen.si'' ''– nacionalna kampanja proti zasvojenosti'' (2007-dalje; častni pokrovitelj preds. RS dr. Danilo Türk/[[Vlasta Nussdorfer]]/vodja: Bojan Kodelja, Zavod 7, Solkan, Slovenija, EU), 2010; avtor in izvajalec naslovne skladbe kampanje "Nariši nov dan" (z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] in [[Elda Viler|Eldo Viler]]); 2010;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sentjur.net/ne-odvisen-si/|title=Šentjur.net|date=|accessdate=|website=|publisher=Šentjur.net|last=Gal Gjurin|first=Nina Pušlar, Elda Viler}}</ref> *''Osrednja proslava ob Dnevu državnosti 2010'', [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike]], 24. junija 2010, Ljubljana, Slovenija, EU; častni govornik preds. RS [[Danilo Türk|dr. Danilo Türk]]; vloge: glasbeno vodstvo, avtorska glasba ter orkestralne in zborovske priredbe, dirigent orkestra in 600-članskega mešanega pevskega zbora; prenos v živo, TV SLO 1 in RA SLO 1;2010;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloevent.si/page/zanimivi_projekti/foto-video?Dan_drzavnosti_2010;block_id=4077;subcmd=view_article;article_id=7|title=Sloevent - portal za profesionalno javnost|date=|accessdate=|website=|publisher=Sloevent - Služba za Protokol RS|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gjurin, Gal}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadski glasbeniki]] [[Kategorija:Kanadski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] 4krj3i03n82h1q9mdbxyqgyjiulckuy 0 332175 6746676 4491017 2026-09-04T11:42:15Z Shabicht 3554 6746676 wikitext text/x-wiki [[Slika:Radovljica - Trubarjeva ulica (tabla z imenom ulice).jpg|thumb|Oznaka Trubarjeve ulice v [[Radovljica|Radovljici]]]] '''Trubarjeva ulica''' je ime več [[ulica|ulic]], poimenovanih po [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]: * [[Trubarjeva ulica, Celje]] * [[Trubarjeva ulica, Koper]] * [[Trubarjeva ulica, Ljubljana]] * [[Trubarjeva ulica, Novo mesto]] * [[Trubarjeva ulica, Radovljica]] == Glej tudi == * [[Trubarjeva cesta]] {{razločitev cest}} [[Kategorija:Primož Trubar]] nt5b388ei2t8mlvyn8z04e1nngqnzqd 10 356228 6746397 6746273 2026-09-03T15:54:40Z Sporti 5955 pos. 6746397 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Nejc Viher|Viher]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Žan Jevšenak|Jevšenak]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Claude Gonçalves|Gonçalves]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Luka Kokol|Kokol]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Jan Mlakar|Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Vid Koderman|Koderman]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Žan Karničnik|Karničnik]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Miha Blažič (nogometaš)|Blažič]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Petar Stojanović|Stojanović]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Timon Kikec|Kikec]]}} {{football squad2 player|no=38|name=[[Niko Osterc|Osterc]]}} {{football squad2 player|no=39|name=Lainović}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Tanej Handanović|Handanović]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Omar Rekik|Rekik]]}} {{football squad2 player|no=50|name=[[Lan Vidmar|Vidmar]]}} {{football squad2 player|no=55|name=[[Mark Španring|Španring]]}} {{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}} {{football squad2 player|no=79|name=[[Luka Zahović|Zahović]]}} {{football squad2 player|no=98|name=Gardies}} {{football squad2 player|no=99|name=[[Behar Feta|Feta]]}} {{football squad manager|title=Trener|name=[[Darko Milanič|Milanič]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> 91wmwfbs84hp3ydt107dil0fp2vcvlh 0 363660 6746473 6489167 2026-09-03T20:29:06Z TadejM 738 /* Potrjevanje transakcij in rudarjenje */ +glavni članek 6746473 wikitext text/x-wiki {{Nezanesljivi viri}}{{Infopolje Valuta | currency_name = Bitcoin | image_1 = Electrum Bitcoin Wallet.png | image_title_1 = Digitalna Bitcoin denarnica | subunit_ratio_1 = 1/1000 | subunit_name_1 = mBTC (milicoin) | subunit_ratio_2 = 1/1000000 | subunit_name_2 = μBTC (microcoin) | subunit_ratio_3 = 1/100000000 | subunit_name_3 = satoshi <ref>[http://bitsusd.com/ Bitcoin unit converter]</ref> | date_of_introduction = 3. januar 2009 | using_countries = Mednarodno | inflation_rate = Omejena izdaja | symbol = BTC, XBT, [[File:BitcoinSign.svg|9px]], ฿ }} '''Bitcoin''' ([[currency sign|simbol]]: [[File:BitcoinSign.svg|9px]]; oznaka: '''BTC''' ali '''XBT''') je [[kriptovaluta]], pri kateri nastajanje in prenos bitcoinov temelji na [https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprta_koda odprtokodnem] protokolu, ki ni odvisen od centralne banke ali drugega regulatornega organa, tako da ne obstaja samostojen organ, ki nadzoruje kriptovaluto, vendar jo nadzoruje skupnost. == Zgodovina == Avtor s psevdonimom [[Satoshi Nakamoto]] je projekt Bitcoin oznanil [[31. oktober|31. oktobra]] [[2008]] v dopisnem seznamu za kriptografijo in objavil belo knjigo.<ref>http://bitcoin.org/bitcoin.pdf</ref> Novembra je bil registriran odprtokodni projekt Bitcoin na portalu Sourceforge, 3. januarja 2009 je bil ustvarjen prvi blok, 9. januarja je bila izdana prva različica odjemalca Bitcoin v0.1 in le nekaj dni pozneje je bila opravljena prva transakcija z Bitcoini med Satoshijem Nakamotom in Halom Finneyjem.<ref>[https://en.bitcoin.it/wiki/History#2009 https://en.bitcoin.it/wiki/History#2009]</ref> Prvi nakup dobrine iz resničnega sveta s bitcoinom je bila 22. maja 2010, ko je Laszlo Hanyecz, kupil dve pici za 10.000 bitcoinov.<ref>{{Navedi splet|title=Bitcoin Pizza Day: Celebrating the $80 Million Pizza Order|url=https://www.investopedia.com/news/bitcoin-pizza-day-celebrating-20-million-pizza-order/|website=Investopedia|accessdate=2019-11-22|language=en|first=Aaron|last=Hankin}}</ref> Identiteta Satoshija Nakamota do danes ostaja nerazkrita. Avtor, ki je do srede leta 2010 še sodeloval pri razvoju Bitcoina prek dopisnih seznamov, se je aprila 2011 popolnoma umaknil iz javnosti.<ref>[http://www.theverge.com/2013/5/6/4295028/report-satoshi-nakamoto http://www.theverge.com/2013/5/6/4295028/report-satoshi-nakamoto]</ref> Wikileaks je junija 2011 kot prva večja organizacija začela sprejemati donacije v Bitcoinih, po tem, ko so vsi ostali finančni procesorji odpovedali sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|title=WikiLeaks Asks For Anonymous Bitcoin Donations|url=https://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2011/06/14/wikileaks-asks-for-anonymous-bitcoin-donations/|website=Forbes|accessdate=2019-11-22|language=en|first=Andy|last=Greenberg}}</ref> == Omrežje, protokol in valuta Bitcoin == Bitcoin je [[vrstniško omrežje]] (''peer-to-peer''), ki si izmenjujejo podatke po vnaprej dogovorjenem protokolu. Omrežje izpolnjuje svoje funkcije, dokler je večina vključenih vrstnikov poštena in se drži protokola. Posest nad bitcoinom kot valuto pomeni posest nad naslovi, pod katerimi so v glavni knjigi sistema Bitcoin vknjižena določena stanje. Naslovi Bitcoin se hranijo v denarnicah, ki so lahko v obliki spletnih aplikacij, namiznih aplikacij ali na papirju. === Naslovi Bitcoin === Vsakemu naslovu Bitcoin, ki je analogen računu v bančnem sistemu, pripada par javnega in zasebnega ključa ECDSA iz domene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kriptografija#Kriptografija_javnega_klju.C4.8Da asimetrične kriptografije]. Za pošiljanje denarja prejemniku je potrebno le poznavanje prejmenikovega javnega ključa, medtem ko je za razpolaganje s stanjem na naslovu Bitcoin potreben tudi zasebni ključ. Z izgubo zasebnega ključa naslova Bitcoin lastnik ne more več razpolagati s sredstvi na tem naslovu, medtem ko lahko v primeru razkritja zasebnega ključa s sredstvi na naslovu razpolaga vsak, ki se seznani z zasebnim ključem.<ref>[http://www.theguardian.com/technology/2013/nov/27/hard-drive-bitcoin-landfill-site http://www.theguardian.com/technology/2013/nov/27/hard-drive-bitcoin-landfill-site]</ref> Naslov Bitcoin se izračuna kot 160-bitna zgoščena vsota javnega ključa in vključuje tudi kontrolno vsoto, ki preprečuje nenamerne napake pri transakcijah. Večina naslovov Bitcoin je sestavljena iz 34 naključnih znakov (števk in črk), med katerimi pa ni velikih črk "O", "I", male črke "l" in številke "0". Primer naslova Bitcoin je: 19VAVuupv9gbmySbKq9zUQzy6T297jsLoV. === Denarnice Bitcoin === Denarnica Bitcoin je datoteka, ki vsebuje zbirko zasebnih ključev za naslove lastnika denarnice. Programska denarnica je nameščena na lastnikovem osebnem računalniku, spletna denarnica deluje kot storitev v internetu, mobilna denarnica pa je nameščena v lastnikovi mobilni napravi. Pri hrambi denarnice morajo biti izpolnjeni ukrepi za varovanje pred odtujitvijo ali razkritjem. === Transakcije v sistemu Bitcoin in rudarjenje bitcoinov === Protokol Bitcoin omogoča transakcije med naslovi v omrežju, ki so zaradi varnosti digitalno podpisane. Vsakemu vrstniku v omrežju je znana zgodovina vseh transakcij v omrežju, ki se hrani v javni glavni knjigi oziroma v verigi blokov.<ref>[https://blockchain.info/sl https://blockchain.info/sl]</ref> ==== Anatomija transakcije pošiljanja bitcoinov ==== Ko Ana pošlje bitcoine Boštjanu, njen odjemalec sestavi transakcijo s tremi podatki: * Vhod je podatek o prejšnji transakciji, s katero je Ana prejela bitcoine na svoj naslov. * Količina bitcoinov, ki jih Ana pošilja Boštjanu. * Izhod je naslov, na katerega bo Boštjan prejel bitcoine. Transakcija se nato digitalno podpiše z Aninim zasebnim ključem in razpošlje vrstnikom v omrežju. Pošiljatelj lahko vsaki transakciji pripiše tudi manjšo provizijo, s katero spodbudi rudarje k vključitvi transakcije v blok. Provizija je odvisna tudi od starosti in velikosti vhodov ter od velikosti transakcije. ==== Potrjevanje transakcij in rudarjenje ==== {{Glavni|Rudarjenje bitcoinov}} Sistem Bitcoin uporablja svojevrsten način za decentralizirano potrjevanje transakcij, ki lastnikom preprečuje dvojno zapravljanje bitcoinov. Ker so vse transakcije javne in zapisane v verigi blokov, lahko vsak vrstnik v omrežju ob prejemu nove zahtevane transakcije preveri, ali ni morda prišlo do večkratnega prenosa sredstev iz istega naslova. Takšna transakcija se zavrže in obvelja le tista, ki je bila v omrežju objavljena prej. Rudarjenje je operacija, s katero vrstniki-rudarji v omrežju Bitcoin oblikujejo bloke za vpis v glavno knjigo. Vsak rudar zbira transakcije, ki do njega pridejo iz omrežja in preveri njihovo veljavnost. Neveljavne transakcije zavrže, nad preostalimi pa nato izvaja računsko zamudne operacije iskanja takšnega celega števila ''nonce'', ki skupaj s podatki v bloku zbranih transakcij dá [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgo%C5%A1%C4%8Devalna_funkcija zgoščeno vrednost] (dvakrat je uporabljena zgoščevalna funkcija SHA-256<ref>[http://www.hashcash.org/bitcoin/ http://www.hashcash.org/bitcoin/]</ref>) z dovolj velikim številom ničel na začetku heksadecimalnega zapisa.<ref>[http://bitcoin.stackexchange.com/questions/8031/what-are-bitcoin-miners-really-solving http://bitcoin.stackexchange.com/questions/8031/what-are-bitcoin-miners-really-solving]</ref> Rudar, ki mu uspe najti takšno zgoščeno vredost, je nagrajen z določenim fiksnim številom bitcoinov in s provizijami vseh transakcij v izračunanem bloku. Ostali vrstniki v omrežju potrdijo veljavnost izračunanega bloka z enostavnim preverjanjem zgoščene vsote in posodobijo svojo verigo blokov. Celotno omrežje nato začne z računanjem naslednjega bloka. S povečevanjem računskih zmogljivosti, ki so vključene v rudarjenje blokov, se povečuje tudi zahtevnost iskanja zgoščene vsote in omrežje je naravnano tako, da se nov blok v povprečju izračuna vsakih 10 minut. Nagrada za izračunan blok se prepolovi vsakih 210000 blokov in trenutno znaša 12.5 BTC. Celotna emisija te valute približno do leta 2140, ko bo nagrada za rudarjenje izginila in bodo rudarji za delo motivirani le s provizijami za vključevanje transakcij v bloke, bo približno 21 milijonov BTC.<ref>[https://bitcointalk.org/index.php?topic=173145.0 https://bitcointalk.org/index.php?topic=173145.0]</ref> == Bitcoin kot plačilno sredstvo in menjava na borzah == Bitcoin kot plačilno sredstvo danes sprejema vse večje število spletnih trgovcev z izdelki in storitvami in fizičnih trgovin.<ref>[http://coinmap.org/ http://coinmap.org/]</ref> Med odmevnejše primere uporabe bitcoina v zadnjem času šteje tudi nakup vozila [[Tesla Model S]] za 91,4 BTC.<ref>[http://www.bloomberg.com/news/2013-12-06/bitcoin-meets-tesla-in-california-dealership-model-s-transaction.html http://www.bloomberg.com/news/2013-12-06/bitcoin-meets-tesla-in-california-dealership-model-s-transaction.html]</ref> Trgovanje z bitcoinom in drugimi valutami po vzoru sistema FOREX je možno na več elektronskih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Borza borzah], kot so Bitstamp, Kraken, Coinbase, Bitfinex, ...<ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/52b15cb990ab7/mlada-slovenca-sluzita-milijone-pri-nas-o-tem-nihce-ne-ve-nic |title=arhivska kopija |accessdate=2013-12-27 |archive-date=2013-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131227083124/http://svet24.si/clanek/52b15cb990ab7/mlada-slovenca-sluzita-milijone-pri-nas-o-tem-nihce-ne-ve-nic |url-status=dead }}</ref> Uporabniki teh borz so izpostavljeni velikim tveganjem valutnih nihanj in računalniških vdorov, prav tako pa jih ne varuje zakonodaja.<ref>[http://pando.com/2013/11/11/fraud-at-this-chinese-bitcoin-exchange-cost-clients-4-1m-but-the-broader-market-barely-noticed/ http://pando.com/2013/11/11/fraud-at-this-chinese-bitcoin-exchange-cost-clients-4-1m-but-the-broader-market-barely-noticed/]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.informationweek.com/security/vulnerabilities-and-threats/7-reasons-why-bitcoin-attacks-will-continue/d/d-id/1113198 |title=arhivska kopija |accessdate=2013-12-27 |archive-date=2013-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131227144232/http://www.informationweek.com/security/vulnerabilities-and-threats/7-reasons-why-bitcoin-attacks-will-continue/d/d-id/1113198 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.nber.org/papers/w19747.pdf?new_window=1 http://www.nber.org/papers/w19747.pdf]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Slovensko finančno ministrstvo o uradnem priznavanju valute še ne razmišlja.<ref>{{navedi splet |url=http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5344 |title=Bitcoin naj postane uradno tuja valuta (z odzivom pristojnega organa) |accessdate=29.1.2014 |date= |format= |work=predlagam.vladi.si |archive-date=2014-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203041737/http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5344 |url-status=dead }}</ref> == Cena in volatilnost == Cena bitcoinov je šla skozi cikle apreciacije in depreciacije, ki jih nekateri imenujejo mehurčki in padci.<ref>{{navedi splet |last=Moore, Heidi |date=3 April 2013 |title=Confused about Bitcoin? It's 'the Harlem Shake of currency' |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/apr/03/bitcoin-currency-bubble-crash-not-rocking-financial-markets |language=en|website=The Guardian}}</ref> Leta 2011 je vrednost enega bitcoina hitro narasla s približno 0,30 USD na 32 USD, preden se je vrnila na 2 USD.<ref>{{navedi novice |last=Lee, Timothy |date=5 November 2013 |title=When will the people who called Bitcoin a bubble admit they were wrong |newspaper=The Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/news/the-switch/wp/2013/11/05/when-will-the-people-who-called-bitcoin-a-bubble-admit-they-were-wrong/?variant=116ae929826d1fd3 |url-status=live |access-date=10 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140111011839/http://www.washingtonpost.com/blogs/the-switch/wp/2013/11/05/when-will-the-people-who-called-bitcoin-a-bubble-admit-they-were-wrong/ |archive-date=11 January 2014}}</ref> V drugi polovici leta 2012 in med ciprsko finančno krizo 2012–13 je cena bitcoina začela naraščati <ref>{{navedi splet |last=Liu |first=Alec |date=19 March 2013 |title=When Governments Take Your Money, Bitcoin Looks Really Good |url=https://www.vice.com/en/article/ypp9v5/cyprus-spain-when-governments-take-your-money-bitcoin-looks-really-good |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140207194506/http://motherboard.vice.com/blog/cyprus-spain-when-governments-take-your-money-bitcoin-looks-really-good |archive-date=7 February 2014 |access-date=7 January 2014 |publisher=Motherboard}}</ref> in 10 aprila 2013 dosegla najvišjo vrednost 266 ameriških dolarjev, nato pa padla na približno 50 ameriških dolarjev. 29 novembra 2013 je cena enega bitcoina narasla na najvišjo vrednost 1.242 ameriških dolarjev. Leta 2014 je cena močno padla in od aprila ostala nižja pri malo več kot polovici cen iz leta 2013. Od avgusta 2014 je bil pod 600 USD.<ref>{{navedi splet |date=August 2014 |title=Bitcoin prices remain below $600 amid bearish chart signals |url=http://www.nasdaq.com/article/bitcoin-prices-remain-below-600-amid-bearish-chart-signals-cm376685 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141014012642/http://www.nasdaq.com/article/bitcoin-prices-remain-below-600-amid-bearish-chart-signals-cm376685 |archive-date=14 October 2014 |access-date=31 October 2014 |publisher=nasdaq.com}}</ref> Po besedah Marka T. Williamsa ima bitcoin od 30 septembra 2014 volatilnost sedemkrat večjo od zlata, osemkrat večjo od [[S&P 500]] in 18-krat večjo kot ameriški dolar.<ref>{{navedi splet |last=Williams, Mark T. |date=21 October 2014 |title=Virtual Currencies – Bitcoin Risk |url=http://management.bu.edu/files/2014/10/Wlliams-World-Bank-10-21-2014.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141111095526/http://management.bu.edu/files/2014/10/Wlliams-World-Bank-10-21-2014.pdf |archive-date=11 November 2014 |access-date=11 November 2014 |website=World Bank Conference Washington DC |publisher=[[Boston University]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://qualified.one/blog/market_research/bitcoin-fear-and-greed-index/|title=Bitcoin fear and greed index|website=Qualified.One|language=en|date=2022-12-11|accessdate=2022-12-11|archive-date=2022-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20221211122952/https://qualified.one/blog/market_research/bitcoin-fear-and-greed-index/|url-status=dead}}</ref> Hodl je meme, ustvarjen v zvezi z držanjem (v nasprotju s prodajo) v obdobjih nestanovitnosti. Nenavadno za sredstvo, trgovanje z bitcoini ob koncu tedna decembra 2020 je bilo višje kot med tednom. Hedge skladi (z uporabo visokega finančnega vzvoda in izvedenih finančnih instrumentov) so poskušali izkoristiti nestanovitnost za dobiček od gibanja cen navzdol. Konec januarja 2021 so takšne pozicije znašale več kot milijardo dolarjev, kar je največ vseh časov. 8 februarja 2021 je bila končna cena bitcoina 44.797 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet |title=WSJ Markets Bitcoin USD |url=https://www.wsj.com/market-data/quotes/fx/BTCUSD/historical-prices |access-date=8 February 2021}}</ref> == Zunanje povezave == * [http://www.bsi.si/informacije-za-potrosnike.asp?MapaId=1562 Opozorilo Banke Slovenije glede uporabe valute Bitcoin] * [http://www.mladina.si/152713/bitcoin-zgodba-o-pohlepu/?cookieu=nok Bitcoin, zgodba o pohlepu Piramidna shema ali tehnologija prihodnosti? Dr. Aleks Jakulin/Mladina] == Viri == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kriptovalute]] [[Kategorija:Bitcoin| ]] doae5gno4ad5tob7b7gejytek9c9sbl 0 366063 6746662 6571661 2026-09-04T11:20:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar |name = Klemen Kosi |image = Klemen KOSI.jpg |disciplines = [[veleslalom]], [[superveleslalom]], kombinacija |club = SK Branik Maribor |skis = Atomic |birth_date = |birth_place = |height = 188 cm |weight = |career_start = 2011 |olympicteams = 2 ([[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2014|2014]], [[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2018|2018]]) |olympicmedals = |olympicgolds = |worldsteams = 4 ([[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2013|2013]], [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2015|2015]], [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2017|2017]], [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2019|2019]]) |worldsmedals = |worldsgolds = |wcseasons = 12 |wcwins = |wcpodiums = |wcoveralls = |wctitles = |show-medals = |medaltemplates = }} '''Klemen Kosi''', [[slovenci|slovenski]] [[alpsko smučanje|alpski smučar]], [[poslovnež]] in [[ekonomist]] * [[19. junij]] [[1991]], [[Maribor]]. ==Kariera== Kosi je član smučarskega kluba Branik Maribor. V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je debitiral 6. marca [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]], ko je na [[slalom]]u v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] odstopil. Prvič je osvojil točke svetovnega pokala 18. januarja [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]], ko je na [[superkombinacija|superkombinaciji]] v [[Wengen|Wengnu]] zasedel štirinajsto mesto, kar je bila njegova najvišja uvrstitev v karieri. V [[Schladming]]u se je leta 2013 prvič uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]], kjer je nastopil v štirih disciplinah, na superkombinaciji pa je osvojil dvanajsto mesto. Na uvodni tekmi svetovnega prvenstva 2015 v ameriškem [[Beaver Creek]]u je v superveleslalomu dosegel svoj najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih in sicer 10. mesto. Nastopil je še na dveh svetovnih prvenstvih (2017 in 2019). Za [[Slovenija|Slovenijo]] je nastopil na [[Zimske olimpijske igre 2014|olimpijskih igrah 2014]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]], kjer je v svojem premiernem nastopu dosegel 24. mesto v smuku, v [[Pjongčang]]u pa je osvojil 10. mesto v alpski kombinaciji. 15. januarja 2016 se je prvič uvrstil v prvo deseterico na tekmah svetovnega pokala s sedmim mestom na [[Alpska kombinacija|alpski kombinaciji]] v Wengnu, kar je še zmeraj njegov najboljši rezultat v svetovnem pokalu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/kosi-z-najboljsim-casom-slaloma-kar-16-mest-navzgor/383449 |title=Kosi z najboljšim časom slaloma kar 16 mest navzgor |accessdate=16. januarja 2016 |date=15. januar 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> 28. decembra 2018, je na prednovoletnem smuku svetovnega pokala v [[Bormio|Bormiu]], v spodnjem delu proge Stelvio tik pred ciljem z veliko hitrostjo priletel v ograjo. Odpeljali so ga s helikopterjem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/kosi-po-hudem-padcu-ze-zapustil-bolnisnico-a-ima-zlomljena-nos-in-licnico/475927|title=Kosi po hudem padcu že zapustil bolnišnico, a ima zlomljena nos in ličnico|date=28. december 2018}}</ref> Pri padcu je utrpel zlom nosu in počeno ličnico. Tri tedne kasneje je nastopil v [[Wengen|Wengnu]] in zasedel 29. mesto. ==Biografija== Kosi se je rodil v Mariboru, vzgojen v katoliškem duhu. Obiskoval je [[II. gimnazija Maribor|II. gimnazijo Maribor]], kjer je prejel nagrado »Kristalni ključ« za izjemne dosežke. Doštudiral je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. == Svetovni pokal == === Seštevki === {| class="wikitable" border="1" cellspacing="4" style="font-size:95%; text-align:center; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" width="45%" |- style="background-color:#369; color:white;" | width=35px|'''Sezona''' | width=35px|Starost | width=35px|'''Skupno''' | width=35px|Smuk | width=35px|SVSL | width=35px|Komb. |- style="background-color:#8CB2D8; color:white;" |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]] || ''20'' || — || — || — || — |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2012|2012]] || ''21'' || — || — || — || — |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]] || ''22'' || '''113.''' || — || — || 19. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]] || ''23'' || '''126.''' || — || — || 13. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2015]] || ''24'' || '''91.''' || 42. || 46. || 20. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]] || ''25'' || '''68.''' || 45. || 30. || 11. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2017|2017]] || ''26'' || '''100.''' || 53. || 53. || 16. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2018|2018]] || ''27'' || '''97.''' || 47. || 51. || 20. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2019|2019]] || ''28'' || '''92.''' || 45. || 25. || 43. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2020|2020]] || ''29'' || '''93.''' || 48. || 34. || 24. |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2021|2021]] || ''30'' || — || — || — || — |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2025|2025]] || ''34'' || — || — || — || — |} ===Top 15 rezultati=== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" ! width=72px|Uvrstitev ! width=134px|Datum ! width=132px|Kraj ! width=135px|Disciplina |- ! 7. mesto | align=right|15. januar 2016&nbsp; | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Wengen]] | [[Alpska kombinacija]] |- ! 9. mesto | align=right|1. december 2018&nbsp; | align=left|{{flagicon|USA}} Beaver Creek | [[Superveleslalom]] |- ! 10. mesto | align=right|27. februar 2016&nbsp; | align=left|{{flagicon|AUT}} Hinterstoder | [[Superveleslalom]] |- ! 12. mesto | align=right|29. december 2017&nbsp; | align=left|{{flagicon|ITA}} Bormio | [[Alpska kombinacija]] |- ! 12. mesto | align=right|22. januar 2016&nbsp; | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Kitzbühel]] | [[Alpska kombinacija]] |- ! 13. mesto | align=right|29. december 2016&nbsp; | align=left|{{flagicon|ITA}} Santa Caterina | [[Alpska kombinacija]] |- ! 14. mesto | align=right|24. januar 2015&nbsp; | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Kitzbühel]] | [[Smuk]] |- ! 14. mesto | align=right|18. januar 2013&nbsp; | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Wengen]] | [[Alpska kombinacija|Super kombinacija]] |- ! 15. mesto | align=right|30. november 2018&nbsp; | align=left|{{flagicon|USA}} Beaver Creek | [[Smuk]] |- ! 15. mesto | align=right|13. januar 2017&nbsp; | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Wengen]] | [[Alpska kombinacija]] |- ! 15. mesto | align=right|23. januar 2015&nbsp; | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Kitzbühel]] | [[Alpska kombinacija]] |} ==Velika tekmovanja== ===Olimpijske igre=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:40px;"|Leto ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:147px;"|Prizorišče ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|Smuk ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|SVSL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|VSL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|SL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|Komb. |- ! align=center|[[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] | align=left|{{flagicon|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]] | align=center|24 | align=center|29 | align=center| — | align=center|DNF | align=center|DSQ |- ! align=center|[[Zimske olimpijske igre 2018|2018]] | align=left|{{flagicon|KOR}} [[Pjongčang]] | align=center|DNF | align=center|25 | align=center| — | align=center| — | align=center|10 |} ===Svetovna prvenstvo=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:40px;"|Leto ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:147px;"|Prizorišče ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|Smuk ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|SVSL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|VSL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|SL ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:60px;"|Komb. |- ! align=center|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2013|2013]] | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Schladming]] | align=center|29 | align=center|27 | align=center|31 | align=center| — | align=center|12 |- ! align=center|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2015|2015]] | align=left|{{flagicon|USA}} Vail / Beaver Creek | align=center|DNF | align=center|10 | align=center|33 | align=center| — | align=center|16 |- ! align=center|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2017|2017]] | align=left|{{flagicon|SUI}} [[St. Moritz]] | align=center|24 | align=center|DNF | align=center| — | align=center| — | align=center|22 |- ! align=center|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2019|2019]] | align=left|{{flagicon|SWE}} [[Åre]] | align=center|43 | align=center|DNF | align=center|60 | align=center| — | align=center|24 |} == Rekordi == *16. januarja 2013, je v [[Wengen|Wengnu]] na 2. treningu smuka s 157,71 km/h dosegel do tedaj najvišjo izmerjeno hitrost v alpskem smučanju. A le za kratek čas, saj ga je že nekaj minut kasneje prehitel bolgar [[Svetoslav Georgijev]] in tri dni kasneje še [[Johan Clarey]].<ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2013/AL/1310/2013AL1310_T2.pdf|title=Analiza 2. treninga smuka v Wengnu 2013 (s. 21 in 22)|date=16. januar 2013|access-date=2025-04-08|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106142917/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2013/AL/1310/2013AL1310_T2.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/smukaci-v-wengnu-v-lovu-na-hitrostni-rekord/300366|title=Smukači v Wengnu v lovu na hitrostni rekord|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=17. januar 2013}}</ref> *Kot prvi evropejec je trikrat osvojil skupni seštevek Južnoameriškega pokala v alpskem smučanju. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-smučanje-alpsko}} {{DEFAULTSORT:Kosi, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 4ndqgz0jriqsel1w6de36vc5akb1cyz 0 374112 6746412 6328086 2026-09-03T17:07:21Z Signal 28172 /* Specifikacije */ pravopis 6746412 wikitext text/x-wiki [[Slika:Charles De Gaulle (R91) underway 2009.jpg|sličica|Charles De Gaulle (R91) ]] [[Slika:Fleet 5 nations.jpg|sličica|5 ladij iz držav ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Nizozemska]] '''Letalonosilka Charles de Gaulle (R91)''' je [[Francija|francoska]] jedrska [[letalonosilka]] in glavna ladja [[Francoska mornarica|Francoske mornarice]] - (''Marine Nationale''). Je največja vojaška ladja v zahodni Evropi. CDG je po vrsti deseta francoska letalonosilka, prva jedrska in edina jedrska neameriška letalonosilka. Poimenovana je po francoskem politiku in generalu [[Charles de Gaulle|Charlesu de Gaullu]]. Oborožena je z letali [[Dassault-Breguet Super Étendard]], [[Dassault Rafale|Dassault Rafale&nbsp;M]], [[Northrop Grumman E-2 Hawkeye|Grumman E-2 Hawkeye]] in helikopterji [[Eurocopter EC725|EC725 Caracal]] in [[Eurocopter AS532 Cougar|AS532 Cougar]]. Ima dva parna [[katapult za letala|katapulta za letala]], ki so malce krajši kot na [[letalonosilka razreda Nimitz|letalonosilki Nimitz]].<ref>http://www.globalsecurity.org/military/world/europe/cdg.htm</ref> CDG je nasledila [[letalonosilka Foch|letalonosilko Foch]] (R99), ki je bila na konvencionalni (nejedrski) pogon. Francoske letalonosilke Clemenceau (R98) in Foch so bile zgrajene leta 1961 in 1963. Z deli so začeli aprila 1989 v ladjedelnici DCNS V [[Brest, Francija|Brestu]]. Splovili so jo maja 1994 in z 35 500 tonami izpodriva je največja vodna ladja v Zahodni Evropi po britanski HMS Ark Royal iz leta 1950. Sprva naj bi bila poimenovana ''Richelieu'', vendar je premier [[Jacques Chirac]] februarja spremenil ime v ''Charles de Gaulle''. Datum dokončanja se je večkrat podaljšal zaradi pomanjkanja sredstev in ekonomske recesije v zgodnjih 1990. letih. Cena plovila naj bi bila 3 milijarde [[evro]]v, primerljivo s po izpodrivom 2,5x večjo ameriško letalonosilko razreda Nimitz. CDG so sprejeli v uporabo 18. maja 2001, pet let pozneje kot so planirali. CDG je začela s testi na morju leta 1999. Imela je več "porodnih" težav. Morali so podaljšati vzletno stezo za letala za zgodnje opozarjanje E-2C Hawkeye. Imeli so tudi težave z jedrskim reaktorjem in propelerjem, ki so ga morali zamenjati. Medtem je proizvajalec propelerja bankrotiral in v požaru so izgubili vse načrte zanj. Uporabili so rezervne propelerje od letalonosilk ''Clemenceau'' in ''Foch'', ki so zmanjšali hitrost ladje na 44 km/h namesto pričakovanih 50 km/h. ==Specifikacije== *'''Ime:''' Charles de Gaulle *'''Razred: ''' jedrska letalonosilka *'''Naročena:''' 3. februarja 1986 *'''Ladjedelnica: '''DCNS *'''Začetek del: '''14. april 1989 *'''Lansiranje: '''7. maj 1994 *'''Komisioniranje:''' 18. maj 2001 *'''Domače pristanišče: ''' Toulon, Francija *'''Vzdevek: '''CDG *'''Izpodriv: '''37.085 ton (standard); največ 42.000 ton *'''Dolžina:''' 261,5 m (858 ft) *'''Širina:''' 64,36 m (211,2 ft) o *'''Ugrez:''' 9,43 m (30,9 ft) *'''Pogon:''' 2 × K15 tlačnovodna reaktorja, 150 MW vsak; pomožni 4 × dizel-električni *'''Propelerja:''' Dva *'''Hitrost: '''27 vozlov (50 km/h) *'''Doseg:''' neomejen; 20-25 let (menjava goriva) *'''Avtonomija:''' 45 dni zaloge hrane *'''Kapaciteta:''' 800 vojakov, 500 ton orožja *'''Posadka:''' 1350 (ladja), 600 (letalski del) *'''Senzorji in bojni sistemi:''' DRBJ 11 B radar;DRBV 26D radar; DRBV 15C radar za nizke višine; Arabel radar *'''Elektronsko bojevanje in obrambni sistemi:''' ARBR 21 Detector; ARBB 33 Countermeasures suite; ARBG2 MAIGRET Interceptor; 4 × Sagaie in SLAT (Système de lutte anti-torpille) protitorpedni sistem *'''Orožje:''' 4 × 8 celični A-43 Sylver z raketami MBDA Aster 15 površina-zrak; 2 × 6 celični Sadral z raketami Mistral; 8 × Giat 20F2 20 mm topi *'''Število letal:''' 28 – 40 vključno z Rafale M; Super Étendard; E-2C Hawkeye in helikopterji SA365 Dauphin; EC725 Caracal in AS532 Cougar ==Glej tudi== * [[Superletalonsilka]] * [[Letalonosilke razreda Nimitz]] * [[Letalonosilke razreda Gerald R. Ford]] * [[Letalonosilke razreda Forrestal]] * [[Letalonosilke razreda Kitty Hawk]] * [[Letalonosilke razreda Clemenceau]] * [[Letalonosilke razreda Enterprise]] * [[Letalonosilke razreda Uljanovsk]] * [[Letalonosilka razreda Admiral Kuznjecov]] * [[Letalonosilka Charles de Gaulle]] * [[Letalonosilke razreda Queen Elizabeth]] (v gradnji) ==Sklici in reference== {{sklici|1}} {{Letalonosilke}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Charles de Gaulle (R91)}} [[Kategorija:Razredi letalonosilk]] [[Kategorija:Jedrska plovila]] {{normativna kontrola}} fzlwst0ne33d9a6byej5rnyibjvhc19 0 380152 6746526 6646024 2026-09-04T07:13:10Z ~2026-47867-03 265288 /* Grožnje s strani Osvobodilne fronte */ 6746526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Poroka Ivanke Škrabec in Franca Novaka.png | image_size = 300 | caption = Poroka Ivanke Škrabec in Franca Novaka decembra 1941. Poročil ju je [[Lambert Ehrlich]]. | children = [[wikidata:Q136180141|Nerojeni otrok Ivanke Škrabec Novak]] }} '''Ivanka Škrabec Novak''', [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]], [[mučenka]] in [[Božji služabnik|Božja služabnica]], * [[17. marec]] [[1915]], [[Hrovača]], † [[4. junij]] [[1942]], [[Zamostec]]. == Življenje in delo == Ivanka je bila rojena 17. marca 1915 v [[Hrovača|Hrovači]] pri Ribnici na tako imenovani [[Škrabčeva domačija|Škrabčevi domačiji]] v znani in ugledni katoliški rodbini.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic" /><ref>{{Navedi splet|title=Kaj je visoko noseča mučenka Ivanka Škrabec Novak napisala nerojenemu otroku? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-visoko-noseca-mucenka-ivanka-skrabec-novak-napisala-nerojenemu-otroku|website=Kaj je visoko noseča mučenka Ivanka Škrabec Novak napisala nerojenemu otroku? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-09-08|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Njena mati je bila kmetica Angela Arko, njen oče pa je bil kmet Janez Škrabec, nečak znanega frančiškana in jezikoslovca, patra [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]].<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic">{{Navedi revijo|last=Maček|first=Janko|date=1996|title=Umor dveh dolenjskih učiteljic.|url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/|magazine=Zaveza}}</ref> Imela je enajst sester in bratov.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic" /> Po opravljenem učiteljišču pri [[Samostan uršulink Ljubljana|uršulinkah v Ljubljani]] je Ivanka najprej nastopila učiteljsko službo v [[Pišece|Pišecah]], jeseni leta 1939 pa se je vrnila na rodno [[Dolenjska|Dolenjsko]] in postala učiteljica v [[Sodražica|Sodražici]]. Med pretežno [[Liberalizem|liberalnimi]] učitelji in tržani Sodražice je Ivanka ohranjala svoje trdno [[Katolicizem|katoliško]] prepričanje, vendar pred vojno zaradi tega ni imela težav v svojem okolju. V prostem času je predvsem veliko delala z mladimi v prosvetnih in verskih društvih. Decembra leta 1941, nekaj mesecev po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|italijanski in nemški okupaciji Slovenije]], se je Ivanka v [[Ljubljana|Ljubljani]] poročila s Francetom Novakom, katoliškim izobražencem, profesorjem kemije in beguncem iz od [[Nacizem|nacistov]] okupirane [[Gorenjska|Gorenjske]]. Poročil ju je [[Lambert Ehrlich]]. Mlada zakonca sta se po poroki skupaj preselila v podnajemniško stanovanje v Sodražici. [[Slika:Škrabčeva domačija 1940.jpg|sličica|"Škrabčeva domačija", rojstna hiša Ivanke Škrabec Novak leta 1940.]] == Grožnje s strani Osvobodilne fronte == [[Osvobodilna fronta]] (OF), ki je pod vodstvom [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] med okupacijo v sklopu revolucije organizirala upor proti okupatorju, se je v 2. polovici leta 1941 pojavila tudi v krajih okoli Sodražice. Eno od taborišč so imeli v zimi 1941–1942 [[slovenski partizani]] na [[Travna Gora|Travni Gori]], kjer jih je vodil [[Stane Semič|Stane Semič - Daki]], veteran [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Franceta Novaka, ki je v javnosti večkrat odkrito govoril, da OF vodijo komunisti in da osebno v njihovi akciji ne vidi nič dobrega, so lokalni terenci kmalu naznanili pri partizanih. Sledila so prva grozilna pisma, kjer je OF Ivankinega moža že etiketirala kot ''narodnega sovražnika''. [[Slika:Stanislav Škrabec.jpg|sličica|Ivankin prastric [[Stanislav Škrabec]] (1844-1918), slovenski jezikoslovec.|267x267_pik]] == Ugrabitev, zaslišanje in umor == 28. maja 1942 je italijanska vojska nenadoma zapustila Sodražico in se umaknila v [[Ribnica|Ribnico]]. Še isti dan so v izpraznjeni trg brez odpora vkorakali partizani pod vodstvom Staneta Semiča. Partizani so v odsotnosti Italijanov vzpostavili nekajdnevno ''osvobojeno republiko'' in začeli iskati svoje politične nasprotnike. France Novak, ki je vedel, da je na črnem seznamu OF, se je s kolesom v zadnjem trenutku umaknil proti [[Zamostec]]u, hišnim gospodarjem pa naročil, naj pazijo na Ivanko, ki je bila takrat v šestem mesecu nosečnosti.<ref>''[http://www.kurescek.org/jdownloads/Glasnik%20Kraljice%20miru/glasnik_2015_2i.pdf Le spi, otrok moj, Marija je pri nama]'', v: ''Glasnik Kraljice miru'', letnik XXXII, marec - april, številka 2, stran 16.</ref> Čeprav so domačini vedeli za partizansko zamero do Novaka, ni nihče niti pomislil, da bi lahko nevarnost pretila tudi njegovi ženi. Partizani so še istega dne v Sodražici pripravili ''miting''. Na sredo trga so privedli nosečo učiteljico Ivanko in jo tam pred zbrano množico zasliševali, zmerjali in sramotili, z očitnim namenom, da jo v odsotnosti njenega moža prikažejo kot narodno izdajalko. Po zborovanju so jo izpustili domov, hkrati pa ji zabičali, da jo pridejo še iskat in naj ne zapušča Sodražice. 3. junija zvečer so partizani ponovno prišli do hiše, kjer sta imela mlada zakonca najeto stanovanje. Hišne gospodarje so povpraševali po možu Francetu, na kar se je Ivanka odzvala in stopila naprej: ''Jaz sem Novakova žena.''<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic"/> Partizani so jo nato odvedli v njeno stanovanje, domače pa zastražili, da ji ne bi mogli kakorkoli pomagati. Po polnoči se je iz stanovanja zaslišal velik hrup, zmerjanje in pretepanje. Kmalu nato so partizani Novakovo odpeljali s sabo, domačinom pa zabičali, da o dogodkih tiste noči ne smejo pripovedovati nikomur. V stanovanju je ostalo popolno razdejanje, na stenah pa krvavi madeži.<ref name="Slovenec">''Komunistični partizani uničujejo naše ljudstvo''; v: ''Slovenec'', Ljubljana, 29. avgust 1942.</ref> Ivanko so partizani pripeljali v gozd nad Jagerbirtom pri Zamostecu. Ukazali so ji, da si mora sama izkopati grob. Čeprav je prosila, da bi jo pustili pri življenju še vsaj toliko časa, da bi lahko rodila [[wikidata:Q136180141|svojega otroka]], je niso uslišali. V visoki nosečnosti si je tako izkopala grob, v globini približno pol metra, nakar so jo pobili brez strela. Partizanski komandant, eden od glavnih Dakijevih zaupnikov z vzdevkom Abi (njegov pravi priimek naj bi bil Strgar),<ref name="Slovenec"/> naj bi bil namreč odločil, da ''ni vredna strela'' in da ''bodo naboje še potrebovali''. Ivanko so v plitvem grobu le površno zagrebli. Rob njenega plašča je tako še gledal iz zemlje, in po tem znamenju so čez nekaj mesecev domačini tudi odkrili njen grob. == Odziv domačinov in zanikanje umora s strani Osvobodilne fronte == Ko se je v Sodražici razvedela novica, da so partizani ugrabili visoko nosečo učiteljico, se je med ljudmi razvnelo ogorčenje. Lokalni terenci in aktivisti OF so zato kmalu razširili govorico, da Ivanka sploh ni bila umorjena, temveč da so jo odpeljali v svoje taborišče, da bi tam rodila. Še potem, ko se je v okolici že začelo šušljati o njenem grobu, so trdili, da ne gre za grob Ivanke Škrabec Novak, temveč neke druge učiteljice iz Ljubljane, Ivane Košorok, ki so jo v istem obdobju prav tako umorili kot domnevno vohunko.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic"/> Avgusta 1942, ko so se partizani iz Sodražice že umaknili in so njihovo mesto ponovno zasedli Italijani, so iz Hrovače v trg prispele Ivankina mama Angela Arko, sestra Neža Škrabec in njuna soseda. Vse tri so potrdile, da je v gozdu nad Zamostecom dejansko pokopana učiteljica Ivanka Škrabec Novak. 8. avgusta 1942 so jo pokopali v družinskem grobu Škrabčevih v Hrovači. Pogreba se je poleg domačinov udeležilo tudi veliko ljudi iz Sodražice. == Pismo nerojenemu otroku == [[Slika:Ivanka Škrabec Novak.png|sličica|Ivanka Škrabec Novak okoli leta 1941]] Pri izkopu Ivanke Škrabec Novak so ob njenem telesu našli tudi ''na pol strohnelo pismo''.<ref>''Slovenski dom'', 29. avgust 1942.</ref> Pismo, v katerem Ivanka nagovarja svojega nerojenega otroka, je očitno napisala le nekaj ur pred smrtjo. Vsebino pisma je novembra 1993 prvič objavila revija ''Duhovno življenje'', kasneje ga je ponatisnila tudi ''[[Ameriška domovina]]''. Natisnjeno je bilo v tudi knjigi [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]] ''Moč preživetja''<ref>Jože Dežman, ''Moč preživetja'', Mohorjeva družba, Celovec 2004.</ref> in knjigi Milana Muhiča ''Zamolčane žrtve 2. svetovne vojne 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec''<ref>Milan Muhič, ''Zamolčane žrtve 2. svetovne vojne 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec'', samozaložba, 1999.</ref>. V zadnjem delu pisma Ivanka zapiše: {{citatni blok|'' Glej, moj otrok, jutro se že bliža. Prva zarja izza gora ga naznanja... Za naju poslednje jutro trpljenja. Jutro bo zopet vstalo – pa brez trpljenja in solza... vstajalo pri Bogu. Le mirno spi, saj tvoja mati bdi nad tabo. Glej, rdeča zarja že naznanja, da se prebuja dan... In poslednje zvezde ugašajo v njej. Ura v stolpu že naznanja jutro..., ki naju bo peljalo na poslednjo pot... Saj ne bom sama... Z menoj boš ti, moj otrok... in Marija – kakor takrat s Sinom na Kalvarijo bo šla z nama... V poslednjih, zadnjih zdihih stala bo pri nama... in ponesla naju bo v večno srečni dom. Nihče nama ne bo več kalil te sreče... Saj bova potopljena v večnega Boga... v večni Božji mir...''}} == Svetništvo == Za Ivanko trenutno poteka postopek za priznanje mučeništva in svetništva v okviru skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja, ki ga je uradno odprla [[Slovenska škofovska konferenca]] 28. oktobra 2002. Njen trenutni naziv je Božja služabnica.<ref>[http://kvaternik.over.net/i43/ Postulatura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180124071009/https://kvaternik.over.net/i43/ |date=2018-01-24 }}, Kvaternik.over.net, pridobljeno 16. maj 2017.</ref><ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East06.htm Newsaints.faithweb.com ~ Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes ~ in Eastern Europe], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 16. maj 2017.</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22#index.xml-body.1_div.3_div.3_div.1 Zaveza.si] * [http://zupnija-sodrazica.rkc.si/index.php/content/display/24/20/20 Zupnija-sodrazica.rkc.si] {{Slovenski svetniki}} {{DEFAULTSORT:Škrabec Novak, Ivanka}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] [[Kategorija:Župnija Ribnica]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Župnija Sodražica]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] dljdg2wp44dl0sa8b1cem44fz1vmwfs 6746536 6746526 2026-09-04T07:19:34Z ~2026-47867-03 265288 6746536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Poroka Ivanke Škrabec in Franca Novaka.png | image_size = 300 | caption = Poroka Ivanke Škrabec in Franca Novaka decembra 1941. Poročil ju je [[Lambert Ehrlich]]. | children = [[wikidata:Q136180141|Nerojeni otrok Ivanke Škrabec Novak]] }} '''Ivanka Škrabec Novak''', [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]], [[mučenka]] in [[Božji služabnik|Božja služabnica]], * [[17. marec]] [[1915]], [[Hrovača]], † [[4. junij]] [[1942]], [[Zamostec]]. == Življenje in delo == Ivanka je bila rojena 17. marca 1915 v [[Hrovača|Hrovači]] pri Ribnici na tako imenovani [[Škrabčeva domačija|Škrabčevi domačiji]] v znani in ugledni katoliški rodbini.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic" /><ref>{{Navedi splet|title=Kaj je visoko noseča mučenka Ivanka Škrabec Novak napisala nerojenemu otroku? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kaj-je-visoko-noseca-mucenka-ivanka-skrabec-novak-napisala-nerojenemu-otroku|website=Kaj je visoko noseča mučenka Ivanka Škrabec Novak napisala nerojenemu otroku? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-09-08|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Njena mati je bila kmetica Angela Arko, njen oče pa je bil kmet Janez Škrabec, nečak znanega frančiškana in jezikoslovca, patra [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]].<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic">{{Navedi revijo|last=Maček|first=Janko|date=1996|title=Umor dveh dolenjskih učiteljic.|url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/|magazine=Zaveza}}</ref> Imela je enajst sester in bratov.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic" /> Po opravljenem učiteljišču pri [[Samostan uršulink Ljubljana|uršulinkah v Ljubljani]] je Ivanka najprej nastopila učiteljsko službo v [[Pišece|Pišecah]], jeseni leta 1939 pa se je vrnila na rodno [[Dolenjska|Dolenjsko]] in postala učiteljica v [[Sodražica|Sodražici]]. Med pretežno [[Liberalizem|liberalnimi]] učitelji in tržani Sodražice je Ivanka ohranjala svoje trdno [[Katolicizem|katoliško]] prepričanje, vendar pred vojno zaradi tega ni imela težav v svojem okolju. V prostem času je predvsem veliko delala z mladimi v prosvetnih in verskih društvih. Decembra leta 1941, nekaj mesecev po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|italijanski in nemški okupaciji Slovenije]], se je Ivanka v [[Ljubljana|Ljubljani]] poročila s Francetom Novakom, katoliškim izobražencem, profesorjem kemije in beguncem iz od [[Nacizem|nacistov]] okupirane [[Gorenjska|Gorenjske]]. Poročil ju je [[Lambert Ehrlich]]. Mlada zakonca sta se po poroki skupaj preselila v podnajemniško stanovanje v Sodražici. [[Slika:Škrabčeva domačija 1940.jpg|sličica|"Škrabčeva domačija", rojstna hiša Ivanke Škrabec Novak leta 1940.]] == Grožnje s strani Osvobodilne fronte == [[Osvobodilna fronta]] (OF), ki je pod vodstvom [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] med okupacijo v sklopu revolucije organizirala upor proti okupatorju, se je v 2. polovici leta 1941 pojavila tudi v krajih okoli Sodražice. Eno od taborišč so imeli v zimi 1941–1942 [[slovenski partizani]] na [[Travna Gora|Travni Gori]], kjer jih je vodil [[Stane Semič|Stane Semič - Daki]], veteran [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Franceta Novaka, ki je v javnosti večkrat odkrito govoril, da OF vodijo komunisti in da osebno v njihovi akciji ne vidi nič dobrega, so lokalni terenci kmalu naznanili pri partizanih. Sledila so prva grozilna pisma, kjer je OF Ivankinega moža že etiketirala kot ''narodnega sovražnika''. [[Slika:Stanislav Škrabec.jpg|sličica|Ivankin prastric [[Stanislav Škrabec]] (1844-1918), slovenski jezikoslovec.|267x267_pik]] == Ugrabitev, zaslišanje in umor == 28. maja 1942 je italijanska vojska nenadoma zapustila Sodražico in se umaknila v [[Ribnica|Ribnico]]. Še isti dan so v izpraznjeni trg brez odpora vkorakali partizani pod vodstvom Staneta Semiča. Partizani so v odsotnosti Italijanov vzpostavili nekajdnevno ''osvobojeno republiko'' in začeli iskati svoje politične nasprotnike. France Novak, ki je vedel, da je na črnem seznamu OF, se je s kolesom v zadnjem trenutku umaknil proti [[Zamostec]]u, hišnim gospodarjem pa naročil, naj pazijo na Ivanko, ki je bila takrat v šestem mesecu nosečnosti.<ref>''[http://www.kurescek.org/jdownloads/Glasnik%20Kraljice%20miru/glasnik_2015_2i.pdf Le spi, otrok moj, Marija je pri nama]'', v: ''Glasnik Kraljice miru'', letnik XXXII, marec - april, številka 2, stran 16.</ref> Čeprav so domačini vedeli za partizansko zamero do Novaka, ni nihče niti pomislil, da bi lahko nevarnost pretila tudi njegovi ženi. Partizani so še istega dne v Sodražici pripravili ''miting''. Na sredo trga so privedli nosečo učiteljico Ivanko in jo tam pred zbrano množico zasliševali, zmerjali in sramotili, z očitnim namenom, da jo v odsotnosti njenega moža prikažejo kot narodno izdajalko. Po zborovanju so jo izpustili domov, hkrati pa ji zabičali, da jo pridejo še iskat in naj ne zapušča Sodražice. 3. junija zvečer so partizani ponovno prišli do hiše, kjer sta imela mlada zakonca najeto stanovanje. Hišne gospodarje so povpraševali po možu Francetu, na kar se je Ivanka odzvala in stopila naprej: ''Jaz sem Novakova žena.''<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic" details="Pristranski vir" /> Partizani so jo nato odvedli v njeno stanovanje, domače pa zastražili, da ji ne bi mogli kakorkoli pomagati. Po polnoči se je iz stanovanja zaslišal velik hrup, zmerjanje in pretepanje. Kmalu nato so partizani Novakovo odpeljali s sabo, domačinom pa zabičali, da o dogodkih tiste noči ne smejo pripovedovati nikomur. V stanovanju je ostalo popolno razdejanje, na stenah pa krvavi madeži.<ref name="Slovenec" details="Pristrinski vir">''Komunistični partizani uničujejo naše ljudstvo''; v: ''Slovenec'', Ljubljana, 29. avgust 1942.</ref> Ivanko so partizani pripeljali v gozd nad Jagerbirtom pri Zamostecu. Ukazali so ji, da si mora sama izkopati grob. Čeprav je prosila, da bi jo pustili pri življenju še vsaj toliko časa, da bi lahko rodila [[wikidata:Q136180141|svojega otroka]], je niso uslišali. V visoki nosečnosti si je tako izkopala grob, v globini približno pol metra, nakar so jo pobili brez strela. Partizanski komandant, eden od glavnih Dakijevih zaupnikov z vzdevkom Abi (njegov pravi priimek naj bi bil Strgar),<ref name="Slovenec"/> naj bi bil namreč odločil, da ''ni vredna strela'' in da ''bodo naboje še potrebovali''. Ivanko so v plitvem grobu le površno zagrebli. Rob njenega plašča je tako še gledal iz zemlje, in po tem znamenju so čez nekaj mesecev domačini tudi odkrili njen grob. == Odziv domačinov in zanikanje umora s strani Osvobodilne fronte == Ko se je v Sodražici razvedela novica, da so partizani ugrabili visoko nosečo učiteljico, se je med ljudmi razvnelo ogorčenje. Lokalni terenci in aktivisti OF so zato kmalu razširili govorico, da Ivanka sploh ni bila umorjena, temveč da so jo odpeljali v svoje taborišče, da bi tam rodila. Še potem, ko se je v okolici že začelo šušljati o njenem grobu, so trdili, da ne gre za grob Ivanke Škrabec Novak, temveč neke druge učiteljice iz Ljubljane, Ivane Košorok, ki so jo v istem obdobju prav tako umorili kot domnevno vohunko.<ref name="Umor dveh dolenjskih učiteljic"/> Avgusta 1942, ko so se partizani iz Sodražice že umaknili in so njihovo mesto ponovno zasedli Italijani, so iz Hrovače v trg prispele Ivankina mama Angela Arko, sestra Neža Škrabec in njuna soseda. Vse tri so potrdile, da je v gozdu nad Zamostecom dejansko pokopana učiteljica Ivanka Škrabec Novak. 8. avgusta 1942 so jo pokopali v družinskem grobu Škrabčevih v Hrovači. Pogreba se je poleg domačinov udeležilo tudi veliko ljudi iz Sodražice. == Pismo nerojenemu otroku == [[Slika:Ivanka Škrabec Novak.png|sličica|Ivanka Škrabec Novak okoli leta 1941]] Pri izkopu Ivanke Škrabec Novak so ob njenem telesu našli tudi ''na pol strohnelo pismo''.<ref>''Slovenski dom'', 29. avgust 1942.</ref> Pismo, v katerem Ivanka nagovarja svojega nerojenega otroka, je očitno napisala le nekaj ur pred smrtjo. Vsebino pisma je novembra 1993 prvič objavila revija ''Duhovno življenje'', kasneje ga je ponatisnila tudi ''[[Ameriška domovina]]''. Natisnjeno je bilo v tudi knjigi [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]] ''Moč preživetja''<ref>Jože Dežman, ''Moč preživetja'', Mohorjeva družba, Celovec 2004.</ref> in knjigi Milana Muhiča ''Zamolčane žrtve 2. svetovne vojne 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec''<ref>Milan Muhič, ''Zamolčane žrtve 2. svetovne vojne 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec'', samozaložba, 1999.</ref>. V zadnjem delu pisma Ivanka zapiše: {{citatni blok|'' Glej, moj otrok, jutro se že bliža. Prva zarja izza gora ga naznanja... Za naju poslednje jutro trpljenja. Jutro bo zopet vstalo – pa brez trpljenja in solza... vstajalo pri Bogu. Le mirno spi, saj tvoja mati bdi nad tabo. Glej, rdeča zarja že naznanja, da se prebuja dan... In poslednje zvezde ugašajo v njej. Ura v stolpu že naznanja jutro..., ki naju bo peljalo na poslednjo pot... Saj ne bom sama... Z menoj boš ti, moj otrok... in Marija – kakor takrat s Sinom na Kalvarijo bo šla z nama... V poslednjih, zadnjih zdihih stala bo pri nama... in ponesla naju bo v večno srečni dom. Nihče nama ne bo več kalil te sreče... Saj bova potopljena v večnega Boga... v večni Božji mir...''}} == Svetništvo == Za Ivanko trenutno poteka postopek za priznanje mučeništva in svetništva v okviru skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja, ki ga je uradno odprla [[Slovenska škofovska konferenca]] 28. oktobra 2002. Njen trenutni naziv je Božja služabnica.<ref>[http://kvaternik.over.net/i43/ Postulatura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180124071009/https://kvaternik.over.net/i43/ |date=2018-01-24 }}, Kvaternik.over.net, pridobljeno 16. maj 2017.</ref><ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East06.htm Newsaints.faithweb.com ~ Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes ~ in Eastern Europe], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 16. maj 2017.</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22#index.xml-body.1_div.3_div.3_div.1 Zaveza.si] * [http://zupnija-sodrazica.rkc.si/index.php/content/display/24/20/20 Zupnija-sodrazica.rkc.si] {{Slovenski svetniki}} {{DEFAULTSORT:Škrabec Novak, Ivanka}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] [[Kategorija:Župnija Ribnica]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Župnija Sodražica]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] i6gjmahf2hnr1x71wsxrnwvbxnxm07g 0 384791 6746522 6628148 2026-09-04T06:27:23Z ~2026-48237-22 265287 Napačna preusmeritev Tržišče. 6746522 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = MasterChef Slovenija | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[Kuhanje]] | director = | judges = '''Trenutni:'''<br>Luka Jezeršek<br>Karim Merdjadi<br>Mojmir Šiftar<br>'''Nekdanji:'''<br> Bine Volčič<br>Alma Rekić | narrated = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | num_seasons = 11 | num_episodes = | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[POP TV]] (samo v Sloveniji) | first_aired = 1. april 2015–''danes'' | last_aired = | related = | website = http://masterchef.24ur.com/ }} [[File:Luka Novak1992 23 02 23 Minicity Ljubljana.jpg|thumb|Luka Novak, zmagovalec MasterChef Slovenija 2022]] '''''MasterChef Slovenija''''' (''MasterChef Slovenia'') je slovenska verzija kuharskega šova Masterchef. Izhaja iz originalne britanske verzije ''MasterChef''.<ref name="a">http://masterchef.24ur.com/</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/v-slovenijo-prihaja-priljubljena-oddaja-masterchef |title=arhivska kopija |accessdate=2015-01-28 |archive-date=2015-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150128211809/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/v-slovenijo-prihaja-priljubljena-oddaja-masterchef |url-status=dead }}</ref> Premierno se je uprizorila spomladi 2015.<ref name="#1">http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/koncno-smo-ga-docakali-tudi-v-sloveniji-masterchef-slovenija.html</ref> ==Opis== Izmed 50 izbranih ljubiteljskih kuharjev se po izločevalnih avdicijah v oddaji MasterChef Slovenija pomeri le 16 najboljših. Njihove jedi ocenijo trije sodniki. Skozi oddaje izključujejo kuharje, ki niso dosegli njihovih pričakovanj. Glavna nagrada je naslov Masterchefa Slovenije in 50.000 evrov.<ref name="#1"/><ref name="a"/> ==Izzivi== * '''''Izziv presenečenja''': ''V tem izzivu vsi tekmovalci dobijo enake sestavine, s katerimi morajo v določenem času pripraviti jed, ki bo navdušila sodnike, pri čemer lahko uporabijo vse ali le določene sestavine, ki jih najdejo v škatli. Med izbranimi jedmi sodniki izberejo zmagovalno jed in njen avtor dobi prednost pri naslednjem testu. * '''''Test kreativnosti:''' ''Sodniki zmagovalca prejšnjega izziva odpeljejo v trgovino, kjer mu podrobneje razložijo temo naslednjega testa in mu omogočijo, da izbira med tremi sestavinami/jedmi/temami in s tem določi, kaj bodo morali kuhati tudi vsi drugi tekmovalci. Sodniki poskusijo jedi vseh tekmovalcev in na koncu določijo najboljša dva, ki postaneta vodji skupin na naslednjem izzivu. * '''''Skupinski izziv: '''''Tekmovalci se razdelijo v dve skupini in dobijo usmeritve, na podlagi katerih morajo pripraviti jed oz. meni za določeno število gostov. Gostje in sodniki poizkusijo jedi obeh skupin in nato glasujejo za skupino, katere jed jih je najbolj prepričala. Skupina, ki dobi manj glasov, gre na izločitveni test, zmagovalna skupina pa je pred tem testom varna. * '''''Izločitveni izziv: '''''Kuharji slabše skupine na izločitvenem izzivu tekmujejo eden proti drugem v pripravi točno določene jedi v omejenem času. Vsi krožniki gredo pred sodnike in tekmovalec, ki je pripravil najslabši krožnik, mora vrniti svoj predpasnik ter zapustiti kuhinjo, kar zanj pomeni konec tekmovanja. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Leto !! Sezona !! colspan=3|Sodniki !! Zmagovalec |- | 2015 || I. || rowspan=11|[[Luka Jezeršek]]|| rowspan="11" |[[Karim Merdjadi]]|| rowspan="3" |[[Alma Rekić]]|| Sašo Miljuševič |- | 2016 || II. || Darko Klemen<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/masterchef-2016-je-272323|title=MasterChef 2016 je ... |accessdate=25. 5. 2018 |date=9. 6. 2016 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | 2017 || III. || Sara Rutar<ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/zgodovinska-zmaga-v-masterchefu-2017-6269076|title=Finale: Zgodovinska zmaga v Masterchefu 2017 |accessdate=25. 5. 2018 |date=8. 6. 2017 |format= |work=Večer }}</ref> |- | 2018 || IV. || rowspan=6|[[Bine Volčič]]|| Jaka Mankoč |- | 2019 || V. || Anže Kuplenik |- | 2020 || VI. || Žan Milosavljević |- | 2021 || VII. || Bruno Šulman |- | 2022 || VIII. || Luka Novak<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/luka-novak-je-novi-masterchef-slovenije.html|title=Luka Novak je novi MasterChef Slovenije |accessdate=18. 6. 2022 |date=17. 6. 2022 |format= |work=Večer }}</ref> |- | 2023 || IX. || Zala Pungeršič<ref>{{Navedi splet|title=Masterchef Slovenija: 50.000 evrov je v žep pospravila ... (pozor, razkrivamo zmagovalko)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/masterchef-slovenija-50-000-evrov-je-v-zep-pospravila-pozor-razkrivamo-zmagovalko/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-06-16|language=sl-si}}</ref> |- | 2024 || X. || rowspan=2|[[Mojmir Šiftar]] || Luka Pangos<ref>{{Navedi splet|title=Luka Pangos je zmagovalec desete sezone MasterChefa Slovenija|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/cas-je-za-zadnje-poglavje-jubilejne-sezone-sova-masterchef-slovenija.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-26|language=sl}}</ref> |- | 2025 || XI. || Miša Koplova |- |} ==Tekmovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" ! I. sezona<ref>{{navedi splet |url=http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-so-tekmovalci-masterchefa |title=To so tekmovalci Masterchefa |accessdate=24. 5. 2018 |date=3. 4. 2015 |format= |work= |archive-date=2018-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180525063532/http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-so-tekmovalci-masterchefa |url-status=dead }}</ref> ! II. sezona<ref>{{navedi splet |url= http://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/tekmovalci-sova-razkrivajo-dragocene-skrivnosti|title=Tekmovalci šova razkrivajo dragocene skrivnosti |accessdate=24. 5. 2018 |date=11. 3. 2016 |format= |work= }}</ref> ! III. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.had.si/blog/2017/03/06/masterchef-slovenija-2017-moj-zmagovalec-je-saso-sketa/|title=MasterChef Slovenija 2017 / moj zmagovalec je Sašo Šketa |accessdate=24. 5. 2018 |date=6. 3. 2017 |format= |work= }}</ref> ! IV. sezona<ref>{{navedi splet |url=https://govori.se/traci/domaci-traci/masterchef-slovenija-spoznajte-prvo-skupino-tekmovalcev/ |title=MasterChef Slovenija - spoznajte prvo skupino tekmovalcev! |accessdate=24. 5. 2018 |date=30. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/traci/domaci-traci/masterchef-slovenija-spoznajte-se-drugo-skupino-tekmovalcev/|title=MasterChef Slovenija - spoznajte še drugo skupino tekmovalcev! |accessdate=24. 5. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | valign=top | 1. '''Sašo Miljuševič''' <small>(36, [[Koper]])</small><br>2. Tilen Stropnik <small>(19, Celje)</small><br>3. Jernej Nejc Goličnik <small>(26, [[Rečica ob Savinji]])</small><br>4. Katja Černjak <small>(32, [[Velenje]])</small><br>5. Miha Hauptman <small>(32, Ljubljana)</small><br>6. Karmen Kozjek <small>(37, Ljubljana)</small><br>7. Tjaša Koren <small>(24, [[Šoštanj]])</small><br>8. Robert Gomboc <small>(23, [[Maribor]])</small><br>9. Zala Šenk <small>(30, [[Kamnik]])</small><br>10. Dorian Rudolf Spanzel <small>(30, Ljubljana)</small><br>11. Maja Predalič <small>(27, Ljubljana)</small><br>12. Eva Strniša <small>(31, [[Šentjur]])</small><br> 13. Amir Lulić <small>(25, [[Piran]])</small><br> 14. Alen Rupnik <small>(20, [[Celje]])</small><br> 15. Tamara Fortuna <small>(35, Ljubljana)</small><br> 16. Blaž Ivanovič <small>(23, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | 1. '''Darko Klemen''' <small>(33, [[Portorož]])</small><br>2. Matej Zupančič <small>(17, [[Ljubljana]])</small><br>3. Lovro Miler <small>(22, [[Šentanel]])</small><br>4. Jelena Vadnjal<br>5. Katerina Gjorgjievska - Kamala<br>6. Tomaž Goršič <small>(37, [[Ljubljana]])</small><br>7. Nina Berginc<small> (25, [[Celje]])</small><br>8. Anka Alt <small>(49, [[Pristava, Nova Gorica|Pristava]])</small><br>9. Luka Korenčič<br>10. Sašo Kremič <small>(29, [[Domžale]])</small><br>11. Valentina Žerjal <small>(24, [[Piran]])</small><br>12. Diego Barrios Ross<br>13. Oriana Girotto<br>14. Igor Misdaris<br>15. Alenka Resinovič - Reza<br>16. [[Tulio Furlanič]] | valign=top | 1. '''Sara Rutar''' <small>(26, [[Izola]])</small><br>2. Elvis Kudić <small>(20, [[Bohinjska Bistrica]])</small><br>3. [[Salome]] <small>(48, Ljubljana)</small><br>4. [[Lucija Ćirović]] <small>(44, [[Ribnica]])</small><br>5. Boštjan Meglič - Peška <small>(50, [[Tržič]])</small><br>6/7. Iztok Jovan <small>(43, [[Notranje Gorice]])</small><br>6/7. Sašo Šketa <small>(35, Ljubljana)</small><br>8. Mojca Gorkič <small>(42, [[Ljubljana]])</small><br>9. [[Sašo Bertoncelj]] <small>(32, [[Škofja Loka]])</small><br>10. Sašo Weilgoni - Mš <small>(33, Ljubljana)</small><br>11. Klara Avsenik <small>(24, [[Straža]])</small><br>12. Lea Plut <small>(30, Ljubljana)</small><br>13. Nina Plahčinski Drobne <small>(45, [[Šentvid pri Stični]])</small><br>14. [[Clemens|Klemen Mramor - Clemens]] <small>(24, Ljubljana)</small><br>15. Natalija Kolšek <small>(46, Maribor)</small><br> 16. Dušan Godunc <small>(56, [[Maribor]])</small> | valign=top | Alja Viryent <small>(38, [[Ljubljana]])</small><br>[[Tia Paynich|Anna Paynich]]<small> (37, [[Logatec]])</small><br>Tibor Baiee <small>(31, [[Ljubljana]])</small><br>Vladka Šetinc <small>(44, [[Brežice]])</small><br>Mojca Blaško <small>(40, [[Ljubljana]])</small><br>Petra Lorber <small>(34, [[Maribor]])</small><br>Nina Fugina <small>(25, [[Škofljica]])</small><br>Miro Mišljen <small>(31, [[Bovec]])</small><br>Simone Michielen <small>(55)</small><br>'''Jaka Mankoč''' <small>(27, [[Koper]])</small><br>Gašper Kramar <small>(33, [[Ljubljana]])</small><br>Žan Bukovnik <small>(25, [[Radlje ob Dravi]])</small><br>Leon Oberstar <small>(24, [[Kočevje]])</small><br>Siniša Vasiljev <small>(23, [[Trnovlje pri Socki]])</small><br>Jernej Žavcer <small>(27, [[Miklavž na Dravskem polju]])</small><br>Boris Cesar <small>(30, [[Ljubljana]])</small> |- ! V. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/razkrivamo-tekmovalce-masterchefa.html|title=Razkrivamo tekmovalce MasterChefa |accessdate=12. 3. 2019 |date=8. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> ! VI. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/razkrivamo-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Razkrivamo tekmovalce nove sezone MasterChef Slovenija |accessdate=28. 2. 2020 |date=26. 2. 2020 |format= |work= }}</ref> ! VII. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/spoznajte-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Spoznajte tekmovalce nove sezone MasterChefa Slovenija |accessdate=24. 2. 2021 |date=23. 2. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/masterchef-slovenija-se-na-zaslone-vraca-18-marca.html|title=MasterChef Slovenija se na zaslone vrača že 18. marca |accessdate=4. 3. 2021 |date=3. 3. 2021 |format= |work= }}</ref> ! VIII. sezona<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/masterchef-slovenija/predstavljamo-tekmovalce-nove-sezone-masterchef-slovenija.html|title=Predstavljamo tekmovalce nove sezone MasterChef Slovenija |accessdate=24. 2. 2022 |date=24. 2. 2022 |format= |work= }}</ref> |- | valign=top | Andrej Težak - Tešky <small>(42, [[Muljava]])</small><br>Sandra Salihović <small>(29, [[Kranj]])</small><br>'''Anže Kuplenik''' <small>(20, [[Otočec]])</small><br>Nastja Novak <small>(26, [[Murska Sobota]])</small><br>Bojan Bešter <small>(36, [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]])</small><br>Tina Hrastnik <small>(33, [[Celje]])</small><br>Maj Janežič <small>(32, [[Ljubljana]])</small><br>Špela Golob <small>(32, [[Bresternica]])</small><br>Klemen Lampič <small>(33, Ljubljana)</small><br>Sanja Sirk <small>(50, [[Pobegi]])</small><br>[[Klemen Orter]] <small>(25, [[Velenje]])</small><br>Mateja Ulaga <small>(51, Ljubljana)</small><br>Tit Gomez <small>(20, Ljubljana)</small><br>Lučka Kotnik <small>(38, [[Zagorje ob Savi]])</small><br>Tomaž Zevnik <small>(30, [[Nova Cerkev]])</small><br>Jadranka Baraga <small>(35, [[Stari trg pri Ložu]])</small> | valign=top | Iza Logar <small>(24, [[Ljubljana]])</small><br>Kaja Balentič <small>(23, [[Hrvatini]])</small><br>Kaja Jurač <small>(30, [[Bleiburg]])</small><br>Kristina Jakopič <small>(28, [[Žirovnica]])</small><br>'''Žan Milosavljević''' <small>(30, [[Ljubljana]])</small><br>Žiga Deršek <small>(25, [[Šmartno ob Paki]])</small><br>Jerneja Trofenik Dimnik <small>(35, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]])</small><br>Ana Potočnik <small>(22, [[Piran]])</small><br>Gašper Peklaj <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br>Tanja Pirc <small>(50, [[Kamnik]])</small><br>Sandi Komlanc <small>(57, [[Domžale]])</small><br>Mojca Kravina <small>(42, [[Maribor]])</small><br>Peter Mužič <small>(45, [[Nova Gorica]])</small><br>Miha Robnik <small>(39, [[Nazarje]])</small><br>Eva Kastelic <small>(21, [[Medvode]])</small><br>Jernej Smolinger <small>(26, [[Ptuj]])</small> | valign=top | Robert Anže Blažič <small>(23, [[Velenje]])</small><br>Karolina Podvršnik <small>(35, [[Sveti Duh na Ostrem vrhu]])</small><br>Damijan Stingl <small>(47, [[Podgorje, Apače]])</small><br>Katarina Uplaznik <small>(27, [[Velenje]])</small><br>Adam Šerc <small>(47, [[Ajdovščina]])</small><br>Katja Ulčar <small>(25, [[Ljubljana]])</small><br>Dušan Šubic <small>(50, [[Kranj]])</small><br>Kimi Zupančič <small>(27, [[Rovte]])</small><br>Ljubislav Petrovski <small>(42, [[Hrušica]])</small><br>Maša Trubačev <small>(21, [[Cerknica]])</small><br>Žiga Gabrovec <small>(29, [[Slovenske Konjice]]</small><br>Natalija Palačković <small>(29, [[Bohinj]])</small><br>Patricija Horvat <small>(34, [[Idrija]])</small><br>'''Bruno Šulman''' <small>(21, [[Ljubljana]])</small><br>Irena Kos Mlakar <small>(50, [[Kresnice]])</small><br>Alana Vrviščar <small>(18, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | Evita Antončič <small>(19, [[Ljubljana]])</small><br>Bernard Bečan <small>(26, [[Ljubljana]])</small><br>Žanet Breški <small>(26, [[Maribor]])</small><br>Pia Brglez <small>(22, [[Slovenske Konjice]])</small><br>Maša Cimermančič <small>(25, [[Ljubljana]])</small><br>Timotej Cizej <small>(34, [[Zagorje ob Savi]])</small><br>Anita Ferlin <small>(33, [[Novo mesto]])</small><br>Daša Fiegl <small>(29, [[Nova Gorica]])</small><br>Jure Galičič <small> (40, [[Medvode]])</small><br>Januš Grm <small>(21, [[Lesce]])</small><br>Marko Hriberšek <small> (30, [[Velenje]])</small><br>Miro Jurjevič <small> (30, [[Kamnik]])</small><br>'''Luka Novak''' <small>(29, [[Brezovica pri Ljubljani]])</small><br>Zala Resnik Poljašević<small> (21, [[Sevnica]])</small><br>Petra Trofenik <small>(32, [[Murska Sobota]])</small><br>Fabijan Wakounig <small>(25, [[Žitara vas]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |- ! IX. sezona ! X. sezona ! XI. sezona |- | valign=top | 14. Aljoša Galun <small>(32, [[Spodnje Jablane]])</small><br>2. Anja Fir <small>(29, [[Črnomelj]])</small><br>8. Barbara Nonis <small>(45, [[Šempeter pri Gorici]])</small><br>12. Brina Robinik Kobal <small>(21, [[Ljubljana]])</small><br>9. Doris Vlah <small>(59, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]])</small><br>7. Lucijan Lipovšek <small>(27, [[Radeče]])</small><br>11. Marko Lapajne <small>(53, [[Koper]])</small><br>16. Marko Vertačnik <small>(38, [[Lesce]])</small><br>4. Nik Marolt <small>(24, [[Ljubljana]])</small><br>13. Sabina Jeršin <small>(28, [[Trebnje]])</small><br>5. Sandra Dobaj <small>(34, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]])</small><br>10. Saša Košuta <small>(38, [[Šempas]])</small><br>15. Špela Leskovar <small>(23, [[Velenje]])</small><br>6. Tilen Belošević <small>(24, [[Celje]])</small><br>1. '''Zala Pungeršič''' <small>(23, [[Šmarješke Toplice]])</small><br>3. Žiga Škvorc <small>(27, [[Ljubljana]])</small><br> | valign=top | Klara Šmigoc <small>(21, [[Rogoza]])</small><br> Matjaž Vengust <small>(24, Brezovica pri [[Kropa|Kropi]])</small><br> Barbara Perić <small>(26, [[Ihan]])</small><br> Jure Pavlič <small>(34, [[Kamnik]])</small><br> Amadeja Lube <small>(21, [[Koper]])</small><br> Rok Novak <small>(54, [[Ljubljana]])</small><br> Matej Muhvič <small>(22, [[Novo mesto]])</small><br> Martina Pušnik <small>(22, [[Spodnji Razbor]])</small><br> '''Luka Pangos''' <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br> Julija Bukvič <small>(28, [[Maribor]])</small><br> Andreja Špeh <small>(29, [[Loška dolina]])</small><br> Domen Beribak <small>(23, [[Cerklje na Gorenjskem]])</small><br> Lidija Subašić <small>(28, [[Ljubljana]])</small><br> Blanka Erniša <small>(45, [[Moravske Toplice]])</small><br> Dana Ilić <small>(35, [[Ljubljana]])</small> | valign=top | '''Michaela Koplova''', <small>(30, [[Domžale]])</small><br> Matic Maček, <small>(29, [[Ljubljana]])</small><br> Erika Črnigoj, <small>(19, [[Koper]])</small><br> Blaž Plohl, <small>(22, [[Sveti Tomaž]])</small><br> Kaja Naveršnik <small>(22, [[Šmartno na Pohorju]])</small><br> Dan Prohart <small>(40, [[Zbilje]])</small><br> Natalija Sebanc <small>(25, [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]])</small><br> Samo Kreft <small>(52, [[Divača]])</small><br> Pia Pajnič <small>(23, [[Preserje]])</small><br> Tadej Ladinek <small>(32, [[Muta]])</small><br> Davida Pogorevc Hafner <small>(24, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]])</small><br> Jure Kirbiš <small>(28, [[Maribor]])</small><br> Barbara Ribič <small>(25, [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]])</small><br> Lara Kutnar <small>(22, [[Ljubljana]])</small><br> Anamarija Truden <small>(27, [[Bloke]])</small><br> Martina Trgovec <small>(40, [[Bedekovščina]], Hrvaška)</small><br> Barbara Poljanec <small>(36, [[Škofja Loka]])</small><br> Tamara Erlah <small>(33, [[Žirovnica]])</small><br> Anja Oberstar <small>(41, [[Škofja Loka]])</small><br> |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" !Leto !Nominacija !Nagrada Da/Ne |- | rowspan="1" |2017 |Nominacija [[Žarometi (nagrada)|Žarometi]] za tekmovalna TV-oddaja leta | bgcolor="lightgreen" style="text-align:center" |Da |} ==Reference== {{sklici|2}} [[Kategorija:MasterChef|Slovenia]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] ats7u0sccf1vbgdxkmt68k02o4skne1 0 409569 6746403 6715999 2026-09-03T16:14:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746403 wikitext text/x-wiki {{distinguish|glufosinat}} {{chembox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 443847907 | Name = glifosat | ImageFile = Glyphosate.svg | ImageSize = | ImageFile2 = Glyphosate-3D-balls.png | ImageFile3 = Glyphosate-3D-vdW.png | IUPACName = ''N''-(fosfonometil)glicin | OtherNames = 2-[(fosfonometil)amino]ocetna kislina |Section1={{Chembox Identifiers | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 4632WW1X5A | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}f | KEGG = C01705 | InChI = 1/C3H8NO5P/c5-3(6)1-4-2-10(7,8)9/h4H,1-2H2,(H,5,6)(H2,7,8,9) | InChIKey = XDDAORKBJWWYJS-UHFFFAOYAE | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 95764 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C3H8NO5P/c5-3(6)1-4-2-10(7,8)9/h4H,1-2H2,(H,5,6)(H2,7,8,9) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XDDAORKBJWWYJS-UHFFFAOYSA-N | CASNo = 1071-83-6 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo1_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo1 = 38641-94-0 | CASNo1_Comment = (izopropilamonijeva sol) | CASNo2_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo2 = 70393-85-0 | CASNo2_Comment = (seskvinatrijeva sol) | CASNo3_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo3 = 81591-81-3 | CASNo3_Comment = (trimetilsulfonska sol)<!-- 38641-94-0 also verified at CAS Common Chemistry, 70393-85-0 and 81591-81-3 verified at ESIS --> | EC_number = 213-997-4 <!-- 254-056-8 za izopropilamonijevo sol, 274-591-0 za seskvinatrijevo sol --> | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 3376 | RTECS = MC1075000 | PubChem = 3496 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 27744 | SMILES = O=C(O)CNCP(=O)(O)O }} |Section2={{Chembox Properties | Reference = <ref name="EHC">{{EHC-ref|number=159|name=Glyphosate|date=1994|isbn=92-4-157159-4}}</ref> | C=3 | H=8 | N=1 | O=5 | P=1 | Appearance = bel kristaliničen prašek | Density = 1.704 (20&nbsp;°C) | MeltingPtC = 184.5 | BoilingPt= razpade pri | BoilingPtC = 187 | Solubility = 1.01 g/100 mL (20&nbsp;°C) | LogP = −2.8 | pKa = <2, 2.6, 5.6, 10.6 }} |Section7={{Chembox Hazards | Reference = <ref name="EHC"/><ref>{{CLP Regulation|index=607-315-00-8|pages=570, 1100}}</ref> | ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0160.htm InChem MSDS] | EUClass = dražljivec ('''Xi''')<br />Nevarno za okolje ('''N''') | RPhrases = {{R41}}, {{R51/53}} | SPhrases = {{S2}}, {{S26}}, {{S39}}, {{S61}} | GHSPictograms = {{GHS05|Eye Dam. 1}}{{GHS09|Kronično 2 vodno okolje}} | GHSSignalWord = DANGER | HPhrases = {{H-phrases|318|411}} | PPhrases = {{P-phrases|273|280|305+351+338|310|501}} | FlashPt = negorljivo }} }} '''Glifosat''' (''N''-(fosfonometil) glicin) je [[Herbicid|sistemski herbicid]] širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje [[plevel]]a, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu. Herbicid je leta 1970 odkril kemik [[John E. Franz]], zaposlen v podjetju [[Monsanto]].<ref>{{cite patent|country=ZDA|number=3799758|status=patent|title=N-fitotoksične spojine fosfonometil-glicina|gdate=26.3.1974|fdate=9.8.1971|inventor=Franz, JE|assign1=Monsanto Company}}</ref> Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom '''Roundup'''; zadnji komercialno pomemben [[patent]] Monsanta v ZDA je potekel leta 2000. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna [[seme]]na, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Leta 2007 je bil glifosat v ZDA najbolj uporabljen herbicid v kmetijstvu (820.000–840.000 [[tona|ton]]) in na drugem mestu (za [[2,4-Diklorofenoksiocetna kislina|2,4-D]]) po porabi za dom in vrt, industrijo, trgovino in državna podjetja.<ref name="EPAusage">United States EPA 2007 Pesticide Market Estimates [http://www.epa.gov/opp00001/pestsales/07pestsales/usage2007_2.htm#3_6 Agriculture], [http://www.epa.gov/opp00001/pestsales/07pestsales/usage2007_3.htm#3_7 Home and Garden]</ref> Do leta 2016 so od začetkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vrste rabe in porabljene količine herbicidov na osnovi glifosata porasle stokrat; pričakovati je, da bo prišlo do nadaljnje rasti, delno kot odgovor na pojav in širjenje proti glifosatu odpornega plevela po vsem svetu.<ref name="biomedcentral_2016" />{{rp|1}} Glifosat se absorbira skozi liste rastline - le minimalno prek njenih korenin -<ref>{{cite journal |author1=Sprankle P |author2=Meggitt WF |author3=Penner D | title = Rapid inactivation of glyphosate in the soil | journal = Weed Science | date = 1975 | pages = 224–228 }}</ref><ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=moneuro/>, nato pa se prenaša na točke, kjer rastlina raste. Glifosat deluje kot herbicid, ker v rastlinah zavira [[encim]], vpleten v sintezo [[Aromatska spojina|aromatskih]] [[aminokislina|aminokislin]] [[tirozin]]a, [[triptofan]]a in [[fenilalanin]]a. Zaradi tega načina delovanja učinkuje samo na aktivno rastoče rastline; kot herbicid pred vznikom ni uspešen. vse večje število poljščin je [[Genetsko spremenjeni organizem|genetsko spremenjenih]] tako, da so odporne proti glifosatu (npr. t.i Roundup Ready soja, ki omogoča kmetu zatirati z glifosatom plevel tudi, ko je sem enkrat vzniklo. Razvoj odpornosti proti glifosatu v vrstah plevela postaja vse bolj resen in drag problem. Uporabo glifosata in pripravkov na njegovi osnovi, kot je Roundup, so sicer kontrolni organi po vsem svetu v veliki meri odobrili, vendar pomisleki zaradi posledic za ljudi in okolje ne ponehajo.<ref name="biomedcentral_2016">{{cite journal | url=http://ehjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12940-016-0117-0 | title=Concerns over use of glyphosate-based herbicides and risks associated with exposures: a consensus statement | journal=Environmental Health | date=February 17, 2016 | accessdate=March 24, 2016 |first1=John Peterson |last1=Myers |first2=Michael N. |last2=Antoniou |first3=Bruce |last3=Blumberg |first4=Lynn |last4=Carroll |first5=Theo |last5=Colborn |first6=Lorne G. |last6=Everett |first7=Michael |last7=Hansen |first8=Philip J. |last8=Landrigan |first9=Bruce P. |last9=Lanphear |first10=Robin |last10=Mesnage |first11=Laura N. |last11=Vandenberg |first12=Frederick S. |last12=vom Saal |first13=Wade V. |last13=Welshons |first14=Charles M. |last14=Benbroo | name-list-style = vanc | pages=13 |doi=10.1186/s12940-016-0117-0 |volume=15 |number=19}}</ref><ref name=NatureonWHO2015/> Številne zakonodajne in znanstvene ocene so ugotavljale relativno toksičnost glifosata kot herbicida. Nemški Zvezni inštitut za oceno tveganj ([http://www.bfr.bund.de/de/start.html Bundesinstitut für Risikobewewertung]) je leta 2013 objavil toksikološko študijo, v kateri navaja, da so »dostopni podatki protislovni in še zdaleč niso prepričljivi«, kar se tiče korelacije med izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in tveganjem za različne vrste raka, kot je na primer [[Limfom|ne-Hodgkinov limfom]] (NHL).<ref name=BFR2014 /> Meta analiza, objavljena leta 2014, je ugotovila povečano tveganje za NHL pri delavcih, ki so izpostavljeni pripravkom glifosata.<ref name="Schinasi">{{cite journal |author1=Schinasi L |author2=Leon ME |title=Non-Hodgkin lymphoma and occupational exposure to agricultural pesticide chemical groups and active ingredients: a systematic review and meta-analysis |journal=International Journal of Environmental Research and Public Health |volume=11 |issue=4 |pages=4449–527 |date=Apr 2014 |pmid=24762670 |pmc=4025008 |doi=10.3390/ijerph110404449}}</ref> Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] Svetovne zdravstvene organizacije na temelju [[epidemiologija|epidemioloških]] raziskav, [[poskusi na živalih|poskusov na živalih]] in poskusov ''[[in vitro]]'' glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015>{{cite journal | author1= Guyton KZ |author2=Loomis D |author3=Grosse Y |author4=El Ghissassi F |author5=Benbrahim-Tallaa L |author6=Guha N |author7=Scoccianti C |author8=Mattock H |author9=Straif K | title = Carcinogenicity of tetrachlorvinphos, parathion, malathion, diazinon, and glyphosate | journal = The Lancet. Oncology | volume = 16 | issue = 5 | pages = 490–1 | date = May 2015 | pmid = 25801782 | doi = 10.1016/S1470-2045(15)70134-8 | url = http://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045%2815%2970134-8/abstract }}</ref><ref name=IARC20March2015/> Novembra 2015 je [[Evropska agencija za varnost hrane]] objavila posodobljeno poročilo o glifosatu, v katerem ugotavlja, da »glifosat verjetno ni [[Genotoksičnost|genotoksičen]] (to je škodljiv za [[DNA]]) ali da bi bil [[Rakotvornost|rakotvoren]] in zato nevaren za ljudi.« Poleg tega je končno poročilo osvetlilo dejstvo, da sicer obstajajo pripravki na osnovi glifosata, ki so lahko da rakotvorni, da pa raziskave, «ki so se ukvarjale izključno z učinkovino glifosat, tega učinka ne kažejo»<ref>{{navedi splet|url=https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/corporate_publications/files/efsaexplainsglyphosate151112en.pdf|title=European Food Safety Authority - Glyphosate report|date=|website=EFSA|publisher=|access-date=May 23, 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/151112|title=Glyphosate: EFSA updates toxicological profile {{!}} European Food Safety Authority|website=www.efsa.europa.eu|access-date=2016-05-23}}</ref>. Maja 2016 so na skupni seji FAO in WHO na temo ostankov pesticidov ugotovili, da » za ljudi izpostavljenost glifosatu prek prehrane verjetno ne bo predstavljala nevarnosti za nastanek raka« tudi pri odmerkih nad 2000&nbsp;mg / kg telesne mase peroralno.<ref name="WHOandUN2016" /> Sistematični [[pregledni članek]], ki ga je financiralo podjetje Monsanto in je bil objavljen septembra 2016, ni našel nobene podpore za vzročno zvezo med izpostavljenostjo glifosatu in tveganjem za NHL ali [[multipli mielom]]<ref>{{cite journal|last1=Acquavella|first1=John|last2=Garabrant|first2=David|last3=Marsh|first3=Gary|last4=Sorahan|first4=Tom|last5=Weed|first5=Douglas L.|title=Glyphosate epidemiology expert panel review: a weight of evidence systematic review of the relationship between glyphosate exposure and non-Hodgkin’s lymphoma or multiple myeloma|journal=Critical Reviews in Toxicology|date=28 September 2016|volume=46|issue=sup1|pages=28–43|doi=10.1080/10408444.2016.1214681|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10408444.2016.1214681}}</ref> == Odkritje== Glifosat je leta 1950 prvič sintetiziral švicarski kemik Henry Martin, zaposlen v švicarskem podjetju Cilag. Delo ni bilo nikoli objavljeno.<ref name="Dill">Dill GM ''s sod.'' (2010). [http://media.johnwiley.com.au/product_data/excerpt/10/04704103/0470410310.pdf "Chapter 1: Glyphosate: Discovery, Development, Applications, and Properties"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170422032903/http://media.johnwiley.com.au/product_data/excerpt/10/04704103/0470410310.pdf |date=2017-04-22 }}. '''V:''' Nandula VK. (ur.) ''Glyphosate Resistance in Crops and Weeds: History, Development, and Management''. John Wiley & Sons, Inc. ISBN 978-0-470-41031-8</ref> Podjetje Stauffer Chemical je leta 1964 učinkovino patentiralo kot kemično sredstvo za vezavo in odstranjevanje mineralov, kot so [[kalcij]], [[magnezij]], [[mangan]], [[baker]] in [[cink]].<ref>{{Navedi splet |url=http://1.usa.gov/1BULtJj |title=United States Patent 3,160,632 (1964) Stauffer Chemical |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2015-09-12 |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20150912081431/http://1.usa.gov/1BULtJj |url-status=dead }}</ref> Glifosat je neodvisno odkril Monsanto leta 1970. Kemiki podjetja so pri iskanju novih sredstev za mehčanje vode sintetizirali okoli 100 analogov aminometilfosfonske kisline. Pri dveh različicah so ugotovili šibko herbicidno dejavnost, zato se je [[John E. Franz]], eden od kemikov podjetja [[Monsanto]], lotil raziskovanja analogov z močnejšim herbicidnim učinkom. Glifosat je bil tretji analog, ki ga je Franz sintetiziral.<ref name=Dill/>{{rp|1–2}} <ref name="pmid11248008">{{navedi revijo|author1=Alibhai MF |author2=Stallings WC.|title=Closing down on glyphosate inhibition--with a new structure for drug discovery|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=98|issue=6|pages=2944–6|date=2001|pmid=11248008|pmc=33334|doi=10.1073/pnas.061025898|bibcode=2001PNAS...98.2944A|jstor=3055165}}</ref> Glifosat so nekateri strokovnjaki zaradi širokega spektra in nizke toksičnosti za [[živali]] v primerjavi z drugimi herbicidi označili kot »praktično idealen« herbicid.<ref name=Duke>{{navedi revijo|author1=Duke SO|author2=Powles SB|year=2008|url=http://naldc.nal.usda.gov/download/17918/PDF|title=Glyphosate: a once-in-a-century herbicide: Mini-review|journal=Pest Manag Sci|volume=64|pages=319–25|access-date=2015-11-01|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702211642/https://naldc.nal.usda.gov/download/17918/PDF|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/cen-v068n011.p029|title=Monsanto's John E. Franz Wins 1990 Perkin Medal|journal=Chem Eng News|year=1990|volume=68|issue=11|pages=29–30|doi=10.1021/cen-v068n011.p029}}</ref> Revija ''Pesticides News'' je objavila, da »gre za dobrodošel korak proč od kemikalij, ki so visoko strupene za ljudi in druge organizme, ki niso njihov cilj, ter proč od kemičnih snovi, ki neposredno in trajno škodijo okolju«, hkrati pa je opozorila na nevarnost njegove pretirane uporabe in neželenih učinkov na ogrožene rastlinske vrste.<ref name="pesticide news">{{navedi splet|url=http://www.pan-uk.org/pestnews/Actives/glyphosa.htm|title=Glyphosate fact sheet|newspaper=Pesticides News|volume=33|date=september 1996|pages=28-29|accessdate=2015-11-01|archive-date=2016-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160823030140/http://www.pan-uk.org/pestnews/Actives/glyphosa.htm|url-status=dead}}</ref> Franz je za svoja odkritja leta 1987 prejel Medaljo ZDA za tehnološke dosežke<ref>{{navedi splet|url=http://www.uspto.gov/about/nmti/recipients/1987.jsp|title=The National Medal of Technology and Innovation Recipients - 1987|publisher=The United States Patent and Trademark Office|accessdate=29.11.2012}}</ref>, leta 1990 pa Perkinovo medaljo za uporabno kemijo<ref>{{navedi revijo|title=People: Monsanto Scientist John E. Franz Wins 1990 Perkin Medal For Applied Chemistry|journal=The Scientist|author=Stong C.|date=1990|volume=4|issue=10|pages=28|url=http://classic.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/11141/}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> leta 1990. V letu 2007 so Franzu podelili mesto v Državni dvorani slavnih izumiteljev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.invent.org/2007induction/index.asp|title=Meet the 2007 National Inventors Hall of Fame Inductees|year=2007|publisher=National Inventors Hall of Fame|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131005141028/http://www.invent.org/hall_of_fame/1_3_07_induction_Franz.asp|archivedate=5.10.2013}}</ref> == Kemija == Glifosat je aminofosfonski analog [[glicin]]a, naravne aminokisline; ime je okrajšava iz imen obeh sestavin: '''gli'''(cin) '''fos'''(fon)'''at'''. Molekula vsebuje več vodikov, ki lahko disociirajo, zlasti prvi vodik fosfatne skupine. Molekula obstaja pretežno v obliki [[Ion dvojček|iona dvojčka]], pri čemer fosfonski vodik disociira in se veže na aminsko skupino. Topnost glifosata pri sobni temperaturi je 12 g/L.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.au/books?id=gbHeBwAAQBAJ&pg=PA384|title=Survey of Industrial Chemistry|author=Chenier PJ|page =384|year=2012|publisher=Springer Science+Business Media|edition=3.|isbn=9781461506034}}</ref> :PCl₃ + H₂CO &rarr; Cl₂P(=O)-CH₂Cl :Cl₂P(=O)-CH₂Cl + 2 H₂O &rarr; (HO)₂P(=O)-CH₂Cl + 2 HCl :(HO)₂P(=O)-CH₂Cl + H₂N-CH₂-COOH &rarr; (HO)₂P(=O)-CH₂-NH-CH₂-COOH + HCl ===Industrijska sinteza=== [[File:Glyphosate synthesis from chloroacetic acid.svg|300px|thumb|left|Sinteza glifosata prek [[Iminodiocetna kislina|iminodiocetne kisline]]]] Obstajata dva pristopa industrijske sinteze glifosata. Pri prvem se sinteza začne z iminodiocetno kislino, ki se lahko tvori z reakcijo med kloroocetno kislino ter [[amonijak]]om in [[kalcijev hidroksid|kalcijevim hidroksidom]], Ca(OH)₂, ter acidifikacijo nastale soli, tj. kalcijevega iminodiacetata. Iminodiocetni kislini se doda [[fosforjeva kislina|fosforjeva]] in [[klorovodikova kislina]] (obe se lahko pripravi iz fosforjevega triklorida, PCl3), pri čemer najprej steče modificirana [[Mannichova reakcija]], nazadnje pa še oksidacija produkta.<ref name="Dill"/> [[File:Glyphosate synthesis from dimethyl phosphite.svg|300px|thumb|right|Sinteza glifosata iz dimetil fosfita]] Pri drugem načinu sprva pride do reakcije med [[glicin]]om in paraformaldehidom v organskem topilu (kot sta npr. [[trietilamin]] ali [[metanol]]), pri čemer nastane bishidroksimetilglicin, nato pa se doda še dimetil fosfit. Slednji reagira s klorovodikovo kislino, pri čemer se hidroksimetilna skupina odcepi od dušikovega atoma, segrevan je pa pospeši [[hidroliza|hidrolizo]] obeh fosfatnih estrskih vezi.<ref name="Dill"/> Ta sintetični pristop je odogovoren za velik delež proizvodnje glifosata na Kitajskem, pri čemer je bilo veliko dela vloženega v recikliranje trietilamina in metanola..<ref name = Dill /> Napredek je bil dosežen tudi pri poskusu, da bi popolnoma odpravili potrebo po trietilaminu.<ref>{{cite journal|title = Study on a New Synthesis Approach of Glyphosate |author1= Zhou J |author2=Li J |author3=An R |author4=Yuan H |author5=Yu F | journal = [[J. Agric. Food Chem.]]|year = 2012|volume = 60|issue = 25|pages = 6279–6285|doi = 10.1021/jf301025p}}</ref> Glavna pot deaktivacije je [[hidroliza]] v aminometilfosfonsko kislino (AMPA).<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdpr.ca.gov/docs/emon/pubs/fatememo/glyphos.pdf|title=Environmental Fate of Glyphosate|author=Schuette J.|publisher=Department of Pesticide Regulation, State of California|accessdate=2015-11-01|archive-date=2012-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120420013222/http://www.cdpr.ca.gov/docs/emon/pubs/fatememo/glyphos.pdf|url-status=dead}}</ref> === Biokemija=== Glifosat ubija rastline in številne [[bakterije]], ker moti sintezo aromatskih [[Aminokislina|aminokislin]] [[tirozin]]a, [[triptofan]]a in [[fenilalanin]]a. Mehanizem temelji na onemogočanju encima 5-enolpiruvilšikimat-3-fosfat sintaze (EPSPS), ki [[kataliza|katalizira]] reakcijo piruvilšikimat-3-fosfata (S3P) in fosfoenolpiruvata, pri kateri se tvori 5-enol piruvilšikimat-3-fosfat (EPSP).<ref name="pmid7396959">{{navedi revijo|author1=Steinrücken HC |author2=Amrhein N.|title=The herbicide glyphosate is a potent inhibitor of 5-enolpyruvyl-shikimic acid-3-phosphate synthase|journal=Biochemical and Biophysical Research Communications|volume=94|issue=4|pages=1207–12|date=1980|pmid=7396959|doi=10.1016/0006-291X(80)90547-1}}</ref> [[Slika:EPSPreactionII sl.tif|300px]]{{clear left}} EPSP se nato defosforilira v korizmat, ki je poglaviten predhodnik zgoraj navedenih aminokislin.<ref>[http://www.hort.purdue.edu/rhodcv/hort640c/aromat/ar00007.htm "Aromatic amino acid biosynthesis, The shikimate pathway – synthesis of chorismate"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071219165155/http://www.hort.purdue.edu/rhodcv/hort640c/aromat/ar00007.htm |date=2007-12-19 }}. ''Metabolic Plant Physiology Lecture notes''. Purdue University, Department of Horticulture and Landscape Architecture.</ref> Rastline te aminokisline potrebujejo za tvorbo beljakovin in drugotnih presnovkov, kot so [[Folna kislina|folati]], [[ubikinon]]i in naftokinon. Rentgenske [[Kristalna struktura|kristalografske]] študije glifosata in EPSPS kažejo, da glifosat zasede vezavno mesto za fosfoenolpiruvat, oponašajoč pri tem vmesno stanje ternarnega kompleksa encimskih substratov.<ref name="pmid11171958">{{navedi revijo |last1=Schonbrunn|first1=E.|last2=Eschenburg|first2=S.|last3=Shuttleworth|first3=W. A.|last4=Schloss|first4=J. V.|last5=Amrhein|first5=N.|last6=Evans|first6=J. N. S.|last7=Kabsch|first7=W. |title=Interaction of the herbicide glyphosate with its target enzyme 5-enolpyruvylshikimate 3-phosphate synthase in atomic detail|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=98|issue=4|pages=1376–80|date=2001| pmid=11171958|pmc=29264|doi=10.1073/pnas.98.4.1376|bibcode = 2001PNAS...98.1376S}}</ref><ref>[http://www.ebi.ac.uk/pdbe-srv/PDBeXplore/ligand/?ligand=GPJ "Glifosat, vezan na proteine"]. Protein Data Bank in Europe.</ref> Glifosat zavira encime EPSPS različnih vrst rastlin in mikrobov na različnih ravneh.<ref>{{navedi revijo|author1=Schulz A |author2=Krüper A |author3=Amrhein N.|title=Differential sensitivity of bacterial 5-enolpyruvylshikimate-3-phosphate synthases to the herbicide glyphosate|journal=FEMS Microbiology Letters|volume=28|issue=3|year=1985|pages=297-301}}</ref><ref name=Pollegioni>{{navedi revijo |last1=Pollegioni|first1=Loredano |last2=Schonbrunn|first2=Ernst |last3=Siehl|first3=Daniel |title=Molecular basis of glyphosate resistance-different approaches through protein engineering|journal=FEBS J|year=2011|volume=278|issue=16|pages=2753-66|pmid=21668647|pmc=3145815}}</ref> EPSPS proizvajajo samo rastline in mikrobi. Gena zanj v genomu sesalcev ni.<ref name="Funke_2006">{{navedi revijo |last1=Funke|first1=T.|last2=Han|first2=H.|last3=Healy-Fried|first3=M. L.|last4=Fischer|first4=M.|last5=Schonbrunn|first5=E. |title=Molecular basis for the herbicide resistance of Roundup Ready crops|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=103|issue=35|pages=13010–5|date=2006|pmid=16916934|pmc=1559744|doi=10.1073/pnas.0603638103|bibcode=2006PNAS..10313010|jstor=30050705}}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Maeda H |author2=Dudareva N.|title=The shikimate pathway and aromatic amino Acid biosynthesis in plants|journal=Annu Rev Plant Biol|year=2012|volume=63|pages=73-105|doi=10.1146/annurev-arplant-042811-105439|pmid=22554242}}</ref> [[Mikroflora]] nekaterih živali vsebuje EPSPS.<ref name="pmid16899736">{{navedi revijo|author1=Cerdeira AL |author2=Duke SO|title=The current status and environmental impacts of glyphosate-resistant crops: a review|journal=Journal of Environmental Quality|volume=35|issue=5|pages=1633–58|year=2006|pmid=16899736|doi=10.2134/jeq2005.0378}}</ref> Glifosat se absorbira skozi listje in v manjši meri skozi korenine. Zaradi tega načina delovanja učinkuje samo na aktivno rastoče rastline; kaljenja semen ne preprečuje.<ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=moneuro/> === Analitika === Zaradi visoke [[polarnost]]i je glifosat in njegov najpomembnejši metabolit [[Aminometilfosfonska kislina|AMPA]] s [[tekočinska kromatografija|tekočinsko kromatografijo]] težko ločiti. Po ISO 21458 se zato obdela s [[Fluorenilmetoksikarbonil|Fmoc]]. Nastale derivate je mogoče zaznati s pomočjo[[Fluorescenca|fluorescence]] .<ref>[http://www.beuth.de/de/norm/iso-21458/115305884 Wasserbeschaffenheit – Bestimmung von Glyphosat und AMPA – Verfahren mittels Hochleistungs-Flüssigkeitschromatographie (HPLC) und fluorometrischer Detektion]</ref> Moderne metode uporabljajo tekočinsko kromatografijo a [[maska spektroskopija|Tandem masno spektroskopijo]] (LC-MS/MS) vor.<ref>[http://www.beuth.de/de/norm-entwurf/iso-dis-16308/179933296?SearchID=518864329 Wasserbeschaffenheit – Bestimmung von Glyphosat und AMPA – Verfahren mittels Hochleistungs-Flüssigkeitschromatographie (HPLC) mit tandem-massenspektrometrischer Detektion]</ref><ref>Nagatomi Y, Yoshioka T, Yanagisawa M, Uyama A, Mochizuki N: ''Simultaneous LC-MS/MS analysis of glyphosate, glufosinate, and their metabolic products in beer, barley tea, and their ingredients'', Biosci Biotechnol Biochem. 2013;77(11):2218–2221, PMID 24200782.</ref> == Usoda v okolju== Glifosat tla močno vsrkavajo, njegovi ostanki v tleh pa naj bi bili negibljivi. Podtalne in površinske vode onesnažuje v omejenem obsegu. Mikrobi v tleh glifosat hitro razgradijo v aminometilfosfonsko kislino (AMPA). Širjenje glifosata in AMPA v talne vode zaradi njunih močnih adsorpcijskih lastnosti ni verjetno. Kljub temu lahko onesnaži površinske vode zaradi adsorpcije na suspendirane delce v vodi, kot se to pojavi npr. pri [[erozija|eroziji tal]]. Po močnem deževju lahko pride do izpiranja pred kratkim nanesenega herbicida. Če glifosat pride v površinsko vodo, se v stiku z vodo ali na soncu ne razgrajuje zlahka.<ref name="epa_reds"/><ref>{{navedi revijo |author1=Borggaard OK |author2=Gimsing AL.|title=Fate of glyphosate in soil and the possibility of leaching to ground and surface waters: a review|journal=Pest Management Science|volume=64|issue=4|pages=441–56|date=2008|pmid=18161065|doi=10.1002/ps.1512|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18161065}}</ref> Razpolovna doba glifosata v tleh je med 2 in 197 dnevi; razpolovna doba, realistična za kmetijske površine, naj bi bila 47 dni. Talne in podnebne razmere vplivajo na obstojnost glifosata v tleh. Median razpolovne dobe glifosata v vodi je spremenljiv, od nekaj dni do 91 dni.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Na eni merilni točki v [[Teksas]]u je razpolovna doba bila zgolj tri dni. V [[Iowa|Iowi]] so na enem od mest izmerili razpolovno dobo 141 dni.<ref name=Andrea /> Prisotnost glifosatovega presnovka AMPA so v [[Švedska|švedskih]] gozdnih tleh dokazali tudi po dveh letih od uporabe glifosata. Obstojnost AMPA je bilo v tem primeru pripisati dejstvu, da so tla bila večino leta zamrznjena.<ref name="pmid2806176">{{navedi revijo|author1=Torstensson NT |author2=Lundgren LN |author3=Stenström J.|title=Influence of climatic and edaphic factors on persistence of glyphosate and 2,4-D in forest soils|journal=Ecotoxicology and Environmental Safety|volume=18|issue=2|pages=230–9|date=1989|pmid=2806176|doi=10.1016/0147-6513(89)90084-5}}</ref> Adsorpcija in kasnejše sproščanje glifosata v tleh je odvisno od vrste tal.<ref name="pmid19447533">{{navedi revijo|author1=Albers CN |author2=Banta GT |author3=Hansen PE |author4=Jacobsen OS.|title=The influence of organic matter on sorption and fate of glyphosate in soil--comparing different soils and humic substances|journal=Environmental Pollution|volume=157|issue=10|pages=2865–70|date=2009|pmid=19447533|doi=10.1016/j.envpol.2009.04.004}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://www.asciencejournal.net/asj/index.php/TSPN/article/viewArticle/193|title=Does phosphate affect soil sorption and degradation of glyphosate? - A review|author1=Ole K|author2=Borggaard OK|journal=Trends in Soil Science and Plant Nutrition|volume=2|issue=1|year=2011|pages=17–27|access-date=2015-11-01|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306151611/http://asciencejournal.net/asj/index.php/tspn/article/viewarticle/193|url-status=dead}}</ref> Študija adsorpcije pripravka RoundUpa iz leta 2009 je pokazala, da absorpcija v rastlinah zakasni kasnejšo razgradnjo pesticida v tleh od dva- do šestkrat.<ref name="pmid19625069">{{navedi revijo|author1=Doublet J |author2=Mamy L |author3=Barriuso E |title=Delayed degradation in soil of foliar herbicides glyphosate and sulcotrione previously absorbed by plants: consequences on herbicide fate and risk assessment|journal=Chemosphere|volume=77|issue=4|pages=582–9|date=2009|pmid=19625069|doi=10.1016/j.chemosphere.2009.06.044}}</ref> Po podatkih Informacijskega centra ZDA glifosat ni vključen v seznam spojin, ki ga vodi [[Food and Drug Administration|Uprava za hrano in zdravila]] (FDA) v programu za nadzor nad ostanki pesticidov, prav tako ni vključen v program podatkov o pesticidih ministrstva za kmetijstvo. Terenske raziskave so sicer pokazale, da so ostanki glifosata prisotni v [[solata|solati]], [[korenje|korenju]] in [[ječmen]]u do enega leta po obdelavi tal s 4,15&nbsp;kg glifosata na hektar polja.<ref name="NPIC Data Sheet">{{navedi splet|url=http://npic.orst.edu/factsheets/glyphogen.html|publisher=National Pesticide Information Center|title=Glyphosate General Fact sheet|year=2015|accessdate=15.1.2016}}</ref> == Uporaba == [[Slika:Roundup-in-apple-orchard.jpg|thumb|left|Glifosat se v sadovnjaku uporablja kot alternativa košnji - Ciardes, Italija]] [[File:Glyphosate_USA_2013.png|thumb|250px|Ocena rabe glifosata v ZDA v 2013 in skupne uporabe snovi 1992–2013. Največji delež koruza (rumeno) in soja (zeleno)|desno]] Glifosat učinkovito uničuje široko paleto rastlin, med drugim [[trava|trave]], [[širokolistnice]] in [[lesnate rastline]]. V ZDA je eden od najpogosteje uporabljenih herbicidov.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Po količini je eden od najpogosteje uporabljanih sredstev proti plevelu.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Leta 2007 je bil glifosat najpogosteje uporabljan herbicid v poljedelstvu ZDA, 180 do 185 milijonov funtov ({{convert|180000000|to|185000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}), za domačo rabo in vrtnarstvo je šlo 5 do 8 milijonov funtov ({{convert|5000000|to|8000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}) in država je porabila 13 do 15 milijonov funtov ({{convert|13000000|to|15000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}) za industrijo in prodajo.<ref name="EPAusage"/> Pogosto se uporablja v [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], [[vrtnarjenje|vrtnarjenju]], [[vinogradništvo|vinogradništvu]], [[gozdarstvo|gozdarstvu]] in na domačih vrtovih.<ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=zurich>{{navedi splet|url=http://www.zenobi.ethz.ch/Analytik_2012/T.Amrein%20Analytical%20Strategy%202012.pdf|author=Amrein TM|title=Analysis of pesticides in food|publisher=[[ETH Zurich]]|page=15|date=21.12.2012|accessdate=2.6.2013|archive-date=2014-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140528045315/http://www.zenobi.ethz.ch/Analytik_2012/T.Amrein%20Analytical%20Strategy%202012.pdf|url-status=dead}}</ref> Ima relativno majhen vpliv na nekatere vrste detelje.<ref>{{navedi splet|author=Knezevic SZ|publisher=University of Nebraska Extension Integrated Weed Management Specialist|date=februar 2010|url=http://elkhorn.unl.edu/epublic/live/g1484/build/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615033810/http://elkhorn.unl.edu/epublic/live/g1484/build/|archivedate=2010-06-15|title=Use of Herbicide-Tolerant Crops as Part of an Integrated Weed Management Program|accessdate=2015-11-01|url-status=live}}</ref> Pogosto se glifosat razpršuje po mestnih pločnikih, po ulicah in po razpokah na pločnikih, kjer se plevel pogosto zarašča. Okoli 24 % glifosata, ki se naprši na trdna tla, odteče z vodo,<ref>Luijendijk CD ''s sod.'' (maj 2005). [http://www.wageningenur.nl/upload_mm/f/d/9/042e8dca-ba43-4687-99f0-fa082db417f1_Nota_353_totaal.pdf "Measures to reduce glyphosate runoff from hard surfaces"]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Wageningen: Plant Research International B.V.</ref> zato je uporaba v naseljih eden od glavnih vzrokov za onesnaženje površinskih voda z glifosatom.<ref name="pmid19482331">{{navedi revijo |last1=Botta|first1=Fabrizio |last2=Lavison|first2=Gwenaëlle |last3=Couturier|first3=Guillaume |last4=Alliot|first4=Fabrice |last5=Moreau-Guigon|first5=Elodie |last6=Fauchon|first6=Nils |last7=Guery|first7=Bénédicte |last8=Chevreuil|first8=Marc |last9=Blanchoud|first9=Hélène |title=Transfer of glyphosate and its degradate AMPA to surface waters through urban sewerage systems|journal=Chemosphere|volume=77|issue=1|pages=133–9|date=2009|pmid=19482331|doi=10.1016/j.chemosphere.2009.05.008}}</ref> Glifosat uporabljajo tudi za uničevanje plevela na železniških progah in za odstranjevanje nezaželenega vodnega rastlinstva.<ref name=moneuro/> Od leta 1994 dalje se glifosat uporablja za škropljenje nasadov [[koka|koke]] v [[Kolumbija|Kolumbiji]]; maja 2015 je Kolumbija napovedala, da bo zaradi zaskrbljenosti glede strupenosti kemikalije za ljudi oktobra tega leta v teh programih nehala uporabljati glifosat.<ref>{{navedi splet|newspaper=[[BBC]]|date=10.5.2015|url=http://www.bbc.com/news/world-latin-america-32677411|title=Colombia to ban coca spraying herbicide glyphosate}}</ref> Glifosat se ne uporablja samo kot herbicid, temveč tudi kot sredstvo za izsušitev pridelka (sikacijo)<ref name=moneuro>{{navedi splet| url=http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/Agronomic%20benefits%20of%20glyphosate%20in%20Europe.pdf |title=The agronomic benefits of glyphosate in Europe|publisher=Monsanto Europe SA|date=februar 2010|accessdate=2.6.2013}}</ref>; tako se na primer poveča koncentracija [[saharoza|saharoze]] v sladkornem trstu.<ref name=LSUAgExt>{{navedi splet|publisher=Louisiana State University Agricultural Extension Office|date=3.9.2014|url=http://www.lsuagcenter.com/en/crops_livestock/crops/sugarcane/harvesting_processing/Sugarcane-Ripener-Recommendations--Glyphosate.htm|title=Sugarcane Ripener Recommendations - Glyphosate|accessdate=3.9.2014|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222122812/http://www.lsuagcenter.com/en/crops_livestock/crops/sugarcane/harvesting_processing/Sugarcane-Ripener-Recommendations--Glyphosate.htm|url-status=dead}}</ref> Če se glifosat naprši na rastline (npr. na žito, ječmen, oves) tik pred žetvijo, je vpliv podoben kot pri sikantih: mrtva rastlina se osuši hitreje in enakomerneje.<ref>{{navedi novice|url=https://www.portageonline.com/ag-news/50516-desiccant-vs-glyphosate-know-your-goals|title=Desiccant vs. Glyphosate: know your goals - PortageOnline.com|last=MacLean|first=Amy-Jean|work=PortageOnline.com|access-date=2017-05-03|language=en-gb|archive-date=2017-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170806022704/https://www.portageonline.com/ag-news/50516-desiccant-vs-glyphosate-know-your-goals|url-status=dead}}</ref> Tako posušeno polje je laže in hitreje požeti, kar pomeni za kmeta prihranek v času in denarju, posebnega pomena v severnejših zemljepisnih širinah, kjer je obdoje rasti in zorenja kratko. .<ref>{{navedi splet|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/small-grains/harvest/preharvest-management/|title=Pre-harvest management options for wheat : Harvest : Small Grains Production : University of Minnesota Extension|website=www.extension.umn.edu|language=en|access-date=2017-05-03|archive-date=2017-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170519025507/http://www.extension.umn.edu/agriculture/small-grains/harvest/preharvest-management/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/winter_cereals/winter-wheat-production-manual/chapter-23.php|title=Harvesting, Grain Drying and Storage - University of Saskatchewan|website=www.usask.ca|language=en|access-date=2017-05-03|archive-date=2017-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170508044855/http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/winter_cereals/winter-wheat-production-manual/chapter-23.php|url-status=dead}}</ref> Če je odmerek sredstva nepravilen, lahko zrna vsebujejo pretirano raven sledi, tako da pridelka ni mogoče prodati.<ref>{{navedi splet|last1=Sprague|first1=Christy|title=Preharvest herbicide applications are an important part of direct-harvest dry bean production|url=http://msue.anr.msu.edu/news/preharvest_herbicide_applications_are_an_important_part_of_direct_harvest_d|website=Michigan State University|publisher=Michigan State University Extension, Department of Plant, Soil and Microbial Sciences|accessdate=20 August 2015}}</ref> == Formulacije in trgovska imena == Glifosat tržijo v ZDA in drugje po svetu številna agrokemična podjetja, v različnih koncentracijah, z različnimi adjuvansi in pod številnimi zaščitenimi imeni, kot so Roundup Ultra® (Monsanto), Glyphomax® ([[Dow AgroSciences]]), Silhouette® (Cenex/[[Land O’Lakes]]), Rattler® ([[Helena Chemical]]) (Riverside/Terra) in Touchdown® ([[AstraZeneca|Zeneca]]).<ref name=AlbertaQuick2015/><ref>{{navedi splet|url=http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2001/glyphosate%20review.htm#Glyphosate%20Products|title=ISU Weed Science Online - Glyphosate - A Review|author=Hartzler B|publisher=Iowa State University Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2018-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180518051215/http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2001/glyphosate%20review.htm#Glyphosate%20Products|url-status=dead}}</ref><ref name="Weed Handbook Glyphosate">{{navedi splet |url=http://www.invasive.org/gist/products/handbook/14.Glyphosate.pdf |title=Glyphosate |author1=Tu M |author2=Hurd C |author3=Robison R |author4=Randall JM |date=november 2001 |work=Weed Control Methods Handbook |publisher=The Nature Conservancy |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2020-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807040323/https://www.invasive.org/gist/products/handbook/14.Glyphosate.pdf |url-status=dead }}</ref> Na trgu v ZDA se trenutno nahaja več kot 750 izdelkov na osnovi glifosata.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Leta 2012 je bila približno polovica celotne svetovne porabe glifosata namenjena konvencionalnim pridelkom; Tihomorska Azija je bil največji in najhitreje rastoči trg.<ref name=ReuterMarkets2014>{{navedi splet|newspaper=Reuters|date=30.4.2014|url=http://www.reuters.com/article/2014/04/30/research-and-markets-idUSnBw306202a+100+BSW20140430|title=Research and Markets: Global Glyphosate Market for Genetically Modified and Conventional Crops 2013 - 2019|accessdate=2015-11-01|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924200327/http://www.reuters.com/article/2014/04/30/research-and-markets-idUSnBw306202a+100+BSW20140430|url-status=dead}}</ref> Kitajska je s približno 30 % svetovnega izvoza<ref name="ReuterMarkets2014" /> največji svetovni proizvajalec glifosata in njegovih predhodnikov.<ref>{{navedi splet|publisher=China Research & Intelligence, Ltd.|date=5.6.2013|url=http://www.shcri.com/agricultural-chemicals/14-research-report-on-global-and-china-glyphosate-industry-2013-2017.html|title=Research Report on Global and China Glyphosate Industry, 2013-2017|accessdate=2015-11-01|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303222042/http://www.shcri.com/agricultural-chemicals/14-research-report-on-global-and-china-glyphosate-industry-2013-2017.html|url-status=dead}}</ref> Ključni proizvajalci so Anhui Huaxing Chemical Industry Company, [[BASF]], [[Bayer CropScience]], [[Dow AgroSciences]], [[DuPont]], Jiangsu Good Harvest-Weien agrochemical Company, [[Monsanto]], Nantong Jiangshan agrochemicals & Chemicals Co., [[NUFARM Limited]], SinoHarvest, [[Syngenta]], in Zhejiang Xinan Chemical Industrial Group Company.<ref name=ReuterMarkets2014/> V Sloveniji ga pod imenom ''Boom Efekt'' proizvaja [[Pinus TKI]] iz [[Rače|Rač]].<ref name="boomefekt">[http://www.pinus-tki.si/sl/Herbicidi_sredstva_za_unicevanje_plevela/BOOM_EFEKT_herbicid/ Herbicidi BOOM EFEKT] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208050326/http://www.pinus-tki.si/sl/Herbicidi_sredstva_za_unicevanje_plevela/BOOM_EFEKT_herbicid/ |date=2015-12-08 }}, spletna stran Pinus TKI, pridobljeno 6. decembra 2015.</ref> Monsanto je glifosat kot sredstvo za uničevanje plevela patentiral v zgodnjih 70-ih letih, prvi komercialni proizvod pod imenom Roundup pa je dal na trg leta 1974. V ZDA si je podjetje pridržalo izključne pravice vse do septembra 2000, ko je patent prenehal veljati.<ref name=Duke/> Glifosat je kisla molekula, zato se uporablja njena [[sol (kemija)|sol]], kar izboljša privzem v rastline. Kot [[protiion]] oz. bazični del se najpogosteje uporabljajo izopropilamin, diamonij, monoamonij ali kalij. Nekatere blagovne znamke vsebujejo več kot eno sol. Določena podjetja navajajo vsebnost v proizvodu kot kislinski ekvivalent (ae) glifosatne kisline, druga navajajo skupno količino soli, tj. aktivne sestavine (AI - ''active ingredient'') in baze, nekatera pa oboje. Za primerjavo uspešnosti različnih pripravkov je treba vedeti, po kakšni formulaciji se izdelki pripravljajo, saj bazični del ne prispeva k zatiranju plevela, in ker imajo različne soli različno molekulsko maso (kar spremeni količinsko razmerje med kislino in bazo), je kislinski ekvivalent za opis in primerjavo med koncentracijami natančnejša metoda.<ref name=UDelFormulations>{{navedi splet|url=http://agdev.anr.udel.edu/weeklycropupdate/?p=96|title=Glyphosate Formulations|author=VanGessel M|work=Control Methods Handbook, Chapter 8, Adjuvants: Weekly Crop Update|publisher=University of Delaware Cooperative Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2010-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100613014135/http://agdev.anr.udel.edu/weeklycropupdate/?p=96|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://msue.anr.msu.edu/news/glyphosate_confusion_what_are_the_differences_in_formulations|title=Glyphosate confusion: What are the differences in formulations?|date=5.9.2010|accessdate=20.1.2016|publisher=Michigan State University Extension, Department of Crop & Soil Sciences|author=Sprague C.}}</ref> Nekaterim izdelkom dodajo pomožna površinsko aktivna sredstva (adjuvansi), kot so [[surfaktant]]i, ki zmanjšujejo površinsko napetost nanesene kapljevine in omogočajo boljšo porazdelitev učinkovine. Obremenitev z adjuvansom se nanaša na količino adjuvansa,<ref name="Weed Handbook Glyphosate"/><ref>{{navedi splet|url=http://extension.psu.edu/cmeg/facts/agronomy-facts-37|title=Adjuvants for Enhancing Herbicide Performance|author1=Curran WS|author2=McGlamery MD|author3=Liebl RA|author4=Lingenfelter DD|year=1999|publisher=Penn State Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2012-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120827071538/http://extension.psu.edu/cmeg/facts/agronomy-facts-37|url-status=dead}}</ref> ki je že dodan glifosatnemu izdelku. Polno obremenjeni izdelki vsebujejo vse potrebne adjuvanse, med drugim tudi [[surfaktant]]e; nekateri izdelki pomožnih snovi ne vsebujejo, drugi spet vsebujejo le omejeno (minimalno ali delno) količino adjuvansa, tako da je treba pred uporabo primešati površinsko aktivne snovi.<ref name=UDelFormulations /> Leta 2000 je bilo za potrebe v komercialnem kmetijstvu voljo več kot 400 komercialnih dodatkov, ki jih je proizvajalo več kot 34 različnih podjetij.<ref>{{navedi splet|url=http://bulletin.ipm.illinois.edu/pastpest/articles/200007i.html|title=Principles of Postemergence Herbicides|author1=Sprague C|author2=Hager A|date=12.5.2000|publisher=University of Illinois Extension Service|accessdate=29.11.2012|archive-date=2013-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130215235715/http://bulletin.ipm.illinois.edu/pastpest/articles/200007i.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.herbicide-adjuvants.com/adjcomp-name.htm|title=Adjuvant Products by Manufacturer, Compendium of Herbicide Adjuvants|author=Young B.|publisher=Southern Illinois University}}</ref> Izdelki so najpogosteje na voljo v koncentracijah 120, 240, 360, 480 in 680 g/L učinkovine. Najpogostejši pripravek v kmetijstvu je 360 g/L, brez dodatkov ali pa z dodanimi površinsko aktivnimi sredstvi.<ref name=AlbertaQuick2015>[http://www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/faq8069 "Quick Guide to Glyphosate Products - Frequently Asked Questions"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170726123020/http://www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/faq8069 |date=2017-07-26 }}. Alberta Agriculture and Rural Development, 26.4.2006.</ref> ===Monsanto=== [[File:Roundup herbicide logo.jpg|thumb|[[Monsanto]]v Roundup je najstarejša formulacija glifosata.]] Monsanto je uporabo glifosata kot sredstva za zatiranje plevela razvil in patentiral na začetku sedemdesetih let in ga dal prvič na trg leta 1974 pod imenom Roundup.<ref name="Duke" /><ref name="monsantofaq">{{navedi splet | url=https://monsanto.com/app/uploads/2017/06/back_history.pdf | title=History of Monsanto’s Glyphosate Herbicides | publisher=Monsanto | accessdate=20 December 2015 | archive-date=2018-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180807095908/https://monsanto.com/app/uploads/2017/06/back_history.pdf | url-status=dead }}</ref> Prvotni patent<ref>{{cite patent| country = US| number = 3799758 | status = application| title = N-phosphonomethyl-glycine phytotoxicant compositions | pubdate = 1974-03-26| gdate = | fdate = 1971-08-09| pridate = 1971-08-09| invent1 = John E. Franz| assign1 = Monsanto Company}}</ref> je sicer leta 1991 prenehal veljati, vendar je Monsanto v ZDA zadržal ekskluzivne pravice do septembra 2000, ko je prenehal veljati patent za izopropilaminsko sol.<ref>{{cite patent| country = US| number = 4405531 | status = application| title = Salts of N-phosphonomethylglycine| pubdate = 1983-09-20| gdate = | fdate = 1982-03-08| pridate = 1975-11-10| invent1 = John E. Franz| assign1 = Monsanto Company}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.frost.com/prod/servlet/market-insight-print.pag?docid=JEVS-5N2CZG |title=The Glyphosate Market: A 'Roundup' |last1=Fernandez |first1=Ivan |date=2002-05-15 |website=Frost & Sullivan|access-date=2015-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304085158/http://www.frost.com/prod/servlet/market-insight-print.pag?docid=JEVS-5N2CZG |archive-date=2016-03-04}}</ref> Leta 2009 je prodaja teh herbicidnih izdelkov znašala le 10 % prihodkov Monsanta, v prvi vrsti zaradi konkurence v obliki drugih herbicidov na osnovi glifosata;<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/displayStory.cfm?story_id=14904184|title=The debate over whether Monsanto is a corporate sinner or saint|date=19 November 2009|work=The Economist|accessdate=20 November 2009}}</ref> izdelki Roundup (med njimi so tudi gensko spremenjena semena) pa so predstavljali okoli [[gross margin|bruto dohodka]].<ref>{{navedi novice | url = http://www.forbes.com/2009/06/29/monsanto-potash-fertilizer-personal-finance-investing-ideas-agrium-mosaic.html | title = The Seeds Of A Monsanto Short Play |author= Cavallaro M | date = 2009-06-26 | publisher = Forbes | accessdate = 2009-07-11 }}</ref> Aktivna učinkovina Monsantovih herbicidov je izopropilaminska sol glifosata. V nekaterih recepturah je tudi pomemben [[surfactant|surfaktant]] [[polyethoxylated tallow amine|polietoksiliran lojni amin]]. Monsanto tudi izdeluje seme, ki zraste v gensko spremenjene rastline, ki so tolerantne do glifosata. Geni v teh izdelkih so patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel med rastjo pridelka. Soja je bila prva gensko spremenjena rastlina z odpornostjo proti glifosatu. Leta 2003 je Monsanto patentiral uporabo glifosata pri zatiranju [[antiparasitic|zajedavcev]].<ref>[https://www.google.com/patents/US7771736 US Patent Publication Number 7771736 B2: Glyphosate formulations and their use for the inhibition of 5-enolpyruvylshikimate-3-phosphate synthase]</ref> Leta 2017 je Monsanto dal na trg recepturo Roundup brez glifosata, kot herbicid za travnike.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.roundup.com/smg/goprod/roundup-for-lawns-southern-refill/prod11850010?locale=en_US |title=Roundup for Lawns description |accessdate=2017-08-06 |archive-date=2017-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170518105724/http://www.roundup.com/smg/goprod/roundup-for-lawns-southern-refill/prod11850010?locale=en_US |url-status=dead }}</ref> == Strupenost == Glifosat je ena od učinkovin v herbicidnih pripravkih, ki snov vsebujejo. Komercialni pripravki glifosata poleg njegove soli vsebujejo dodatke, kot so [[surfaktant]]i, ki se po naravi in koncentraciji med seboj razlikujejo. Toksikologi so zato glifosat preučevali kot samostojno spojino in pa kot sestavino različnih pripravkov. Po smernicah WHO za kvaliteto pitne vode (četrta izdaja, 2011) je vsebnost preostankov glifosata v pitni vodi daleč pod vrednostmi, ki so za zdravje nevarne.<ref>Weltgesundheitsorganisation: [http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/44584/1/9789241548151_eng.pdf Guidelines for Drinking-water Quality]. Vierte Auflage, 2011.</ref> [[ADI]], dopustni dnevni vnos, je v EU največ &nbsp;0,3&nbsp;mg/kg. [[AOEL]] - dopustna izpostavljenost izvajalca varstva rastlin - znaša 0,2&nbsp;mg/kg telesne teže.<ref name="sanco-pesticides">[[Generaldirektion Gesundheit und Verbraucher]]: [http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=de&selectedID=1438 EU pesticides database: Glyphosate (incl trimesium aka sulfosate)]</ref> [[IC50|IC₅₀]], 50-odstotna vrednost maksimalne inhibitorne koncentracije, za [[progesteron]] pa leži pri mišjih kulturah po eni od študij za Roundup pri 24,4&nbsp;mg/l.<ref>{{cite journal |author1=Walsh LP |author2=McCormick C |author3=Martin C |author4=Stocco DM |title=Roundup inhibits steroidogenesis by disrupting steroidogenic acute regulatory (StAR) protein expression |journal=Environmental Health Perspect |volume=108 |issue=8 |pages=769–776 |date=avgust 2000 |pmid=10964798 |pmc=1638308 |doi= }}</ref> === Glifosat samostojno === ==== Ljudje ==== Obstajajo omejeni dokazi, da izpostavljenost velikim količinam glifosata lahko pri ljudeh poveča tveganje za raka, vendar zanesljivega dokaza za takšno tveganje zaradi običajne uporabe, na primer na domačem vrtu, ni.<ref name=cruk>{{navedi splet |publisher=Cancer Research UK| title=Food Controversies&mdash;Pesticides and organic foods |url=http://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/causes-of-cancer/diet-and-cancer/food-controversies#food_controversies4 |date=2016 |accessdate=23 January 2017}}</ref> Pregledni članek za leto 2014 je poročal o signifikantni povezanosti med [[B-celičnim limfom celic B|limfomom celic B]] in poklicno izpostavljenostjo glifosatu.<ref name=Schinasi /> Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] [[WHO|Svetovne zdravstvene organizacije]] glifosat na osnovi epidemioloških raziskav, študij na živalih, in poskusov ''in vitro'' glifosat razvrstila v [[Mednarodna agencija za raziskave raka#Kategorije IARC|kategorijo 2A]], to je kot snov, ki je »za ljudi&nbsp;verjetno&nbsp;rakotvorna«.<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015/><ref name=IARC20March2015/> V letu 2016 pa je skupno srečanje strokovne skupine Združenih narodov (FAO) za ostanke pesticidov v živilih in okolju ter osrednje skupine Svetovne zdravstvene organizacije za oceno ostankih pesticidov zaključilo, da je na podlagi razpoložljivih dokazov »malo verjetno, da bi zaradi izpostavljenost prek prehrane glifosat za ljudi predstavljal nevarnost za raka«.<ref name="WHOandUN2016">{{navedi splet | url = http://www.who.int/foodsafety/jmprsummary2016.pdf?ua=1 | title = Joint FAO/WHO Meeting on Pesticide Residues | date= May 2016 | access-date = 1 June 2016 }}</ref> ==== Drugi sesalci ==== Za glifosat se šteje, da je za sesalce »nizko do zelo nizko toksičen«. Smrtni odmerek (LD₅₀) glifosata je 5.000&nbsp;mg / kg za podgane, 10.000&nbsp;mg / kg za miši in 3530&nbsp;mg / kg za koze. Akutni kožni odmerek LD₅₀ pri kuncih je nad 2 g / kg. LD _50s pri sesalcih se šteje za nizko do zelo nizko strupenost. Znaki zastrupljenja z glifosatom se pri živalih običajno pojavijo pol ure do 2 uri po zaužitju dovolj velike doze, med drugim gre sprva za razdražljivost in tahikardijo, [[ataksija|ataksijo]], depresijo in bradikardijo, pri resnejših primerih pa se lahko sprevržejo v kolaps in krče.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Pregled neobjavljenih kratkoročnih testov na zajcih s prehranjevanjem poroča o resnih zastrupitvah pri 150&nbsp;mg / kg / dan, z odmerki »brez opaznih neželenih učinkov« ([[NOAEL]]) med 50 do 200&nbsp;mg / kg / dan.<ref>{{navedi revijo|last1=Kimmel|first1=Gary|title=Evaluation of developmental toxicity studies of glyphosate with attention to cardiovascular development|journal=Critical Reviews in Toxicology|date=2013|volume=43|issue=2|pages=79–95|doi=10.3109/10408444.2012.749834|url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.3109/10408444.2012.749834#.VeW7M_lViko}}</ref> Glifosat ima lahko rakotvorne učinke pri sesalcih (ne-ljudeh). Med drugim gre za povečano pogostnost karcinoma ledvičnih tubul in hemangiosarkoma pri mišjih samcih, in povečan [[Trebušna slinavka|adenom otočkov v trebušni slinavk]]<nowiki/>i pri podganjih samcih.<ref name=Lancet20March2015 /> Herbicidi, ki temeljijo na glifosatu, lahko pri sesalcih povzročijo smrtno nevarne aritmije. Dokazano je tudi, da te vrste herbicidi povzročajo neposredne elektrofiziološke spremembe v kardiovaskularnih sistemih podgan in kuncev.<ref>{{cite journal |author1=Gress S |author2=Lemoine S |author3=Séralini GE |author4=Puddu PE | title = Glyphosate-based herbicides potently affect cardiovascular system in mammals: review of the literature | journal = Cardiovascular Toxicology | volume = 15 | issue = 2 | pages = 117–26 | date = April 2015 | pmid = 25245870 | doi = 10.1007/s12012-014-9282-y }}</ref> ==== Vodna favna ==== Za sladkovodne nevretenčarje (vrste neopredeljene) ima glifosat 48-urno LC ₅₀ v območju od 55 do 780 dnm. 96-urna LC ₅₀ je 281 dnm za skalne kozice vrste ''Palaemon vulgaris'' in 934 dnm za [[rakovice]] vrste ''Uca pugilator''. Na osnovi teh vrednosti naj bi glifosat bil »rahlo strupen do praktično nestrupen«<ref name="NPIC Data Sheet"/> ==== Protimikrobna dejavnost ==== Protimikrobno dejavnost glifosata je mikrobiološka literatura opisala ob njegovem odkritju leta 1970, opis njegovega mehanizma v letu 1972. Učinkovitost je bila opisana za številne bakterije in glive.<ref>Abraham William (Wildwood. [http://www.patentbuddy.com/Patent/7771736 Glyphosate formulations and their use for inhibition of 5-enolpyrovylshikimate-3-phosphate synthase] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102030507/http://www.patentbuddy.com/Patent/7771736 |date=2015-01-02 }}, US Patent 7, 771, 736 B2; 2010</ref> Glifosat lahko kontrolira rast apikompleksnih zajedavcev, kot so [[Toxoplasma gondii]], Plasmodium falciparum in [[Cryptosporidium|Cryptosporidium parvum]], tako da se je obravnaval kot protimikrobno sredstvo pri sesalcih.<ref>{{navedi revijo |last1=Roberts|first1=Craig W.|last2=Roberts|first2=Fiona|last3=Lyons|first3=Russell E.|last4=Kirisits|first4=Michael J.|last5=Mui|first5=Ernest J|last6=Finnerty|first6=John|last7=Johnson|first7=Jennifer J.|last8=Ferguson|first8=David J. P.|last9=Coggins|first9=John R.|last10=Krell|first10=Tino|last11=Coombs|first11=Graham H.|last12=Milhous|first12=Wilbur K.|last13=Kyle|first13=Dennis E.|last14=Tzipori|first14=Saul|last15=Barnwell|first15=John|last16=Dame|first16=John B.|last17=Carlton|first17=Jane|last18=McLeod|first18=Rima |display-authors=5 |title=The Shikimate Pathway and Its Branches in Apicomplexan Parasites|doi=10.1086/338004|journal=The Journal of Infectious Diseases|year=2002|volume=185|page=S25-36}}</ref> Pri nekaterih vrstah Rhizobium, ki so pri soji pomembne za vezavo dušika, lahko pride, posebno še pod stresom vlage, do inhibicije.<ref>{{navedi revijo |first1=Robert M |last1=Zablotowicz |first2=Krishna N |last2=Reddy |title=Impact of glyphosate on the Bradyrhizobium japonicum symbiosis with glyphosate-resistant transgenic soybean: a minireview |doi=10.2134/jeq2004.0825 |pmid=15224916 |journal=J Environ Qual.|year=2004|volume=33|pages=825–31}}</ref> ==== Organizmi v tleh ==== [[File:Glyphosate degradation.svg|thumb|right|Razgradna pot glifosata v tleh<ref name=Giesy2000/>]] Ko pride glifosat v stik s tlemi, se lahko veže na delce v njih, kar upočasni njegovo razgradnjo.<ref name="epa_reds"/><ref name=Andrea>{{navedi revijo | title = Influence of repeated applications of glyphosate on its persistence and soil bioactivity | year = 2003 |author1= Andréa MM |author2=Peres TB |author3=Luchini LC |author4=Bazarin S |author5=Papini S |author6=Matallo MB |author7=Savoy VLT | journal = Pesquisa Agropecuária Brasileira | volume = 38 | issue = 11 | pages = 1329–1335 | doi = 10.1590/S0100-204X2003001100012 }}</ref> Kmetje so zaznali spremembe v teksturi tal: zemlja je bila bolj zbita, na koreninah koruze je bilo videti manj vozličev.<ref name=nyt13>{{navedi novice|author1=STEPHANIE STROM|title=Misgivings About How a Weed Killer Affects the Soil|url=http://www.nytimes.com/2013/09/20/business/misgivings-about-how-a-weed-killer-affects-the-soil.html?_r=0|accessdate=4 October 2015|work=New York Times|date=19 September 2013|quote=Z lopato iz tal izkopati koruzna stebla iz tal ni več šlo lahko, na koreninah rastline je obvisel kup strjene zemlje. Ko se je korenine osvobodilo, so se razširile naravnost v pahljači, posute so bile le z nekaj gomolji, ki so ključnega pomena za izmenjavo hranil.}}</ref> V blatu iz čistilnih naprav nevezani glifosat razgradijo bakterije.<ref name="pmid16346999">{{navedi revijo | author1= Balthazor TM |author2=Hallas LE | title = Glyphosate-degrading microorganisms from industrial activated sludge | journal = Applied and Environmental Microbiology | volume = 51 | issue = 2 | pages = 432–4 | date = Feb 1986 | pmid = 16346999 | pmc = 238888 | doi = | url = http://aem.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=16346999 }}</ref> Ostanki glifosata in njegovega razpadnega produkta AMPA so po ustaljenem mnenju toksikološko in okoljsko veliko bolj prijazni, kot je večina herbicidnih nadomestkov za glifosat.<ref>{{navedi revijo | author1 = Cerdeira AL |author2=Duke SO | title = Effects of glyphosate-resistant crop cultivation on soil and water quality | journal = GM Crops | volume = 1 | issue = 1 | pages = 16–24 | date = January 2010 | pmid = 21912208 | doi = 10.4161/gmcr.1.1.9404 }}</ref> Meta analiza iz leta 2016 je zaključila, da pri tipični uporabi glifosat ni vplival na mikrobiološko biomaso tal ali respiracijo.<ref name="NguyenRose2016">{{cite journal | last1 = Nguyen | first1 = Duy B. | last2 = Rose | first2 = Michael T. | last3 = Rose | first3 = Terry J . | last4 = Morris | first4 = Stephen G. | last5 = van Zwieten | first5 = Lukas | name-list-style = vanc | title = Impact of glyphosate on soil microbial biomass and respiration: A meta-analysis | journal = Soil Biology and Biochemistry | volume = 92 | year = 2016| pages = 50–57 | issn = 0038-0717 | doi = 10.1016/j.soilbio.2015.09.014 }}</ref> 297/5000 V pregledu leta 2016 je bilo ugotovljeno, da so v različnih poskusih ugotovili neenotne učinke glifosata na deževnike; na nekatere vrste snov ni vplivala, spet druge pa so izgubile težo ali pa se izogibale s snovjo obdelani prsti. Da se ugotovi vpliv glifosata na deževnike v zapletenih sistemih, so potrebne dodatne raziskave.<ref name="RoseCavagnaro2016">{{cite journal|last1=Rose|first1=Michael T.|last2=Cavagnaro|first2=Timothy R.|last3=Scanlan|first3=Craig A.|last4=Rose|first4=Terry J.|last5=Vancov|first5=Tony|last6=Kimber|first6=Stephen|last7=Kennedy|first7=Ivan R.|last8=Kookana|first8=Rai S.|last9=Van Zwieten|first9=Lukas|title=Impact of Herbicides on Soil Biology and Function|volume=136|year=2016|pages=168|issn=0065-2113|doi=10.1016/bs.agron.2015.11.005}}</ref> === Pripravki na osnovi glifosata === Pripravki na temelju glifosata lahko vsebuje številne dodatke, ki se razumejo kot poslovna skrivnost.<ref name="Hoy">{{navedi revijo|author1=Hoy, J. |author2=Swanson, N. |author3=Seneff, S.|journal=Poultry, Fish & Wildlife Sciences|year=2015|volume=3|issue=1|url=http://dx.doi.org/10.4172/2375-446X.100013|title=The high cost of pesticides: Human and animal disease}}</ref> [[Površinsko aktivna snov|Površinsko aktivne snovi]] se uporabljajo v herbicidnih pripravkih kot [[vlažila]], ker povečujejo pokritost in pomagajo herbicidu ali herbicidom prodreti v liste rastlin. Kot adjuvansi za kmetijstvo so površinsko aktivne snovi že kot primes prisotne v komercialnih pripravkih, kot je Roundup, ali pa jih je mogoče kupiti ločeno in primešati (v rezervoarju) na kraju samem. [[Polietoksilirani lojev amin]] (POEA) je površinsko aktivno sredstvo, uporabljeno v prvotni formulaciji Roundup; običajno se uporablja tudi dandanes.<ref name="usgs.glyphosate.poea">{{navedi splet|title=Measuring POEA, a Surfactant Mixture in Herbicide Formulations|url=http://toxics.usgs.gov/highlights/glyphosate_poea.html|publisher=U.S. Geological Survey|accessdate=2015-11-01|archive-date=2015-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151007051906/http://toxics.usgs.gov/highlights/glyphosate_poea.html|url-status=dead}}</ref> Različne verzije Roundupa so vsebovale različne odstotke POEA. Čeprav Monsanto v [http://www.monsanto.com/sitecollectiondocuments/ito/roundup%20promax_factsheet_april%202010_final%20.pdf Podatkih o izdelku] ne navaja površinsko aktivnih snovi in njihovih deležev, je poročilo vlade ZDA iz leta 1997 navedlo za Roundup 15 % POEA in za Roundup Pro 14,5 %.<ref name="fs.fed.us" /> Pregled literature, ki ga je objavila EPA leta 1997, je ugotovil, da je POEA je za ribe in dvoživke bolj strupen kot pa glifosat sam.<ref name="fs.fed.us">Gary L. Diamond in Patrick R. Durkin Feb. 6, 1997, po pogodbi z Ministerstvom za kmetijstvo ZDA. [http://www.fs.fed.us/foresthealth/pesticide/pdfs/Surfactants.pdf Učinki surfaktantov na strupenost glifosaata, s posebnim poudarkom na RODEO]</ref><ref name="Mann" /> ==== Ljudje ==== V pregledu iz leta 2000 je bilo ugotovljeno, da »v sedanjih pogojih in pri pogojih, ki se pričakujejo v novih uporabah, ni možnosti, da bi Herbicid Roundup pomenil tveganje za zdravje ljudi«<ref name="wkc00">{{cite journal |author1= Williams GM |author2=Kroes R |author3=Munro IC | title = Safety evaluation and risk assessment of the herbicide Roundup and its active ingredient, glyphosate, for humans | journal = Regulatory Toxicology and Pharmacology | volume = 31 | issue = 2 Pt 1 | pages = 117–65 | date = Apr 2000 | pmid = 10854122 | doi = 10.1006/rtph.1999.1371 }}</ref> Pregledni članek Evropske unije iz leta 2002 je prišel do istega zaključka.<ref name="urlec.europa.eu">{{navedi splet | url = http://ec.europa.eu/food/fs/ph_ps/pro/eva/existing/list1_glyphosate_en.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160731190915/http://ec.europa.eu/food/fs/ph_ps/pro/eva/existing/list1_glyphosate_en.pdf |title= Review report for the active substance glyphosate |date= 2002-01-21 |format= |work= Commission working document |publisher= European Commission, Health and Protection Directorate-General: Directorate E – Food Safety: plant health, animal health and welfare, international questions: E1 - Plant Health |archivedate= 31 July 2016 }}</ref> Meta-analiza iz leta 2012 vseh epidemioloških študij o izpostavljenosti pripravkom na osnovi glifosata ni pokazala nobene povezave s katero koli vrsto raka.<ref name="Mink_2012">{{cite journal |author1=Mink PJ |author2=Mandel JS |author3=Sceurman BK |author4=Lundin JI |title= Epidemiologic studies of glyphosate and cancer: a review |journal= Regulatory Toxicology and Pharmacology |volume= 63 |issue=3 |pages= 440–52 |date= Aug 2012 |pmid= 22683395 |doi= 10.1016/j.yrtph.2012.05.012 }}</ref> Leta 2013 je nemški Institut za oceno tveganja objavil sistematični pregled epidemioloških študij delavcev, ki uporabljajo pesticide in ki so bili izpostavljeni glifosatnim formulacijam; naletel ni na nobeno pomembno ogrožanje, poleg tega je komentiral, da so »dostopni podatki protislovni in daleč od tega, da bi bili prepričljivi«<ref name=BFR2014/>{{rp|Volume 1, p64-66}} Vendar pa je leta 2014 meta-analiza istih raziskav ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanemu tveganju za [[limfom|limfom celic B]], to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost,da zbolijo za B celičnim limfomom.<ref name="Schinasi"/> Kako akutna je strupenost, je odvisno od odmerka; izpostavljenost kože pripravkom za neposredno uporabo lahko povzroči razdraženje in občasno so poročali o kontaktnem dermatitisu. Ti učinki so verjetno posledica konzervansa [[benzizotiazolin-3-on]]. Hude opekline kože so zelo redke.<ref name = "Bradberry_2004" /> Vdihavanje je manj pogosta pot izpostavljenosti, lahko pa razpršena megla povzroči slabe občutke, neprijeten okus v ustih in mravljince in razdraženo grlo. Izpostavljenost očesu lahko privede do blagega vnetja roženice. Lahko pride do površinske poškodbe roženice, če se oči ne izplakne takoj ali pa premalo.<ref name="Bradberry_2004" /> Poročali so o smrti zaradi namerno previsokega odmerka.<ref name="Bradberry_2004">{{cite journal | author1 = Bradberry SM |author2=Proudfoot AT |author3=Vale JA | title = Glyphosate poisoning | journal = Toxicological Reviews | volume = 23 | issue = 3 | pages = 159–67 | year = 2004 | pmid = 15862083 | doi = 10.2165/00139709-200423030-00003 | url = http://content.wkhealth.com/linkback/openurl?issn=1176-2551&volume=23&issue=3&spage=159 }}</ref><ref name="pmid22835958">{{cite journal |author1 = Sribanditmongkol P |author2=Jutavijittum P |author3=Pongraveevongsa P |author4=Wunnapuk K |author5=Durongkadech P | title = Pathological and toxicological findings in glyphosate-surfactant herbicide fatality: a case report | journal = The American Journal of Forensic Medicine and Pathology | volume = 33 | issue = 3 | pages = 234–7 | date = Sep 2012 | pmid = 22835958 | doi = 10.1097/PAF.0b013e31824b936c }}</ref> Zaužitje 85 do 200 ml izdelka Roundup (v obliki 41 % raztopine) je povzročilo smrt po nekaj urah, obstajajo pa tudi primeri, kjer doza 500 ml ni imela več kot samo mile oziroma zmerne učinke.<ref name="pmid1673618">{{cite journal |author1=Talbot AR |author2=Shiaw MH |author3=Huang JS |author4=Yang SF |author5=Goo TS |author6=Wang SH |author7=Chen CL |author8=Sanford TR |title=Acute poisoning with a glyphosate-surfactant herbicide ('Roundup'): a review of 93 cases |url=https://archive.org/details/sim_human-and-experimental-toxicology_1991-01_10_1/page/1 |journal=Human & Experimental Toxicology |volume=10 |issue=1 |pages=1–8 |date=Jan 1991 |pmid=1673618 |doi=10.1177/096032719101000101}}</ref> .Zaužitje več kot 85 ml koncentriranega izdelka lahko povzroči resne simptome pri odraslih, tako opekline zaradi jedkosti, pa tudi poškodbe ledvic in jeter. Bolj resni primeri kažejo znake kot so »respiratorna stiska, zmanjšana zavest, [[pljučni edem]], infiltracija na rentgenski sliki prsnega koša, šok, aritmija, odpoved ledvic, ki zahteva hemodializo, presnovna acidoza in hiperkaliemija«; preden nastopi smrt, pogosto pride do [[bradikardija|bradikardije]] in [[ventrikularna aritmija|ventrikularne aritmije]].<ref name="Bradberry_2004" /> ==== Druge živali ==== 2000 Pregled ekotoksikoloških podatkov o Roundupu iz leta 2000 navaja najmanj 58 študij o učinkih Roundupa na različne organizme.<ref name=Giesy2000>{{navedi revijo |doi=10.1007/978-1-4612-1156-3_2 |title=Ecotoxicological Risk Assessment for Roundup® Herbicide |journal=Reviews of Environmental Contamination and Toxicology |year=2000 | author1=Giesy JP |author2=Dobson S |author3=Solomon KR | isbn = 978-0-387-95102-7 | volume = 167 | pages = 35–120 | url = http://books.google.com/books?id=7iTdm5ii4NYC&pg=PA35 | series = Reviews of Environmental Contamination and Toxicology }}</ref> Ta pregled je prišel do zaključka, da »... je za uporabo Roundupa na kopnem pričakovati minimalno akutno in kronično tveganje, kar se možne izpostavljenosti ne-ciljnih organizmov tiče«. V študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja pri podganah in kuncih niso opazili škodljivih učinkov na matere ali potomstvo pri odmerkih pod 175–293&nbsp;mg / kg telesne teže na dan.<ref name="NPIC Data Sheet" /> ==== Ribe ==== Monsanto in druga podjetja proizvajajo izdelke z glifosatom, ki vsebujejo alternativne površinsko aktivne snovi, posebej pripravljene za vodno uporabo, kot je na primer Monsantov »Biactive« in »AquaMaster«.<ref name="url_backrounder_aquatic">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/bkg_amphib_05a.pdf | title =Response to "The impact of insecticides and herbicides on the biodiversity and productivity of aquatic communities" | date = 2005-04-01 | format = PDF | work = Backgrounder | publisher = Monsanto Company }}</ref><ref name="url_backgrounder_Aquatic_Australia">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/gly_austfrog_bkg.pdf | title = Aquatic Use of Glyphosate Herbicides in Australia | date = 2003-05-01 | format = PDF | work = Backgrounder | publisher = Monsanto Company }}</ref> Pripravki na osnovi glifosata so za dvoživke in ribe veliko bolj strupeni kot pa glifosat sam.<ref name="fs.fed.us" /><ref name="Mann">{{navedi revijo|last1=Mann|first1=Reinier|last2=Hyne|first2=Ross|last3=Choung|first3=Catherine|last4=Wilson|first4=Scott|title=Amphibians and agricultural chemicals: Review of the risks in a complex environment|journal=Environmental Pollution|date=November 2009|volume=157|issue=11|page=2903|doi=10.1016/j.envpol.2009.05.015}}</ref> V vodnih okoljih ima POEA daljšo razpolovno dobo (21–42 dni) kot pa glifosat (7–14 dni).<ref name="Mesnage">{{cite journal |author1= Mesnage R |author2=Defarge N |author3=Spiroux de Vendômois J |author4=Séralini GE | title = Potential toxic effects of glyphosate and its commercial formulations below regulatory limits | journal = Food Chem. Toxicol. | volume = 84 | issue = | pages = 133–53 | year = 2015 | pmid = 26282372 | doi = 10.1016/j.fct.2015.08.012 | author-link4 = Gilles-Éric Séralini }}</ref> ==== Dvoživke ==== Nekateri raziskovalci so izrazili mnenje, da se zaradi njihovega načina življenja učinki pesticidov na dvoživke lahko razlikujejo od učinkov na druge živalske vrste; dvoživke so lahko da bolj občutljive za strupenost pesticidov, saj se pogosto raje razmnožujejo v plitvih, stoječih in obrobnih vodah. Ti habitati formalno ne spadajo med vode, lahko pa v primerjavi z večjimi vodnimi telesi vsebujejo višje koncentracije pesticidov.<ref name="Mann" /><ref name="Govindarajulu">{{navedi splet | author= Govindarajulu PP | year = 2008 | title = Literature Review of Impacts of Glyphosate Herbicide on Amphibians: What Risks can the Silvicultural Use of this Herbicide Pose for Amphibians in BC?|publisher=British Columbia, Ecosystems Branch, Ministry of Environment|accessdate=12. december 2015|url=http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.314.3577&rep=rep1&type=pdf}}</ref> Študije različnih dvoživk so dokazale, da so pripravki, ki vsebujejo POEA, za ličinke dvoživk strupeni. Znaki strupenosti so med drugim motnje v morfologiji škrg in smrtnost zaradi izgube osmotske stabilnosti ali zaradi zadušitve. Pri subletalnih koncentracijah je izpostavljenost POEA ali zmesem glifosata / POEA povezana z znaki kot so zapoznel ali pospešen razvoj, manjša velikost ob preobrazbi, napake v razvoju repa, ust, oči in glave, histološki znaki spolnih sprememb in simptomi oksidativnega stresa<ref name="Mann" /> Študija različnih formulacij glifosata iz leta 2003 je ugotovila, da so »ocene tveganja na podlagi ocenjenih in izmerjenih koncentracij glifosata, do katerih bi prišlo pri nadzoru nad nezaželenimi rastlinami v mokriščih in nad-vodnih razmerah pokazale, da je tveganje za vodne organizme zanemarljivo ali majhno pri količinah pod 4 kg / ha in le nekoliko povečano pri količinah 8 kg / ha.«<ref name="Solomon">{{navedi revijo | author1 = Solomon KR |author2=Thompson DG | title = Ecological risk assessment for aquatic organisms from over-water uses of glyphosate | journal = Journal of Toxicology and Environmental Health. Part B, Critical Reviews | volume = 6 | issue = 3 | pages = 289–324 | year = 2003 | pmid = 12746143 | doi = 10.1080/10937400306468 }}</ref> Upoštevati pa je še en vidik na tem področju, namreč da so dvoživke še posebej občutljive na učinke POEA, še posebej zato, ker imajo za razmnoževanje raje plitve, stoječe, obrežne vode, ki na poljedelskih območjih pogosto vsebujejo višje ravni POEA.<ref name="Mann" /> Pri pripravkih na osnovi glifosata so ugotovili resne subletalne učinke na vodne živali.<ref name="Sparling">{{cite journal | author1= Sparling DW |author2=Matson C |author3=Bickham J |author4=Doelling-Brown P | year = 2006 | title = Toxicity of glyphosate as Glypro® and LI700 to red‐eared slider (''Trachemys scripta elegans'') embryos and early hatchlings | journal = Environmental Toxicology and Chemistry | volume = 25 | issue = 10 | pages = 2768–2774 | doi = 10.1897/05-152.1 }}</ref> Meta-analiza iz leta 2013 je pregledala razpoložljive podatke v zvezi z možnimi vplivi herbicidov na osnovi glifosata na dvoživke. Po mnenju avtorjev uporaba herbicidov na osnovi glifosata ne more biti glavni vzrok za padec pri dvoživkah; do večine zmanjšanj je prišlo pred široko uporabo glifosata ali v nedotaknjenih tropskih območjih z minimalno izpostavljenostjo glifosatu. Avtorji so priporočili nadaljnje raziskave kronične toksičnosti različnih živalskih vrst v razvojni fazi, in sicer na okoljskih ravneh glifosata, poleg tega nadaljnjo analizo podatkov, pomembnih za odgovor na vprašanje, kakšno (če sploh kakšno) vlogo igra glifosat pri upadu v dvoživkah po celem svetu - dvoživke bi bilo smiselno dodati v portfolio standardiziranih testov.<ref name="ReferenceA">{{navedi revijo | author1 = Wagner N |author2=Reichenbecher W |author3=Teichmann H |author4=Tappeser B |author5=Lötters S | title = Questions concerning the potential impact of glyphosate-based herbicides on amphibians | journal = Environmental Toxicology and Chemistry / SETAC | volume = 32 | issue = 8 | pages = 1688–700 | date = Aug 2013 | pmid = 23637092 | doi = 10.1002/etc.2268 }}</ref> ==== Druga vodna fauna ==== Pripravki na osnovi glifosata lahko povzročijo [[oksidativni stres]] pri žabjih paglavcih in pacifiških ostrigah.<ref>{{navedi splet|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|title=IARC monograph on glyphosate|publisher=IARC|accessdate=27. september 2015}}</ref> ==== Učinek na zdravje rastlin ==== Avtorji naslednjega članka <ref name="Fernandeza">{{navedi revijo |doi=10.2135/cropsci2004.0197 |title=Crop Production Factors Associated with Fusarium Head Blight in Spring Wheat in Eastern Saskatchewan |year=2005 | author1 = Fernandez MR |author2=Selles F |author3=Gehl D |author4=Depauw RM |author5=Zentner RP | journal = Crop Science | volume = 45 | issue = 5 | pages = 1908–16 }}</ref> v »Crop science« so dokazali korelacijo med povečano ravnjo okužbe pšenice s snetjo ''[[Fusarium]]'' in uporabo glifosata, vendar »zaradi narave te študije ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre pri predhodni uporabi GF (glifosat formulacij) in pojavu FHB za vzročno odvisnost«. Druge raziskave so ugotovile vzročno razmerje med glifosatom in zmanjšano odpornostjo proti bolezni<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1007/978-1-4020-5799-1_15 |chapter=Interactions of Synthetic Herbicides with Plant Disease and Microbial Herbicides |title=Novel Biotechnologies for Biocontrol Agent Enhancement and Management |url=https://archive.org/details/novelbiotechnolo0000unse |series=NATO Security through Science Series |year=2007 | author1 = Duke SO |author2=Wedge DE |author3=Cerdeira AL |author4=Matallo MB | isbn = 978-1-4020-5797-7 | pages = [https://archive.org/details/novelbiotechnolo0000unse/page/277 277]–96 | editor1-first = Maurizio | editor1-last = Vurro | editor2-first = Jonathan | editor2-last = Gressel}}</ref>. Uporaba glifosata vpliva na pogostnost raznih vrst [[endofit |endofitnih bakterij]] v rastlinah gostiteljicah.<ref>{{navedi revijo | author1 = Rosenblueth M |author2=Martínez-Romero E | title = Bacterial endophytes and their interactions with hosts | journal = Molecular Plant-Microbe Interactions | volume = 19 | issue = 8 | pages = 827–37 | date = Aug 2006 | pmid = 16903349 | doi = 10.1094/MPMI-19-0827 }}</ref>. ==== Endokrine motnje ==== Leta 2007 je EPA izbrala glifosat za nadaljnji pregled v okviru programa Presevanje endokrinih disruptorjev (EDSP - Endocrine Disruptor Screening Program). Izbor za ta program temelji na razširjenosti uporabe snovi in sam po sebi ne predstavlja konkretnega suma na endokrino delovanje.<ref>{{navedi revijo | journal = Federal Register | volume = 72 | issue = 116 | pages = 33486–503 | date = 18 June 2007 | title = Draft List of Initial Pesticide Active Ingredients and Pesticide Inerts to be Considered for Screening under the Federal Food, Drug, and Cosmetic Act | url = http://www.epa.gov/endo/pubs/draft_list_frn_061807.pdf }}</ref> 29. junija 2015 je EPA v Zaključku Dela I EDSP objavila za glifosat priporočilo, da se snovi ne vključi v Del II programa. Tako imenovani Sklep na osnovi teže dokazov pravi, da »... ni prepričljivih dokazov za možnost interakcije z estrogenskimi, androgenskimi in ščitničnimi potmi«.<ref>{{navedi splet | title = Memorandum: EDSP Weight of Evidence Conclusions on the Tier 1 Screening Assays for the List 1 Chemicals | url = http://www2.epa.gov/sites/production/files/2015-06/documents/glyphosate-417300_2015-06-29_txr0057175.pdf | date = 29 June 2015 | accessdate = 2015-11-01 | archive-date = 2016-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160116111524/http://www.epa.gov/sites/production/files/2015-06/documents/glyphosate-417300_2015-06-29_txr0057175.pdf | url-status = dead }}</ref> ==== Genetske okvare ==== Več projektov [[mutagen |mutagenskih učinkov]] ni ugotovilo.<ref>ToxNet. [http://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-bin/sis/search/a?dbs+hsdb:@term+@DOCNO+3432 glifosat]. National Library of Medicine.</ref>, tako da se glifosat ne nahaja v podatkovnih bazah Agencije za zaščito okolja ZDA (EPA) in [[Mednarodna agencija za raziskave raka|Mednarodne agencije za raziskave raka]] (IARC).<ref name="Forty">András Székács and Béla Darvas. [http://www.intechopen.com/books/herbicides-properties-synthesis-and-control-of-weeds/forty-years-with-glyphosate štirideset let z glifosatom]. V: [http://www.intechopen.com/books/herbicides-properties-synthesis-and-control-of-weeds/forty-years-with-glyphosate Herbicidi - Lastnosti, sinteza in zatiranje plevela]", Ur. Mohammed Naguib Abd El-Ghany Hasaneen, ISBN 978-953-307-803-8, Published: January 13, 2012.</ref> Obstajajo tudi raziskave, po katerih je glifosat lahko da mutagen.<ref name=Forty /> Monografija IARC navaja, da pripravki na temelju glifosata pri več pomembnejših živalskih [[razred (biologija)|taksonih]] povzročajo ''in vitro'' prelome v verigi DNA<ref name=iarcmono>{{navedi splet|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150905094833/http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|archivedate=2015-09-05|title=IARC monograph on glyphosate|publisher=IARC|accessdate=September 27, 2015}}</ref>. == Vladna stališča in stališča organizacij == === Evropska agencija za varnost hrane === Sistematični pregled iz leta 2013, ki ga je s strani nemški inštitut za oceno tveganja (BfR) opravil v okviru pregleda [[EFSA]]<ref>http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130105523/http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision |date=2009-01-30 }} Rapporteur Member State assessment reports submitted for the EU peer review of active substances used in plant protection products</ref>, vključuje oceno epidemioloških študij, živalskih testov in ''[[in vitro]]'' študij; v zaključku pravi, da ''razvrstitev med rakotvorne snovi in temu ustrezno označevanje nista upravičena'', zato razvrstitve med rakotvorne snovi, bodisi v razred 1A bodisi 1B, ne priporoča.<ref name=BFR2014/>{{rp|Volume 1, p139, see also 34–37}} Poročilo EFSA je bilo objavljeno marca 2014 in do maja 2014 je bilo možno odgovoriti nanj <ref name=BFR2014>Poročilo s ponovno oceno: glifosat. Del 1. Poročilo in predlog sklepa. 18. december, 2013. Nemški inštitut za oceno tveganja, stran 65. preneseno z http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130105523/http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision |date=2009-01-30 }} (registration required)</ref><ref name="Renewal Assessment Report">{{navedi splet | url=http://www.scribd.com/doc/238082730/Glyphosate-RAR-01-Volume-1-2013-12-18-San#scribd | title=Glyphosate RAR 01 Volume 1 2013-12-18 San | publisher=Hungry4Pesticides | work=Renewal Assessment Report | date=18 December 2013 | accessdate=27 March 2015}}</ref><ref>Bundesinstitut für Risikobewertung. Updated 15 January 2014 [http://www.bfr.bund.de/cm/349/frequently-asked-questions-on-the-health-assessment-of-glyphosate.pdf Pogosta vprašanja o zdravstveni oceni glifosata] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151014145339/http://www.bfr.bund.de/cm/349/frequently-asked-questions-on-the-health-assessment-of-glyphosate.pdf |date=2015-10-14 }}</ref> Ker ponovne vrednotenje kasni zaradi razlogov, na katere v postopek vpletene stranke nimajo nobenega vpliva, je komisija EU 20. oktobra 2015 prvotno do konca 2015 veljavno odobritev podaljšala do 30. junija 2016.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32015R1885 Durchführungsverordnung (EU) 2015/1885 der Kommission]</ref> EFSA je 12. Novembra 2015 objavila povzetek toksikološkega ovrednotenja glifosata.<ref>EFSA (2015): ''[http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4302.pdf Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance glyphosate]''. In: ''EFSA Journal'' 13(11):4302</ref> Po na novo opravljeni oceni EPSA ni verjetno, da bi glifosat predstavljal nevarnost za nastanek raka pri ljudeh. V zaključkih ocene predlaga nov varnostni ukrep za zaostritev nadzora nad ostanki glifosata v hrani. Ugotovitev bo del argumentacije Evropske komisije glede vprašanja, ali glifosat dalje ostane na seznamu v EU odobrenih aktivnih snovi, ravno tako bo del zahtev glede ponovnih varnostnih ocen za uporabo pesticidov v državah članicah.Ocena EPSA, da glifosat za ljudi z vidika rakotvornosti ni nevaren, je naletela na kritiko strokovnjakov in znanstvenikov s področja prehrane<ref>{{Navedi splet|title = Riziko rakaː znanstveniki hočejo preprečiti odobritev za glifosat (v nemščini)|url = http://www.zeit.de/wissen/umwelt/2015-11/glyphosat-pflanzenschutzmittel-krebs-risiko|website = ZEIT ONLINE|accessdate = 2015-12-10|first = Alina|last = Schadwinkel}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://db.zs-intern.de/uploads/1448884347-151127_Portier_et_al_EFSA-Glyphosate-Letter.pdf | title=Odprto pismo 96 znanstvenikov komisarju EU, Vytenisu Andriukaitisu | date=2 Decembra 2013 | accessdate=12 decembra 2015 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, kot tudi uradnih krogov v ZR Nemčiji<ref>{{navedi splet | url=http://www.umwelt.niedersachsen.de/aktuelles/pressemitteilungen/umweltminister-wenzel-gegen-verlaengerung-der-glyphosat-zulassung-138683.html | title=Minister za okolje NRW proti podaljšanju dovoljenja za glifosat| date=13 Novembra 2013 | accessdate=12. decembra 2015}}</ref>, saj predlog za podaljšanje ignorira ugotovitve in sklepe [[IARC]]. V EU je uporaba glifosata dovoljena. [[Sprejemljivi dnevni vnos]] (ADI) znaša 0,3 in [[dopustna izpostavljenost izvajalca varstva rastlin]] (AOEL) 0,2 Miligrama na kilogram telesne teže in na dan.<ref>{{PSM-Verz|EU=Glyphosate (incl trimesium aka sulfosate)|Datum=14. Februar 2016}}</ref> Omejitve mejnih vrednostih za ostanke v hrani so vedno povezane z učinkovino/kombinacijo kultur in upoštevajo pri tem konkretno vrsto uporabe. Za glifosat so tako mejne vrednosti postavljene glede na kulturo in na vrsto uporabe. Mejna vrednost za uporabo kot sredstvo za uničevanje plevela v žitnih pridelkih znaša na primer za riž in ajde 0,1&nbsp;mg na kilogram pridelka. Če se glifosat uporablja kot sikant pred žetvijo pridelka, velja za pšenico in rž, mejna vrednost za ostanek snovi 10&nbsp;mg na kilogram pridelka.<ref name="BfR-FAQ">[[Bundesinstitut für Risikobewertung]]: [http://www.bfr.bund.de/de/fragen_und_antworten_zur_gesundheitlichen_bewertung_von_glyphosat-127823.html#topic_188858 Fragen und Antworten zur gesundheitlichen Bewertung von Glyphosat], 15. Januar 2014 ([http://www.bfr.bund.de/cm/343/fragen-und-antworten-zur-gesundheitlichen-bewertung-von-glyphosat.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202202749/http://www.bfr.bund.de/cm/343/fragen-und-antworten-zur-gesundheitlichen-bewertung-von-glyphosat.pdf|date=2014-02-02}}).</ref> Sedanje dovoljenje EU je bila podeljeno leta 2002 in prvotno naj bi se izteklo 31. decembra 2015. V okviru rednega pregleda odobritev za učinkovine v [[pesticid]]ih je nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) decembra 2013 objavil svojo oceno tveganja za zdravje. Analiza številnih novih študij pri laboratorijskih živalih ni ugotovila nobenih znakov rakotvornosti, škodljivih učinkov za plodnost ali mutagenosti glifosata. Po novi oceni ni bilo nobenih razlogov za spremembe v mejnih vrednostih.<ref name="bfr_neubewertung">Bundesinstitut für Risikobewertung: [http://www.bfr.bund.de/de/das_bfr_hat_einen_entwurf_zur_neubewertung_des_gesundheitlichen_risikos_von_glyphosat_erstellt-188579.html Das BfR hat einen Entwurf zur Neubewertung des gesundheitlichen Risikos von Glyphosat erstellt], abgerufen am 12. Dezember 2013.</ref> Februarja 2015 so na srečanju strokovnjakov v EFSA predstavili revidirano poročilo Zveznega inštituta za oceno tveganja (BFR), ki je bilo namenjeno oceni glifosata glede nevarnosti za zdravje. Poročilo je BfR kasneje ponovno dopolnil, med drugim s tabelami in uredniškimi spremembami, ki naj bil razjasnile nekatera vprašanja. BfR je to dodano spremenjeno različico poročila 1. aprila 2015 poslal Zveznemu uradu za varstvo potrošnikov in varnost hrane (BVL) za dostavo EFSA in s tem zaključil svojo predhodno delo v odobritvenem procesu EU<ref>[http://www.bfr.bund.de/cm/343/bfr-zuarbeit-im-eu-genehmigungsverfahren-von-glyphosat-abgeschlossen.pdf BfR-Mitteilung zum EU-Genehmigungsverfahren]</ref> 20. oktobra 2015 je [[Evropska unija|Komisija EU]] dovoljenje, ki se konec leta 2015 izteklo, podaljšala do 30. junija 2016, glede na to, da je nova ocena kasnila iz razlogov, na katere naročnik ocene ni imel nobenega vpliva.<ref>{{EU-Verordnung|2015|1885|titel=vom 20. Oktober 2015 zur Änderung der Durchführungsverordnung (EU) Nr. 540/2011 hinsichtlich der Verlängerung der Dauer der Genehmigung für die Wirkstoffe 2,4-D, Acibenzolar-s-methyl, Amitrol, Bentazon, Cyhalofopbutyl, Diquat, Esfenvalerat, Famoxadon, Flumioxazin, DPX KE 459 (flupyrsulfuron-methyl), Glyphosat, Iprovalicarb, Isoproturon, Lambda-cyhalothrin, Metalaxyl-M, Metsulfuronmethyl, Picolinafen, Prosulfuron, Pymetrozin, Pyraflufen-ethyl, Thiabendazol, Thifensulfuron-methyl und Triasulfuron|format=PDF}} der Kommission</ref> EFSA je 12. novembra 2015 objavila povzetek toksikološke ocene glifosata.<ref>EFSA (2015): ''[http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4302.pdf Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance glyphosate]''. In: ''EFSA Journal'' 13(11):4302.</ref> V pristojnih gremijih držav članic EU ni bilo mogoče najti zanesljive večine niti za niti proti novemu dovoljenju, tako da je junija 2016 Komisija EU bila primorana, veljavnost starega dovoljenja podaljšati za nadaljnjih 18 mesecev do konca 2017.<ref>[http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-2012_de.htm FAQs: Glyphosate], Europäische Kommission, 29. Juni 2016.</ref> Januarja 2017 je Evropska komisija obvestila javnost o Evropske državljanski pobudi »Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«[http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/open/details/2017/000002], ki Evropsko komisijo poziva, naj državam članicam predlaga prepoved glifosata, izvede reformo postopka odobritve pesticidov in za celotno EU določi zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov. === Agencija za zaščito okolja ZDA=== Agencija za zaščito okolja ZDA v zadnjem pregledu glifosata leta 1993 meni, da glifosat ni rakotvoren in da ima relativno nizko dermalno in oralno akutno strupenost.<ref name="epa_reds">{{navedi splet | url = http://www.epa.gov/oppsrrd1/REDs/factsheets/0178fact.pdf | title = Registration Decision Fact Sheet for Glyphosate (EPA-738-F-93-011) | year = 1993 | format = PDF | work = R.E.D. FACTS | publisher = United States Environmental Protection Agency }}</ref> EPA je preverila model »za najslabši primer« nevarnosti pri prehrani posameznika, ki se vse življenje hrani v celoti s pridelki s škropljenih polj, z ostanki glifosata na najvišjih ravneh. Ta model je nakazal, da pod takimi pogoji ni pričakovati zdravju škodljivih posledic.<ref name="epa_reds" /> Marca 2015 je EPA bila na tem, da ponovni preveri toksičnost glifosata.<ref name=NatureonWHO2015>Daniel Cressey, [http://www.nature.com/news/widely-used-herbicide-linked-to-cancer-1.17181 Widely used herbicide linked to cancer], ''Nature'', 24 March 2015.</ref> === Svetovna zdravstvena organizacija === Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]]''' '''objavila povzetek nastajajoče monografije o glifosata, ki snov razvršča med »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2a). Na temelju epidemioloških študij, testov na živalih, in ''in vitro'' preizkusov ugotavlja [[IARC]], da obstajajo »omejeni dokazi« za rakotvornost glifosata pri ljudeh (nevarnost za [[Limfom|ne-Hodgkinove limfome]]).<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015/><ref name=IARC20March2015>{{navedi splet|title=Press release: IARC Monographs Volume 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides|date=20. marec 2015|url=http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/MonographVolume112.pdf|publisher=International Agency for Research on Cancer, World Health Organization}}</ref><ref>Michael Specter for the New Yorker. April 10, 2015 [http://www.newyorker.com/news/daily-comment/roundup-and-risk-assessment Roundup in Ocena Tveganja]. Citat: "‘verjetno’ pomeni, da je bilo dovolj dokazov za "možno", vendar ne dovolj za to, da rečemo, da gre za rakotvorna snov," je dejal Aaron Blair, vodja raziskave pri IARC. Blair, znanstvenik emeritus na Državnega instituta za rak (NCI), je leta dolgo preučeval učinke pesticidov. "To pomeni, da bi morali biti malce zaskrbljeni" zaradi glifosata, je dejal."</ref> Nemški inštitut za oceno tveganja je odgovoril, da je delovna skupina pregledala le izbor virov, ki jih je bila pregledala dotlej, in pri tem argumentiral, da druge študije, med njimi pogosto citirana kohortna študija »Zdravje v kmetijstvu« (Agricultural Health Study) razvrstitve ne podpira.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bfr.bund.de/cm/343/loest-glyphosat-krebs-aus.pdf |title=Löst glyphosat Krebs aus? (announcement 007/2015)|date=23 March 2015|publisher=[[German Institute for Risk Assessment]]|language=de}}</ref> Poročilo IARC ni vključilo nemške zakonodajne študije, objavljene decembra 2014, tudi ne raziskav, ki jih je financirala industrija. IARC poleg tega tudi ne ocenjuje tveganja, njen cilj je klasificirati nevarnost za raka in »nekaj pozitivnih ugotovitev lahko zadošča, da se nevarnost objavi, kljub drugim študijam z negativnim izidom.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2015/03/28/business/energy-environment/decades-after-monsantos-roundup-gets-an-all-clear-a-cancer-agency-raises-concerns.html |title=Weed Killer, Long Cleared, Is Doubted|first=Andrew |last=Pollack|date=27 March 2015|publisher=[[New York Times]]}}</ref> == Učinki uporabe == === Odpornost === Odpornost se razvije potem, ko je bila populacija plevela podvržena intenzivnemu selektivnemu pritisku v obliki ponavljajočih se odmerkov enega in istega herbicida.<ref name="canada"/><ref>{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2010/05/17/opinion/17mon3.html?ref=opinion | work=The New York Times | title=Resisting Roundup | date=2010-05-16}}</ref> Proti herbicidu odporen plevel so imenovali »super plevel«.<ref>{{Navedi splet |author=Tarter S |url=http://www.pjstar.com/business/x90676933/Attack-of-the-Superweeds |title=PJStar.com |publisher=PJStar.com |date=2009-04-06 |accessdate=2010-08-22 |archive-date=2010-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100212184636/http://www.pjstar.com/business/x90676933/Attack-of-the-Superweeds |url-status=dead }}</ref> Prvi dokumentirani primeri odpornosti plevela proti glifosatu so se pojavili v Avstraliji leta 1996, šlo je za togo ljuljko (''Lolium rigidum''), na področju [[Orange, New South Wales]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2003/glyresistance.shtml |title=ISU Weed Science Online – Are RR Weeds in Your Future I |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021727/http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2003/glyresistance.shtml |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Powles SB |author2=Lorraine-Colwill DF |author3=Dellow JJ |author4=Preston C.|year=1998|title = Evolved Resistance to Glyphosate in Rigid Ryegrass (Lolium rigidum) in Australia|journal=Weed Science|volume=46|issue=5|pages=604–7|jstor=4045968}}</ref><ref name="ResistanceBook2010">Glyphosate Resistance in Crops and Weeds: History, Development, and Management. Editor, Vijay K. Nandula. John Wiley & Sons, 2010 ISBN 9781118043547</ref> Leta 2006 so kmečka združenja poročala o 107 biotipih plevela med 63 vrstami plevela, ki so kazale odpornost proti herbicidom.<ref name="SEFarmPressResistance">{{Navedi splet|url=http://southeastfarmpress.com/glyphosate-resistant-weeds-reality-cotton-growers/ |title=Glyphosate resistance is a reality that should scare some cotton growers into changing the way they do business |publisher=Southeastfarmpress.com |accessdate=2010-08-22}}</ref> Leta 2009 so v Kanadi odkrili prvo odporno travo (ambrozija velikanka), za 15 plevelnih vrst so tedaj potrdili, da so odporne proti glifosatu.<ref name="canada">{{navedi splet |url=http://www.uoguelph.ca/news/2009/05/u_of_g_research_19.html|title=U of G Researchers Find Suspected Glyphosate-Resistant Weed |publisher=Uoguelph.ca|date=7.5.2009|accessdate=22.8.2010}}</ref><ref name="heap">{{navedi splet|url=http://www.weedscience.org/Maps/GlyphosateMap.htm|title=Map of Glyphosate-Resistant Weeds Globally|publisher=The International Survey of Herbicide Resistant Weeds|year=2010|accessdate=12.1.2013|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116133942/http://www.weedscience.org/Maps/GlyphosateMap.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 2010 je v 22 državah. ZDA bilo prizadetih 28.000 to 40.000&nbsp;km², to je okoli 5 % s koruzo, sojo, in bombažem zasajene površine.<ref name="nytimes">{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2010/05/04/business/energy-environment/04weed.html|title=U.S. Farmers Cope With Roundup-Resistant Weeds|author1=Neuman W |author2=Pollack A.|date=4.5.2010|newspaper=New York Times|pages=B1|accessdate=4.5.2010|location=New York}}</ref> Leta 2012 je Charles Benbrook poročal o 22 v ZDA odkritih vrstah super plevela, okuženih je bilo več kot 5,7 milijona ha; raziskava [[Dow AgroSciences]] poroča o 40 milijonih ha<ref name=autogenerated2>Charles M Benbrook [http://www.enveurope.com/content/24/1/24 Vpliv gensko spremenjenih pridelkov na uporabo pesticidov v ZDA <Google Translate v2> - prvih šestnajst let] Environmental Sciences Europe 2012, 24:24</ref> Leta 2014 je na Mednarodnem seznamu na herbicide odpornega plevela najti 211 proti glifosatu odpornih rastlin.<ref name="heap-resistance">Heap I. The International Survey of Herbicide Resistant Weeds: [http://www.weedscience.org/summary/ResistByActive.aspx Resistance by Active Ingredient]. Pridobljeno 13.4.2014.</ref> V odgovor na odporni plevel so kmetje odstranjevali plevel ročno, s traktorji orali zemljo med poljščinami in poleg glifosata uporabljali še druge herbicide. V zbirki odpornih plevelov Monsanta je najti rastline, ki imajo do 160 dodatnih kopij gena za ''[[EPSP sintaza|EPSPS]] '', to je gena za encim, ki moti glifosat.<ref>{{Navedi splet|title = With BioDirect, Monsanto Hopes RNA Sprays Can Someday Deliver Drought Tolerance and Other Traits to Plants on Demand {{!}} MIT Technology Review|url = http://www.technologyreview.com/featuredstory/540136/the-next-great-gmo-debate|accessdate = 2015-08-31}}</ref> ==== Palmerjev amarant ==== [[File:Amaranthus palmeri.jpg|thumb|right|''Amaranthus palmeri'']] Leta 2004 so v Georgiji odkrili varianto ''[[Amaranthus palmeri]]'', ki je odporna na glifosat; odkritje so leta 2005 potrdili.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1614/WS-06-001R.1 |title=Glyphosate-resistant Palmer amaranth (Amaranthus palmeri) confirmed in Georgia |year=2006 | author1 = Culpepper AS |author2=Grey TL |author3=Vencill WK |author4=Kichler JM |author5=Webster TM |author6=Brown SM |author7=York AC |author8=Davis JW |author9=Hanna WW | journal = Weed Science | volume = 54 | issue = 4 | pages = 620–6 | jstor = 4539441 }}</ref> Leta 2005 so odporno vrsto odkrili tudi v Severni Karolini.<ref name="Hampton">{{Navedi splet|url=http://www.cals.ncsu.edu/agcomm/magazine/winter09/cotton.html|title=Cotton versus the monster weed|author = Hampton N | accessdate=2009-07-19}}</ref> Obširna raba pridelkov Roundup Ready je povzročila izjemen [[selekcijski pritisk]], na katerega je plevel reagiral z odpornostjo proti herbicidu.<ref name="Hampton"/> Ta variacija plevela je sedaj razširjena po vsem jugovzhodu Združenih držav.<ref name="FS03Mar09">{{navedi novice|url=http://magissues.farmprogress.com/TFS/FS03Mar09/tfs024.pdf|title=Resistance a growing problem|author=Smith JT|date=March 2009|work=The Farmer Stockman|accessdate=2009-07-19|archive-date=2011-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110710224650/http://magissues.farmprogress.com/TFS/FS03Mar09/tfs024.pdf|url-status=dead}}</ref> O primerih so poročali tudi v Teksasu<ref name="FS03Mar09"/> in Virginiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://agfax.com/news/2009/peanutfax/0716pf.htm|title=Peanuts: variable insects, variable weather, Roundup resistant Palmer in new state|author=Taylor O|date=2009-07-16|work=PeanutFax|publisher=AgFax Media|accessdate=2009-07-19|archive-date=2011-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707093545/http://agfax.com/news/2009/peanutfax/0716pf.htm|url-status=dead}}</ref> ==== Conyza ==== [[File:Canadese fijnstraal plant Conyza canadensis.jpg|thumb|right|''[[Conyza canadensis]]'']] ''[[Conyza bonariensis]]'' in ''[[Conyza canadensis]]'' sta vrsti plevela, prfi katerih je nedavno videti znake odpornosti proti glifosatu.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1590/S0100-83582007000300017 |title=Buva (''Conyza bonariensis'') resistente ao glyphosate na região sul do Brasil |trans-title=''Conyza bonariensis'' biotypes resistant to the glyphosate in southern Brazil |language=pt |year=2007 | author1 = Vargas L |author2=Bianchi MA |author3=Rizzardi MA |author4=Agostinetto D |author5=Dal Magro T |journal=Planta Daninha |volume=25 |issue=3 |pages=573–8}}</ref><ref>{{navedi revijo |doi=10.1614/WS-05-010R |title=Assessment of two nondestructive assays for detecting glyphosate resistance in horseweed (Conyza canadensis) |year=2005 | author1=Koger CH |author2=Shaner DL |author3=Henry WB |author4=Nadler-Hassar T |author5=Thomas WE |author6=Wilcut JW | journal = Weed Science | volume = 53 | issue = 4 | pages = 438–45 | jstor = 4047050}}</ref><ref name="pmid20063320">{{navedi revijo | author1 = Ge X |author2=d'Avignon DA |author3=Ackerman JJ |author4=Sammons RD | title = Rapid vacuolar sequestration: the horseweed glyphosate resistance mechanism | journal = Pest Management Science | volume = 66 | issue = 4 | pages = 345–8 | date = Apr 2010 | pmid = 20063320 | pmc = 3080097 | doi = 10.1002/ps.1911 }}</ref> Poročilo o trenutnem stanju odpornosti proti glifosatu v Južni Ameriki iz leta 2008 je prišlo do zaključka, da »je razvoj odpornosti posledica intenzivne uporabe glifosata« in da sejanje soje, ki je odporana proti glifosatu, samo še spodbuja povečano rabo glifosata.<ref name="pmid18161884">{{navedi revijo | author1 = Vila-Aiub MM |author2=Vidal RA |author3=Balbi MC |author4=Gundel PE |author5=Trucco F |author6=Ghersa CM | title = Glyphosate-resistant weeds of South American cropping systems: an overview | journal = Pest Management Science | volume = 64 | issue = 4 | pages = 366–71 | date = Apr 2008 | pmid = 18161884 | doi = 10.1002/ps.1488 }}</ref> V rastni sezoni 2015 se je na rastiščih Nebraske pot posebno problematičen izkazala proti glifosatu odporna hojica (Conyza canadensis)<ref name=cw-marestail>{{navedi novice|last1=Jhala|first1=Amit|title=Post-Emergence Herbicide Options for Glyphosate-Resistant Marestail in Corn and Soybean|url=http://cropwatch.unl.edu/controlling-glyphosate-resistant-marestail|accessdate=17 August 2015|agency=Nebraska Extension|publisher=CropWatch|date=4 June 2015|archive-date=2015-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150807010644/http://cropwatch.unl.edu/controlling-glyphosate-resistant-marestail|url-status=dead}}</ref> ==== Ljuljka ==== [[File:Starr 001026-9002 Lolium perenne.jpg|thumb|right|[[ljuljka]] ''Lolium perenne'']] Proti glifosatu odporna [[ljuljka]] (''Lolium'') je prisotna na večini kmečkih površin v Avstraliji in drugje po svetu. Za vse primere nastale odpornosti proti glifosatu v Avstraliji je bilo značilna intenzivna uporaba herbicida, ne da bi se pri tem uporabljale druge učinkovite metode kontrole nad plevelom. Raziskave kažejo, da odporna ljuljka ne tekmuje dobro z neodpornim rastlinjem in da njena pogostnost lahko upade, če se glifosat ne uporablja.<ref>{{navedi revijo | title = A Decade of Glyphosate-Resistant Lolium around the World: Mechanisms, Genes, Fitness, and Agronomic Management |year=2009 | author1 = Preston C |author2=Wakelin AM |author3=Dolman FC |author4=Bostamam Y |author5=Boutsalis P | journal = Weed Science | volume = 57 | issue = 4 | pages = 435–41 | doi = 10.1614/WS-08-181.1 }}</ref> ==== Johnsonova trava ==== Proti glifosatu odporno Johnsonovo travo (''Sorghum halepense'') so našli med proti glifosatu odpornimi posevki soje na severu Argentine.<ref>{{navedi revijo |title=Evolution of Glyphosate-Resistant Johnsongrass (Sorghum halepense) in Glyphosate-Resistant Soybean | year = 2007 | author1 = Vila-Aiub MM |author2=Balbi MC |author3=Gundel PE |author4=Ghersa CM |author5=Powles SB | journal = Weed Science | volume = 55 | issue = 6 |pages = 566–71 | doi = 10.1614/WS-07-053.1 | jstor = 4539618 }}</ref> === Metulj monarh === Uporaba glifosata za plevel ob cestah in poljih je privedla do upada v populacijah [[monarh (metulj)|monarha]] v severozahodnih ZDA. Uporaba herbicida je zmanjšala delež plevela za 58 %, pri tem pa povzročila padec za 81 % v številu metuljev.<ref>{{navedi revijo|last=Pleasants|first=John M.|last2=Oberhauser|first2=Karen S.|title=Milkweed loss in agricultural fields because of herbicide use: effect on the monarch butterfly population|journal=Insect Conservation and Diversity|year=2012|url=http://www.mlmp.org/results/findings/pleasants_and_oberhauser_2012_milkweed_loss_in_ag_fields.pdf|doi=10.1111/j.1752-4598.2012.00196.x|access-date=2015-11-01|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904235825/http://www.mlmp.org/Results/Findings/Pleasants_and_Oberhauser_2012_milkweed_loss_in_ag_fields.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Hartzler |first1=Robert G. |last2=Buhler |first2=Douglas D. |title=Occurrence of common milkweed (Asclepias syriaca) in cropland and adjacent areas |journal=Crop Protection |year=2000 |url=http://lib.dr.iastate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&context=agron_pubs |access-date=2015-11-01 |archive-date=2015-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117021654/http://lib.dr.iastate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&context=agron_pubs |url-status=dead }}</ref> Komite za zaščito naravnih virov (NRDC - Natural Resources Defense Council) je lerta 2015 vložil tožbo proti [[EPA]], ker je mnenja, da se agencija ni zmenila za opozorila o nevarnostih uporabe glifosata za monarhe.<ref>{{navedi splet|title=NRDC Sues EPA Over Demise of Monarch Butterfly Population|url=http://www.nbcnews.com/science/environment/nrdc-sues-epa-over-demise-monarch-butterfly-population-n314371|year=2015|publisher=NBC}}</ref> == Gensko spremenjeni pridelki == {{Main |Gensko spremenjene poljščine |Gensko spremenjen organizem |Gensko spremenjena hrana |Polemika glede gensko spremenjenih živil}} Monsanto proizvaja tudi semena, ki so v odraslem obdobju gensko tolerantne do glifosata. Geni v teh semenih so patentirani. Takšne rastline kmetom omogočajo uporabiti glifosat kot postemergenčni herbicid, ki uničuje večino širokolistnih in žitnih plevelov. Soja je bila prvi na glifosat odporen pridelek.Nekateri mikroorganizmi imajo različico encima 5-enolpiruvoil-piruvilšikimat-3-fosfat sintaze (EPSPS), ki je odporna proti zavirajočem vplivu glifosata. Različico encima, ki sta bila odporna na glifosat, pa še vedno dovolj učinkovita za zadovoljivo rast rastline, so po številnih poskusih in napakah odkrili Monsantovi znanstveniki v sevu CP4 bakterije ''[[Agrobacterium]] '', ki je uspevala v odpadni veji obrata za proizvodnjo glifosata.<ref name="Green_2011">{{navedi revijo |author1= Green JM |author2=Owen MD | title = Herbicide-resistant crops: utilities and limitations for herbicide-resistant weed management | journal = Journal of Agricultural and Food Chemistry | volume = 59 | issue = 11 | pages = 5819–29 | date = Jun 2011 | pmid = 20586458 | pmc = 3105486 | doi = 10.1021/jf101286h }}</ref><ref name="Pollegioni_2011">{{navedi revijo | author1 = Pollegioni L |author2=Schonbrunn E |author3=Siehl D | title = Molecular basis of glyphosate resistance-different approaches through protein engineering | journal = The FEBS Journal | volume = 278 | issue = 16 | pages = 2753–66 | date = Aug 2011 | pmid = 21668647 | pmc = 3145815 | doi = 10.1111/j.1742-4658.2011.08214.x }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author = Rashid A | title = Introduction to Genetic Engineering of Crop Plants: Aims and Achievements | url = https://archive.org/details/introductiontoge0000aras | year = 2009 | publisher = I K International | isbn = 978-93-80026-16-9 | pages = 259 }}</ref>{{rp|56}} Ta gen CP4 EPSPS so klonirali in transficirali v sojo.. Leta 1996 je gensko spremenjena soja prišla na trg.<ref name="urlMonsanto | Company History">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/whoweare/Pages/monsanto-history.aspx | title = Company History | format = | work = Web Site | publisher = Monsanto Company }}</ref> Na voljo so trenutno med drugim tudi naslednji proti glifosatu odporni pridelki; soja, [[koruza]], [[repna ogrščica]], [[alfalfa]] in [[bombaž]]. [[Pšenica]] je še v fazi razvoja. [[Gensko spremenjene poljščine]] so postale običaj v Združenih državah Amerike. Leta 2015 je bilo med poljščinami ZDA 89 % polj za koruzo, 94 % za sojo in 89 % za bombaž posejanih z gensko spremenjenimi, to je proti herbicidom odpornimi semeni.<ref name=USDA1>{{navedi splet|title=Adoption of Genetically Engineered Crops in the U.S.|url=http://www.ers.usda.gov/data-products/adoption-of-genetically-engineered-crops-in-the-us/recent-trends-in-ge-adoption.aspx|website=Economic Research Service|publisher=USDA|accessdate=26 August 2015|archive-date=2015-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150828142644/http://www.ers.usda.gov/data-products/adoption-of-genetically-engineered-crops-in-the-us/recent-trends-in-ge-adoption.aspx|url-status=dead}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|33em}} == Glej tudi == * [[2,4-Diklorofenoksiocetna kislina]] * [[Amonijev sulfamat]] * [[Atrazin]] * [[Okoljski vplivi pesticidov]] * [[Vplivi pesticidov na zdravje]] == Zunanje povezave == * {{PPDB|373|Name=glifosat}} * {{PPDB|2395|Name=glifosat, isopropilaminska sol}} * {{PPDB|2396|Name=glifosat, kalijeva sol}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Herbicidi]] [[Kategorija:Ocetne kisline]] [[Kategorija:Amini]] [[Kategorija:Fosfonske kisline]] [[Kategorija:Monsanto]] [[Kategorija:Karcinogeni skupine 2A po IARC]] [[Kategorija:Kelatorji]] ickw8gag3cpn5clf1dhx29omlce6kz7 0 410617 6746646 6746183 2026-09-04T10:53:20Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6746646 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] pqlcnz1o9pnoh9n7ghhur5jxqfd0zpm 0 410724 6746666 6712627 2026-09-04T11:36:29Z Shabicht 3554 6746666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Stolna župnija Marijinega vnebovzetja | image =Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg | caption = Stolnica Marijinega vnebovzetja | headquarters = Izolska vrata 24<br> 6000 Koper | parish_church = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper - Sv. Marko]], [[Župnija Bertoki]] |name=Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper}} '''Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] teritorialna [[župnija]] [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]], ki obsega večji del mesta Koper (z izjemo Markovca). Župnijska cerkev župnije in obenem [[Stolnica|stolna cerkev]] [[Škofija Koper|škofije]] je [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]]. == Cerkve == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q4810378|100px}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | Titov trg |- | 2. | {{Slika d|Q60362131|100px}} | [[Cerkev svetega Blaža, Koper|cerkev sv. Blaža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Dellavallijeva ulica |- | 3. | {{Slika d|Q7587245|100px}} | [[Cerkev svetega Basa, Koper|cerkev sv. Basa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Prešernov trg |- | 4. | {{Slika d|Q7588409|100px}} | [[Cerkev svetega Jakoba, Koper|cerkev sv. Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Martinčev trg |- | 5. | {{Slika d|Q60362203|100px}} | [[Cerkev svetega Nikolaja, Koper|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 6. | | [[Cerkev svete Trojice, Koper|cerkev sv. Trojice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 7. | | [[Cerkev svete Marte, Koper|cerkev sv. Marte]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Goriška ulica |- | 8. | | [[Cerkev svetega Miklavža, Koper|cerkev sv. Miklavža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 9. | | [[Cerkev svetega Tomaža, Koper|cerkev sv. Tomaža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 10. | | [[Cerkev svetega Justa, Koper|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 11. | {{Slika d|Q105643515|100px}} | [[Cerkev svetega Hieronima, Bošamarin|cerkev sv. Hieronima]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bošamarin]] |- | 12. | | [[Kapela vseh svetih, Koper|kapela vseh svetih]]* kapelo upravlja komunalno podjetje Marjetica Koper<ref>{{navedi splet |url=https://marjeticakoper.si/dejavnosti/pogrebno-pokopaliska-dejavnost/ |title=Marjetica Koper |accessdate=20. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> <br>pokopališka kapela | Škocjan/Istrska cesta |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ime ! nekdanje posvetilo ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q60362093|100px}} | [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Koper]] | sv. Elija | Trubarjeva ulica |- | 2. | | [[Rotunda sv. Elije, Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/?v=484393757481865 |title=Rotunda sv. Elije v Kopru |accessdate=15. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | cerkev Marijinega vnebovzetja | Cankarjeva ulica |- |} ===Frančiškanski samostan === [[Slika:Koper (40).jpg|100px|thumb|frančiškanska cerkev sv. Ane|desno]] Na območju stolne župnije (v starem jedru [[Koper|Kopra]]) znova deluje [[Frančiškanski samostan Koper|frančiškanski samostan Koper]], katerega del je ponovno [[Cerkev sv.Ane, Koper|cerkev sv. Ane]]<ref>{{navedi splet |url=https://prisvetiani.si/ |title=Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper |accessdate=2. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> (dolga leta je v teh prostorih deloval koprski [[zapor]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Župnije v Kopru|Župnija Koper - Marijino vnebovzetje]] {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} 0e7rf6yub6nyq7cvoa01ffzgepy8qf3 6746667 6746666 2026-09-04T11:37:01Z Shabicht 3554 /* Cerkve */ 6746667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Stolna župnija Marijinega vnebovzetja | image =Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg | caption = Stolnica Marijinega vnebovzetja | headquarters = Izolska vrata 24<br> 6000 Koper | parish_church = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper - Sv. Marko]], [[Župnija Bertoki]] |name=Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper}} '''Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] teritorialna [[župnija]] [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]], ki obsega večji del mesta Koper (z izjemo Markovca). Župnijska cerkev župnije in obenem [[Stolnica|stolna cerkev]] [[Škofija Koper|škofije]] je [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q4810378|100px}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | Titov trg |- | 2. | {{Slika d|Q60362131|100px}} | [[Cerkev svetega Blaža, Koper|cerkev sv. Blaža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Dellavallijeva ulica |- | 3. | {{Slika d|Q7587245|100px}} | [[Cerkev svetega Basa, Koper|cerkev sv. Basa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Prešernov trg |- | 4. | {{Slika d|Q7588409|100px}} | [[Cerkev svetega Jakoba, Koper|cerkev sv. Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Martinčev trg |- | 5. | {{Slika d|Q60362203|100px}} | [[Cerkev svetega Nikolaja, Koper|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 6. | | [[Cerkev svete Trojice, Koper|cerkev sv. Trojice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 7. | | [[Cerkev svete Marte, Koper|cerkev sv. Marte]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Goriška ulica |- | 8. | | [[Cerkev svetega Miklavža, Koper|cerkev sv. Miklavža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 9. | | [[Cerkev svetega Tomaža, Koper|cerkev sv. Tomaža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 10. | | [[Cerkev svetega Justa, Koper|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 11. | {{Slika d|Q105643515|100px}} | [[Cerkev svetega Hieronima, Bošamarin|cerkev sv. Hieronima]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bošamarin]] |- | 12. | | [[Kapela vseh svetih, Koper|kapela vseh svetih]]* kapelo upravlja komunalno podjetje Marjetica Koper<ref>{{navedi splet |url=https://marjeticakoper.si/dejavnosti/pogrebno-pokopaliska-dejavnost/ |title=Marjetica Koper |accessdate=20. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> <br>pokopališka kapela | Škocjan/Istrska cesta |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ime ! nekdanje posvetilo ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q60362093|100px}} | [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Koper]] | sv. Elija | Trubarjeva ulica |- | 2. | | [[Rotunda sv. Elije, Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/?v=484393757481865 |title=Rotunda sv. Elije v Kopru |accessdate=15. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | cerkev Marijinega vnebovzetja | Cankarjeva ulica |- |} ===Frančiškanski samostan === [[Slika:Koper (40).jpg|100px|thumb|frančiškanska cerkev sv. Ane|desno]] Na območju stolne župnije (v starem jedru [[Koper|Kopra]]) znova deluje [[Frančiškanski samostan Koper|frančiškanski samostan Koper]], katerega del je ponovno [[Cerkev sv.Ane, Koper|cerkev sv. Ane]]<ref>{{navedi splet |url=https://prisvetiani.si/ |title=Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper |accessdate=2. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> (dolga leta je v teh prostorih deloval koprski [[zapor]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Župnije v Kopru|Župnija Koper - Marijino vnebovzetje]] {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} bblwjx4r127gx156z1sur5yedaetb2q 6746669 6746667 2026-09-04T11:38:37Z Shabicht 3554 /* Drugi objekti */ 6746669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Stolna župnija Marijinega vnebovzetja | image =Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg | caption = Stolnica Marijinega vnebovzetja | headquarters = Izolska vrata 24<br> 6000 Koper | parish_church = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper - Sv. Marko]], [[Župnija Bertoki]] |name=Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper}} '''Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] teritorialna [[župnija]] [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]], ki obsega večji del mesta Koper (z izjemo Markovca). Župnijska cerkev župnije in obenem [[Stolnica|stolna cerkev]] [[Škofija Koper|škofije]] je [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q4810378|100px}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | Titov trg |- | 2. | {{Slika d|Q60362131|100px}} | [[Cerkev svetega Blaža, Koper|cerkev sv. Blaža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Dellavallijeva ulica |- | 3. | {{Slika d|Q7587245|100px}} | [[Cerkev svetega Basa, Koper|cerkev sv. Basa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Prešernov trg |- | 4. | {{Slika d|Q7588409|100px}} | [[Cerkev svetega Jakoba, Koper|cerkev sv. Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Martinčev trg |- | 5. | {{Slika d|Q60362203|100px}} | [[Cerkev svetega Nikolaja, Koper|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 6. | | [[Cerkev svete Trojice, Koper|cerkev sv. Trojice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 7. | | [[Cerkev svete Marte, Koper|cerkev sv. Marte]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Goriška ulica |- | 8. | | [[Cerkev svetega Miklavža, Koper|cerkev sv. Miklavža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 9. | | [[Cerkev svetega Tomaža, Koper|cerkev sv. Tomaža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 10. | | [[Cerkev svetega Justa, Koper|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 11. | {{Slika d|Q105643515|100px}} | [[Cerkev svetega Hieronima, Bošamarin|cerkev sv. Hieronima]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bošamarin]] |- | 12. | | [[Kapela vseh svetih, Koper|kapela vseh svetih]]* kapelo upravlja komunalno podjetje Marjetica Koper<ref>{{navedi splet |url=https://marjeticakoper.si/dejavnosti/pogrebno-pokopaliska-dejavnost/ |title=Marjetica Koper |accessdate=20. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> <br>pokopališka kapela | Škocjan/Istrska cesta |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ime ! nekdanje posvetilo ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q60362093|100px}} | [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Koper]] | [[Elija|sv. Elija]] | Trubarjeva ulica |- | 2. | | [[Rotunda sv. Elije, Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/?v=484393757481865 |title=Rotunda sv. Elije v Kopru |accessdate=15. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | [[Marijino vnebovzetje]] | Cankarjeva ulica |- |} ===Frančiškanski samostan === [[Slika:Koper (40).jpg|100px|thumb|frančiškanska cerkev sv. Ane|desno]] Na območju stolne župnije (v starem jedru [[Koper|Kopra]]) znova deluje [[Frančiškanski samostan Koper|frančiškanski samostan Koper]], katerega del je ponovno [[Cerkev sv.Ane, Koper|cerkev sv. Ane]]<ref>{{navedi splet |url=https://prisvetiani.si/ |title=Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper |accessdate=2. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> (dolga leta je v teh prostorih deloval koprski [[zapor]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Župnije v Kopru|Župnija Koper - Marijino vnebovzetje]] {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} 9iylagn36j9b22nvrzm97pzp30tqj0h 6746674 6746669 2026-09-04T11:41:26Z Shabicht 3554 /* Drugi objekti */ 6746674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Stolna župnija Marijinega vnebovzetja | image =Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg | caption = Stolnica Marijinega vnebovzetja | headquarters = Izolska vrata 24<br> 6000 Koper | parish_church = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper - Sv. Marko]], [[Župnija Bertoki]] |name=Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper}} '''Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] teritorialna [[župnija]] [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]], ki obsega večji del mesta Koper (z izjemo Markovca). Župnijska cerkev župnije in obenem [[Stolnica|stolna cerkev]] [[Škofija Koper|škofije]] je [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q4810378|100px}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | Titov trg |- | 2. | {{Slika d|Q60362131|100px}} | [[Cerkev svetega Blaža, Koper|cerkev sv. Blaža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Dellavallijeva ulica |- | 3. | {{Slika d|Q7587245|100px}} | [[Cerkev svetega Basa, Koper|cerkev sv. Basa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Prešernov trg |- | 4. | {{Slika d|Q7588409|100px}} | [[Cerkev svetega Jakoba, Koper|cerkev sv. Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Martinčev trg |- | 5. | {{Slika d|Q60362203|100px}} | [[Cerkev svetega Nikolaja, Koper|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 6. | | [[Cerkev svete Trojice, Koper|cerkev sv. Trojice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 7. | | [[Cerkev svete Marte, Koper|cerkev sv. Marte]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Goriška ulica |- | 8. | | [[Cerkev svetega Miklavža, Koper|cerkev sv. Miklavža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 9. | | [[Cerkev svetega Tomaža, Koper|cerkev sv. Tomaža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 10. | | [[Cerkev svetega Justa, Koper|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 11. | {{Slika d|Q105643515|100px}} | [[Cerkev svetega Hieronima, Bošamarin|cerkev sv. Hieronima]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bošamarin]] |- | 12. | | [[Kapela vseh svetih, Koper|kapela vseh svetih]]* kapelo upravlja komunalno podjetje Marjetica Koper<ref>{{navedi splet |url=https://marjeticakoper.si/dejavnosti/pogrebno-pokopaliska-dejavnost/ |title=Marjetica Koper |accessdate=20. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> <br>pokopališka kapela | Škocjan/Istrska cesta |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ime ! nekdanje posvetilo ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q60362093|100px}} | [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Koper]] | Karmelska mati Božja | [[Trubarjeva ulica]] |- | 2. | | [[Rotunda sv. Elije, Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/?v=484393757481865 |title=Rotunda sv. Elije v Kopru |accessdate=15. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | [[Marijino vnebovzetje]] | [[Cankarjeva ulica]] |- |} ===Frančiškanski samostan === [[Slika:Koper (40).jpg|100px|thumb|frančiškanska cerkev sv. Ane|desno]] Na območju stolne župnije (v starem jedru [[Koper|Kopra]]) znova deluje [[Frančiškanski samostan Koper|frančiškanski samostan Koper]], katerega del je ponovno [[Cerkev sv.Ane, Koper|cerkev sv. Ane]]<ref>{{navedi splet |url=https://prisvetiani.si/ |title=Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper |accessdate=2. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> (dolga leta je v teh prostorih deloval koprski [[zapor]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Župnije v Kopru|Župnija Koper - Marijino vnebovzetje]] {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} 53d1eft38y4lksru6ud3got6vek6gdz 0 411743 6746448 6174312 2026-09-03T19:45:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Rudarjenje bitcoinov]] na [[Zlonamerno rudarjenje bitcoinov]]: o tem je govora 6174312 wikitext text/x-wiki Bitcoin mining malware je [[Zlonamerna programska oprema|zlonamerna programska koda]], ki izkorišča računalniško moč napadenih naprav za rudarjenje spletne valute Bitcoin, ki se nato steka na račun [[Kibernetski kriminal|kibernetskih napadalcev]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title = Cybercriminals Unleash Bitcoin-Mining Malware - Threat Encyclopedia - Trend Micro USA|url = http://www.trendmicro.com/vinfo/us/threat-encyclopedia/web-attack/93/cybercriminals-unleash-bitcoinmining-malware|website = www.trendmicro.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. == Bitcoin in njegovo rudarjenje (»Bitcoin mining process«) == [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute<ref name=":1">{{Navedi splet|title = Bitcoin-Mining Malware 101|url = https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|accessdate = 2015-12-07|first = Ryan|last = Nolette|archive-date = 2015-10-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20151025024151/https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|url-status = dead}}</ref>. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. == Delovanje škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. S škodljivo programsko kodo Bitcoin mining malware se uporabniki lahko okužijo preko škodljivih prenosov s sumljivih spletnih strani, preko elektronske pošte z zlonamernimi povezavami ali priponkami ali skozi zadnja vrata v že nameščeni programski opremi.<ref name=":1" /> == Kako odkriti in se znebiti škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Rudarjenje Bitcoinov, ki ga izvaja škodljiva programska koda, porabi veliko računske moči, zato okuženi sistemi med izvajanjem rudarjenja trpijo veliko preobremenitev. Preobremenitev se kaže v močno upočasnjenem delovanju sistema. Prav zaradi potrebe po veliki računski moči za izvajanje elektronskega rudarjenja so še posebej zaželene tarče kibernetskih kriminalcev sistemi z zmogljivimi procesorskimi enotami in grafičnimi procesnimi enotami, kakršne uporabljajo igralci računalniških iger in drugi uporabniki grafično ali procesorsko zahtevnih aplikacij. Uporabniki se lahko proti okužbi z zlonamerno programsko kodo Bitcoin mining malware zavarujejo z metodami varne uporabe računalnika, ki vključujejo izogibanje prenašanju in nameščanju aplikacij z nepoznanih spletnih strani, previdnost pri klikanju okrajšanih povezav na Twitterju ali kateri drugi strani, pregled programov, ki rabijo veliko količino procesorske moči ali pomnilnika v upravitelju opravil ob sumu, da sistem nenadoma deluje počasi, in preiskavo njihovega izvora ter nazadnje namestitev učinkovite protivirusne programske opreme.<ref name=":0" /> == Zunanje povezave == * [https://en.bitcoin.it/wiki/Main_Page Bitcoinwiki] * [https://www.bitcoinmining.com/ Rudarjenje Bitcoinov] - vse kar morate vedeti o ustvarjanju elektronske valute Bitcoin * [http://www.ophtek.com/detect-bitcoin-malware-on-your-pc/ Kako zaznate Bitcoin miner malware na svoji napravi?] == Viri == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zlonamerna programska oprema]] [[Kategorija:Bitcoin]] n0ign9mh6465hqht8xrxkl71o3bipj8 6746454 6746448 2026-09-03T19:54:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog, np 6746454 wikitext text/x-wiki '''Bitcoin mining malware''' je [[Zlonamerna programska oprema|zlonamerna programska koda]], ki izkorišča računalniško moč napadenih naprav za rudarjenje spletne valute [[Bitcoin]], ki se nato steka na račun [[Kibernetski kriminal|kibernetskih napadalcev]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title = Cybercriminals Unleash Bitcoin-Mining Malware - Threat Encyclopedia - Trend Micro USA|url = http://www.trendmicro.com/vinfo/us/threat-encyclopedia/web-attack/93/cybercriminals-unleash-bitcoinmining-malware|website = www.trendmicro.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. == Bitcoin in njegovo rudarjenje (»Bitcoin mining process«) == [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute<ref name=":1">{{Navedi splet|title = Bitcoin-Mining Malware 101|url = https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|accessdate = 2015-12-07|first = Ryan|last = Nolette|archive-date = 2015-10-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20151025024151/https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|url-status = dead}}</ref>. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. == Delovanje škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. S škodljivo programsko kodo Bitcoin mining malware se uporabniki lahko okužijo preko škodljivih prenosov s sumljivih spletnih strani, preko elektronske pošte z zlonamernimi povezavami ali priponkami ali skozi zadnja vrata v že nameščeni programski opremi.<ref name=":1" /> == Kako odkriti in se znebiti škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Rudarjenje Bitcoinov, ki ga izvaja škodljiva programska koda, porabi veliko računske moči, zato okuženi sistemi med izvajanjem rudarjenja trpijo veliko preobremenitev. Preobremenitev se kaže v močno upočasnjenem delovanju sistema. Prav zaradi potrebe po veliki računski moči za izvajanje elektronskega rudarjenja so še posebej zaželene tarče kibernetskih kriminalcev sistemi z zmogljivimi procesorskimi enotami in grafičnimi procesnimi enotami, kakršne uporabljajo igralci računalniških iger in drugi uporabniki grafično ali procesorsko zahtevnih aplikacij. Uporabniki se lahko proti okužbi z zlonamerno programsko kodo Bitcoin mining malware zavarujejo z metodami varne uporabe računalnika, ki vključujejo izogibanje prenašanju in nameščanju aplikacij z nepoznanih spletnih strani, previdnost pri klikanju okrajšanih povezav na Twitterju ali kateri drugi strani, pregled programov, ki rabijo veliko količino procesorske moči ali pomnilnika v upravitelju opravil ob sumu, da sistem nenadoma deluje počasi, in preiskavo njihovega izvora ter nazadnje namestitev učinkovite protivirusne programske opreme.<ref name=":0" /> == Zunanje povezave == * [https://en.bitcoin.it/wiki/Main_Page Bitcoinwiki] * [https://www.bitcoinmining.com/ Rudarjenje Bitcoinov] - vse kar morate vedeti o ustvarjanju elektronske valute Bitcoin * [http://www.ophtek.com/detect-bitcoin-malware-on-your-pc/ Kako zaznate Bitcoin miner malware na svoji napravi?] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zlonamerna programska oprema]] [[Kategorija:Bitcoin]] i818bs9qhrgvschow8m6byc0ty9molv 6746457 6746454 2026-09-03T20:02:45Z TadejM 738 povezava na [[rudarjenje bitcoinov]]; čiščenje zp 6746457 wikitext text/x-wiki '''Bitcoin mining malware''' je [[Zlonamerna programska oprema|zlonamerna programska koda]], ki izkorišča računalniško moč napadenih naprav za [[rudarjenje bitcoinov|rudarjenje]] spletne valute [[Bitcoin]], ki se nato steka na račun [[Kibernetski kriminal|kibernetskih napadalcev]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title = Cybercriminals Unleash Bitcoin-Mining Malware - Threat Encyclopedia - Trend Micro USA|url = http://www.trendmicro.com/vinfo/us/threat-encyclopedia/web-attack/93/cybercriminals-unleash-bitcoinmining-malware|website = www.trendmicro.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. == Bitcoin in njegovo rudarjenje (»Bitcoin mining process«) == [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute<ref name=":1">{{Navedi splet|title = Bitcoin-Mining Malware 101|url = https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|accessdate = 2015-12-07|first = Ryan|last = Nolette|archive-date = 2015-10-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20151025024151/https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|url-status = dead}}</ref>. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. == Delovanje škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. S škodljivo programsko kodo Bitcoin mining malware se uporabniki lahko okužijo preko škodljivih prenosov s sumljivih spletnih strani, preko elektronske pošte z zlonamernimi povezavami ali priponkami ali skozi zadnja vrata v že nameščeni programski opremi.<ref name=":1" /> == Kako odkriti in se znebiti škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Rudarjenje Bitcoinov, ki ga izvaja škodljiva programska koda, porabi veliko računske moči, zato okuženi sistemi med izvajanjem rudarjenja trpijo veliko preobremenitev. Preobremenitev se kaže v močno upočasnjenem delovanju sistema. Prav zaradi potrebe po veliki računski moči za izvajanje elektronskega rudarjenja so še posebej zaželene tarče kibernetskih kriminalcev sistemi z zmogljivimi procesorskimi enotami in grafičnimi procesnimi enotami, kakršne uporabljajo igralci računalniških iger in drugi uporabniki grafično ali procesorsko zahtevnih aplikacij. Uporabniki se lahko proti okužbi z zlonamerno programsko kodo Bitcoin mining malware zavarujejo z metodami varne uporabe računalnika, ki vključujejo izogibanje prenašanju in nameščanju aplikacij z nepoznanih spletnih strani, previdnost pri klikanju okrajšanih povezav na Twitterju ali kateri drugi strani, pregled programov, ki rabijo veliko količino procesorske moči ali pomnilnika v upravitelju opravil ob sumu, da sistem nenadoma deluje počasi, in preiskavo njihovega izvora ter nazadnje namestitev učinkovite protivirusne programske opreme.<ref name=":0" /> == Zunanje povezave == * [http://www.ophtek.com/detect-bitcoin-malware-on-your-pc/ Kako zaznate Bitcoin miner malware na svoji napravi?] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zlonamerna programska oprema]] [[Kategorija:Bitcoin]] qshaxas3727peh7qgjq59whsvlxqa4g 6746464 6746457 2026-09-03T20:12:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Zlonamerno rudarjenje bitcoinov]] na [[Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov]]: o tem je govora 6746457 wikitext text/x-wiki '''Bitcoin mining malware''' je [[Zlonamerna programska oprema|zlonamerna programska koda]], ki izkorišča računalniško moč napadenih naprav za [[rudarjenje bitcoinov|rudarjenje]] spletne valute [[Bitcoin]], ki se nato steka na račun [[Kibernetski kriminal|kibernetskih napadalcev]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title = Cybercriminals Unleash Bitcoin-Mining Malware - Threat Encyclopedia - Trend Micro USA|url = http://www.trendmicro.com/vinfo/us/threat-encyclopedia/web-attack/93/cybercriminals-unleash-bitcoinmining-malware|website = www.trendmicro.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. == Bitcoin in njegovo rudarjenje (»Bitcoin mining process«) == [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute<ref name=":1">{{Navedi splet|title = Bitcoin-Mining Malware 101|url = https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|accessdate = 2015-12-07|first = Ryan|last = Nolette|archive-date = 2015-10-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20151025024151/https://blog.bit9.com/2014/07/08/bitcoin-mining-malware-101/|url-status = dead}}</ref>. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. == Delovanje škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. S škodljivo programsko kodo Bitcoin mining malware se uporabniki lahko okužijo preko škodljivih prenosov s sumljivih spletnih strani, preko elektronske pošte z zlonamernimi povezavami ali priponkami ali skozi zadnja vrata v že nameščeni programski opremi.<ref name=":1" /> == Kako odkriti in se znebiti škodljive programske kode Bitcoin mining malware == Rudarjenje Bitcoinov, ki ga izvaja škodljiva programska koda, porabi veliko računske moči, zato okuženi sistemi med izvajanjem rudarjenja trpijo veliko preobremenitev. Preobremenitev se kaže v močno upočasnjenem delovanju sistema. Prav zaradi potrebe po veliki računski moči za izvajanje elektronskega rudarjenja so še posebej zaželene tarče kibernetskih kriminalcev sistemi z zmogljivimi procesorskimi enotami in grafičnimi procesnimi enotami, kakršne uporabljajo igralci računalniških iger in drugi uporabniki grafično ali procesorsko zahtevnih aplikacij. Uporabniki se lahko proti okužbi z zlonamerno programsko kodo Bitcoin mining malware zavarujejo z metodami varne uporabe računalnika, ki vključujejo izogibanje prenašanju in nameščanju aplikacij z nepoznanih spletnih strani, previdnost pri klikanju okrajšanih povezav na Twitterju ali kateri drugi strani, pregled programov, ki rabijo veliko količino procesorske moči ali pomnilnika v upravitelju opravil ob sumu, da sistem nenadoma deluje počasi, in preiskavo njihovega izvora ter nazadnje namestitev učinkovite protivirusne programske opreme.<ref name=":0" /> == Zunanje povezave == * [http://www.ophtek.com/detect-bitcoin-malware-on-your-pc/ Kako zaznate Bitcoin miner malware na svoji napravi?] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zlonamerna programska oprema]] [[Kategorija:Bitcoin]] qshaxas3727peh7qgjq59whsvlxqa4g 0 413428 6746649 6123060 2026-09-04T10:55:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746649 wikitext text/x-wiki {{Infobox building|name = Kirurška stolpnica UKC Maribor|location = Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija|start_date = 26. marec 1964|opening = 25. april 1976|building_type = Bolnišnica|roof = 65,5 m|floor_count = 16|elevator_count = 4|floor_area = 12.000 m² bruto|cost = 96.031.076,00 [[Jugoslovanski dinar|din]]|owner = [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]|image = Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg}} '''Kirurška stolpnica Univerzitetnega kliničnega centra Maribor''' je 16-nadstropna stavba klinike za kirurgijo v [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. Stolpnica meri v višino 65,5 m in je bila do izgradnje [[Betnavski park|Betnavskega parka]] leta 2010 najvišja stavba v Mariboru, 9. najvišja stavba v Sloveniji in najvišja stavba v Sloveniji izven Ljubljane.<ref>{{Navedi splet |title = Predstavitev oddelka  |publisher = Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo UKC Maribor |url = http://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-plasticno-in-rekonstruktivno-kirurgijo/predstavitev-oddelka/ |accessdate = 2016-01-17 |archive-date = 2015-11-28 |archive-url = https://web.archive.org/web/20151128172111/http://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-plasticno-in-rekonstruktivno-kirurgijo/predstavitev-oddelka/ |url-status = dead }}</ref> Zaradi vedno večje prostorske stiske v mariborski bolnišnici se je takratno vodstvo odločilo za širitev bolnišnice in za izgradnjo novih prostorov. Temeljni kamen za stolpnico je bil položen leta 1955, njena gradnja pa se je začela leta 1964. Zaradi finančnih težav se je leta 1966 gradnja popolnoma zaustavila, zato so občani in občanke Maribora in okoliških občin začeli zbirati samoprispevke, ki so omogočili končanje kirurške stolpnice, ki so jo otvorili leta 1976.<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.ukc-mb.si/uploads/media/Isis-ZgodovinaSBM-7del_01.pdf|title = 200 let bolnišnice|last = Pivec|first = Gregor|date = julij 2000|journal = Isis|accessdate = 2016-01-18}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V stavbi so locirani oddelki klinike za kirurgijo. V 16. nadstropju se nahajata tudi dve predavalnici: velika predavalnica [[Zmago Slokan|prim. dr. Zmaga Slokana]] in ena majhna predavalnica. Stolpnico oskrbujejo 4 dvigala, ki vozijo iz kolektorja v 15. nadstropje, do 16., najvišjega nadstropja pa je dostop mogoč po stopnicah. V prihodnosti (je že narejeno)je načrtovana izgradnja požarnih stopnic in dvigala na vzhodni steni stolpnice. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1976]] j5yk4fbvf7kk937nfooeatpjjecz5eq 0 413700 6746523 6743986 2026-09-04T06:36:17Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6746523 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>Drill x Reta – Plan<br>Maire – BBY Come On || Martin Garrix & U2 – Fireflies<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 962g6qbpwj7k1pftzv2zjj145i6t4id 0 415854 6746421 4595992 2026-09-03T17:58:14Z Marko3 1829 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Račun (album)]] na stran [[Račun (računovodstvo)]] 6746421 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Račun (računovodstvo)]] po2quuy29d0nshxc1khdo0za7ned1oo 0 418286 6746677 6427408 2026-09-04T11:42:44Z Erardo Galbi 166658 6746677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name_local=Cirkno | name = Kirchbach |image_coa = Wappen at kirchbach (kaernten).png |state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |district = Šmohor |elevation = 640 |postal_code = 9632 |area_code =0 42 84 |website = [http://www.kirchbach.gv.at/ www.kirchbach.gv.at] }} [[Slika: Kirchbach Pfarrkirche 24092006 02.jpg |thumb|right|250px|Farna cerkev Sv. Martina]] [[Slika: Kirchbach Thurnhof Schloss 24092006 02.jpg |thumb|right|250px|Grad Turnhof, Cirkno na Zilji]] '''Cirkno''' (na Zilji) ({{Jezik-de|Kirchbach}}) je [[občina]] v Gornji Ziljski dolini v [[Okraj Šmohor|okraju Šmohor]] na [[Avstrijska Koroška|avstrijskem Koroškem]]. == Geografija == === Geografska lega === Občina leži v Gornji [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] na jugu meji z [[Italija|Italijo]]. Nad območjem občine se na severu dvigajo [[Ziljske Alpe]] na jugu pa [[Karnijske Alpe]]. === Naselja v občini === Občina Cirkno (na Zilji) je sestavljena iz štirih katastrskih občin: * [[Kneža, Ziljska dolina|Kneža]] (''Grafendorf''), * [[Riže]] (''Reisach''), * Cirkno (''Kirchbach''), * [[Bajdek]] (''Weidegg''). Občina obsega naslednjih 31 naselij (v oklepaju prebivalstvo na 1. januarja 2015<ref>[http://www.statistik.at/wcm/idc/idcplg?IdcService=GET_PDF_FILE&RevisionSelectionMethod=LatestReleased&dDocName=103419 Statistik Austria, Bevölkerung am 1.1.2015 nach Ortschaften]</ref>): {| width="55%" | width="18%" valign="top" | * Anraun (2) * [[Bajdek]] (''Waidegg'') (212) * Bodenmühl (6) * Cirkno (''Kirchbach'') (505) * Debrevnica (''Oberdöbernitzen'') (98) * Dobrava (''Forst'') (35) * Godersbach (67) * Grm(ov)nica (''Griminitzen'') (39) * Gundersheim (291) * Hochwart (23) * Katlingberg (3) * [[Kneža, Ziljska dolina|Kneža]] (''Grafendorf '') (519) | width="18%" valign="top" | * Krieben (3) * Lenzhof (10) * Oberbuchach (16) * Reißkofelbad (45) * Rinsenegg (1) * [[Riže]] (''Reisach '') (378) * Rut(e) (''Rauth'') (6) * Schimanberg (27) * Schmalzgruben (9) * Schönboden (4) | width="18%" valign="top" | * Staudachberg (5) * Stöfflerberg (13) * Stranje (''Stranig'') (94) * Tramun (9) * Treßdorf (208) * Unterbuchach (7) * Unterdöbernitzen (27) * Wassertheurerberg (5) * Welzberg (6) |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Cirkno |Sever = Greifenburg |Severozahod = [[Berg v Dravski dolini]] |Severovzhod = [[Višprijska dolina]] |Vzhod = [[Šmohor - Preseško jezero]] |Jug = [[Paularo]] |Zahod = [[Dole na Zilji]] }} == Zgodovina == Na območju občine je bil že v 4. stoletju pr. n. št. rudniška naselbina. Leta 15 pr. n. št. so območje zasedli Rimljani, nakar je med današnjima naseljema Riže in Gundersheim nastalo mestece »Troi Risa«, pomembno za trgovino s kovinami. Mestece je bilo najverjetneje zasuto s plazom iz gore Reißkofel. Današnji sedež občine poimenovane po glavnem kraju Cirkno, je nastal okoli farne cerkve Sv. Martina, ki jo je med leti 1070 in 1140 zgradil [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]], ki je imel vse do 18. stoletja ordinariatske pravice iz farne cerkve sv. Danijela. Majhen grad Baidek, ki je v neznatnih ruševinah nad istoimenskim naseljem in je prvič v virih omenjen leta 1288, je bil sedež [[Ministerial|ministerialov]] [[Goriški grofje|goriško-tirolskih grofov]]. Na območju občine se nahajata še dva plemiška sedeža ali graščini in sicer Fronthurm v Rižah in Turnhof v Cirknem. Območje je do leta 1525 spadalo pod [[Grad Ortenburg|Ortenburško grofijo]], nato pa vse do leta 1848 pod posest knezov {{ill|Porcia|de|Porcia (Begriffsklärung)|display=y}}. Območje občine je bilo med prvo svetovno vojno v neposredni bližini fronte, zato je še vedno vidno na terenu zasute strelske jarke in vojna grobišča. Cirkno je leta 1997, zaradi vključenosti v občino tudi velikih vasi Riže in Bajdek, dobila pravico da nosi ime »trška občina«. == Prebivalstvo == Po popisu prebivalstva leta 2001 je imela občina Cirkno 2.881 prebivalcev. 70,6 % prebivalcev se je prištevalo k [[rimsko-katoliška cerkev|rimo-katolikom]], 27,7 % pa [[Evangeličanska cerkev|evangeličanom]]. == Znamenitosti v občini == * [[Cerkev Sv. Martina v Cirknem na Zilji]]: romanska zgradba – farna cerkev, Cirkno * [[Grad Turnhof (Cirkno)]] == Literatura == * Wilhelm Deuer, Paul Gleirscher, Harald Krahwinkler, Peter G. Tropper, Manfred Wassermann: ''St. Daniel - Zur Geschichte der ältesten Pfarre im oberen Gailtal und Lesachtal''. 2004, ISBN 3-902128-36-4 == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.kirchbach-kaernten.at Trška občina Cirkno (nemško) ] * {{StatistikAustria|20306}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Cirkno|*]] g3flr3wnwy2xg8jjc44qfq9teg0djh7 0 421724 6746548 6713458 2026-09-04T08:05:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746548 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Kamila Volčanšek | image = | caption = | birth_name = | nationality = Slovenka | field = [[slikarstvo]], [[ilustracija|ilustratorstvo]] | training = [[Akademija za likovno umetnost Ljubljana]] | movement = | works = ilustracije, slikarstvo | patrons = | awards = [[Levstikova nagrada]] 1981 - Kralj Drozgobrad }} '''Kamila Volčanšek''', [[slovenci|slovenska]] [[slikar]]ka in [[ilustrator]]ka, * [[19. marec]] [[1950]], [[Brežice]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.jakrs.si/fileadmin/datoteke/Nova_spletna_stran/Predstavitvena_gradiva/Katalogi/SloveniasBestForYoungReaders2016_-koncna-web.pdf |title=Slovenia's Best for Young Readers |year=2016 |publisher=Javna agencija za knjigo RS |pages=85 |access-date=2016-07-18 |archive-date=2016-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160817012804/http://www.jakrs.si/fileadmin/datoteke/Nova_spletna_stran/Predstavitvena_gradiva/Katalogi/SloveniasBestForYoungReaders2016_-koncna-web.pdf |url-status=dead }}</ref> ==Življenje in delo== Volčanškova je leta 1978 diplomirala na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. V svoji karieri je prispevala ilustracije za mnogo otroških knjig, leta 1981 pa je za ilustracije pravljice ''Kralj drozgobrad'' prejela [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |title=Levstikove nagrade |publisher=[[Mladinska knjiga]] |accessdate=18.7.2016 |archive-date=2018-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180826214407/http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |url-status=dead }}</ref> 2023 pa tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo. ==Izbrana dela== * ''Pogašeni zmaj'' , avtorice [[Bina Štampe Žmavc|Bine Štampe Žmavc]], 2003 * ''Bohinjske pravljice'', 1999 * ''Denar naredi vse'',avtorja [[Italo Calvino|Itala Calvina]], 1995 * ''Janko in Metka'', avtorjev [[Brata Grimm|bratov Grimm]], 1994 * ''Deklica lastovica'', slovenska ljudska pravljica, 1989 * ''Turjaška Rozamunda'', avtorja [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], 1985 * ''Stara Ljubljana'', avtorja [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]], 1983 * ''Cesarjev slavec'', avtorja [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]], 1981 * ''Kralj Drozgobrad'', avtorjev [[Brata Grimm|bratov Grimm]], 1980 == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174866999 Kamila Volčanšek]. Naši umetniki pred mikrofonom (23. april 2022). RTV Slovenija. {{Levstikovi nagrajenci}} {{Častni občani Občine Brežice}} {{Normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Volčanšek, Kamila}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Brežičani]] [[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]] 1r6w5ubi6bneicyy5duczt744e4iqgi 0 424914 6746604 5779076 2026-09-04T09:53:24Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Politika Ljubljane]]; ±[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]→[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746604 wikitext text/x-wiki {{Infobox election|election_name=Županske volitve v Ljubljani, 2014|type=presidential|ongoing=no|election_date=5. oktober 2014|image1=[[Image:Zoran Janković 2008 - SqCrop.jpg|100px]]|candidate1=[[Zoran Janković]]|party1=Lista Zorana Jankoviča|popular_vote1=46.173|percentage1=57,53 %|image2=|candidate2=[[Damjan Damjanovič]]|party2=|popular_vote2=18.576|percentage2=23,15 %|title=Župan|before_election=[[Zoran Janković]]|before_party=Lista Zorana Jankoviča|after_election=[[Zoran Janković]]|after_party=Lista Zorana Jankovića}} '''Lokalne volitve v Ljubljani''' v sklopu [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitev v Sloveniji 2014]] so potekale 5. oktobra 2014. S 57,53 % odstotki glasov je zmagal [[Zoran Janković]] in s tem dobil nov mandat [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]]. == Ozadje == Predsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]] [[Slovenija|republike Slovenije]] [[Janko Veber]] je 24. junija 2014 razpisal lokalne volitve za 5. oktobra 2014. == Županske volitve == Zoran Jankovič je zmagal na lokalnih volitve s 57,53 % glasov in premagal protikandidata [[Damjan Damjanovič|Damjana Damjanoviča]] že v prvem krogu. Volitev se je udeležilo 35,92 % volilnih upravičencev. {| class="wikitable" !Kandidat !Predlagatelj !Število glasov !Odstotek |- !Zoran Janković !Jože Mermal in skupina volivcev !46.173 !57,53 % |- |Damjan Damjanovič |Majda Nahtigal in skupina volivcev |18.576 |23,15 % |- |Aleš Avbreth |[[Stranka modernega centra|SMC - Stranka Mira Cerarja]] |3.869 |4,82 % |- |Miha Jazbinšek |Konvencija Zelene koalicije |3.344 |4,17 % |} == Občinski svet == Največ mandatov v Občinskem svetu je pridobila Lista Zorana Jankoviča. {| class="wikitable" !Ime liste !Število glasov !Odstotek glasov !Število mandatov |- |Lista Zorana Jankovića |32.845 |41,49 % |21 |- |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |10.671 |13,48 % |7 |- |SMC |10.113 |12,77 % |6 |- |NS-i |5.509 |6,96 % |3 |- |ZL |5.501 |6,95 % |3 |- |SD |3.997 |5,05 % |2 |- |DeSUS |3.012 |3,80 % |2 |- |SLS |1.527 |1,93 % |1 |} == Viri == * http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html * http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161030071512/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 |date=2016-10-30 }} [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 3euo8yj9qhf4evtn6yp962w53o5m7tw 6746610 6746604 2026-09-04T09:56:22Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Ljubljani 2014]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 6746604 wikitext text/x-wiki {{Infobox election|election_name=Županske volitve v Ljubljani, 2014|type=presidential|ongoing=no|election_date=5. oktober 2014|image1=[[Image:Zoran Janković 2008 - SqCrop.jpg|100px]]|candidate1=[[Zoran Janković]]|party1=Lista Zorana Jankoviča|popular_vote1=46.173|percentage1=57,53 %|image2=|candidate2=[[Damjan Damjanovič]]|party2=|popular_vote2=18.576|percentage2=23,15 %|title=Župan|before_election=[[Zoran Janković]]|before_party=Lista Zorana Jankoviča|after_election=[[Zoran Janković]]|after_party=Lista Zorana Jankovića}} '''Lokalne volitve v Ljubljani''' v sklopu [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitev v Sloveniji 2014]] so potekale 5. oktobra 2014. S 57,53 % odstotki glasov je zmagal [[Zoran Janković]] in s tem dobil nov mandat [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]]. == Ozadje == Predsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]] [[Slovenija|republike Slovenije]] [[Janko Veber]] je 24. junija 2014 razpisal lokalne volitve za 5. oktobra 2014. == Županske volitve == Zoran Jankovič je zmagal na lokalnih volitve s 57,53 % glasov in premagal protikandidata [[Damjan Damjanovič|Damjana Damjanoviča]] že v prvem krogu. Volitev se je udeležilo 35,92 % volilnih upravičencev. {| class="wikitable" !Kandidat !Predlagatelj !Število glasov !Odstotek |- !Zoran Janković !Jože Mermal in skupina volivcev !46.173 !57,53 % |- |Damjan Damjanovič |Majda Nahtigal in skupina volivcev |18.576 |23,15 % |- |Aleš Avbreth |[[Stranka modernega centra|SMC - Stranka Mira Cerarja]] |3.869 |4,82 % |- |Miha Jazbinšek |Konvencija Zelene koalicije |3.344 |4,17 % |} == Občinski svet == Največ mandatov v Občinskem svetu je pridobila Lista Zorana Jankoviča. {| class="wikitable" !Ime liste !Število glasov !Odstotek glasov !Število mandatov |- |Lista Zorana Jankovića |32.845 |41,49 % |21 |- |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |10.671 |13,48 % |7 |- |SMC |10.113 |12,77 % |6 |- |NS-i |5.509 |6,96 % |3 |- |ZL |5.501 |6,95 % |3 |- |SD |3.997 |5,05 % |2 |- |DeSUS |3.012 |3,80 % |2 |- |SLS |1.527 |1,93 % |1 |} == Viri == * http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html * http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161030071512/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 |date=2016-10-30 }} [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 3euo8yj9qhf4evtn6yp962w53o5m7tw 6746614 6746610 2026-09-04T09:56:50Z Sporti 5955 pp 6746614 wikitext text/x-wiki {{Infobox election|election_name=Županske volitve v Mestni občini Ljubljana, 2014|type=presidential|ongoing=no|election_date=5. oktober 2014|image1=[[Image:Zoran Janković 2008 - SqCrop.jpg|100px]]|candidate1=[[Zoran Janković]]|party1=Lista Zorana Jankoviča|popular_vote1=46.173|percentage1=57,53 %|image2=|candidate2=[[Damjan Damjanovič]]|party2=|popular_vote2=18.576|percentage2=23,15 %|title=Župan|before_election=[[Zoran Janković]]|before_party=Lista Zorana Jankoviča|after_election=[[Zoran Janković]]|after_party=Lista Zorana Jankovića}} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana''' v sklopu [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitev v Sloveniji 2014]] so potekale 5. oktobra 2014. S 57,53 % odstotki glasov je zmagal [[Zoran Janković]] in s tem dobil nov mandat [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]]. == Ozadje == Predsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]] [[Slovenija|republike Slovenije]] [[Janko Veber]] je 24. junija 2014 razpisal lokalne volitve za 5. oktobra 2014. == Županske volitve == Zoran Jankovič je zmagal na lokalnih volitve s 57,53 % glasov in premagal protikandidata [[Damjan Damjanovič|Damjana Damjanoviča]] že v prvem krogu. Volitev se je udeležilo 35,92 % volilnih upravičencev. {| class="wikitable" !Kandidat !Predlagatelj !Število glasov !Odstotek |- !Zoran Janković !Jože Mermal in skupina volivcev !46.173 !57,53 % |- |Damjan Damjanovič |Majda Nahtigal in skupina volivcev |18.576 |23,15 % |- |Aleš Avbreth |[[Stranka modernega centra|SMC - Stranka Mira Cerarja]] |3.869 |4,82 % |- |Miha Jazbinšek |Konvencija Zelene koalicije |3.344 |4,17 % |} == Občinski svet == Največ mandatov v Občinskem svetu je pridobila Lista Zorana Jankoviča. {| class="wikitable" !Ime liste !Število glasov !Odstotek glasov !Število mandatov |- |Lista Zorana Jankovića |32.845 |41,49 % |21 |- |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |10.671 |13,48 % |7 |- |SMC |10.113 |12,77 % |6 |- |NS-i |5.509 |6,96 % |3 |- |ZL |5.501 |6,95 % |3 |- |SD |3.997 |5,05 % |2 |- |DeSUS |3.012 |3,80 % |2 |- |SLS |1.527 |1,93 % |1 |} == Viri == * http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html * http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161030071512/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve/lokalne-volitve-leto-2014 |date=2016-10-30 }} [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 03fmhq32tupsyzv3q1ym4o02dz3yiin 0 435529 6746488 6419550 2026-09-03T21:49:12Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6746488 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Islandci|islandskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]] in filmskih režiserjev.''' {{seznami poklicev za narode|Islandcev|Islandija|islandskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Bergljót Arnalds]] *[[Sólveig Arnarsdóttir]] == B == *[[Þorsteinn Bachmann]] *[[Edda Björgvinsdóttir]] *[[Björk]] *[[Anna Bjorn]] *[[Selma Björnsdóttir]] *[[Sigrún Edda Björnsdóttir]] *[[Hafþór Júlíus Björnsson]] *[[Stony Blyden]] *[[Anita Briem]] == E == *[[María Ellingsen]] *[[Ágústa Eva Erlendsdóttir]] *[[Benedikt Erlingsson]] (tudi režiser) == F == *[[Nína Dögg Filippusdóttir]] == G == *[[Gísli Örn Garðarsson]] *[[Halldóra Geirharðsdóttir]] *[[Jón Gnarr]] *[[Eyþór Guðjónsson]] *[[Hilmir Snær Guðnason]] *[[Tinna Gunnlaugsdóttir]] == H == *[[Grímur Hákonarson]] (režiser) *[[Björn Hlynur Haraldsson]] *[[Hera Hilmar]] *[[Tinna Hrafnsdóttir]] (režiserka) *[[Hafdís Huld]] == I == *[[Darri Ingolfsson]] *[[Þórhildur Ingunn]] == J == *[[Arnar Jónsson (igralec)|Arnar Jónsson]] *[[Gunnar Jónsson]] *[[Theodór Júlíusson]] == K == *[[Dagur Kári]] (režiser) *[[Kristbjörg Kjeld]] *[[Baltasar Kormákur]] *[[Ilmur Kristjánsdóttir]] == L == *[[Tómas Lemarquis]] == O == *[[Berglind Ólafsdóttir]] *[[Ólafur Darri Ólafsson]] (1973, ZDA) == P == *[[Ninna Pálmadóttir]] (režiserka) *[[Hlynur Pálmason]] (režiser) *[[Óttarr Proppé]] == R == *[[Jörundur Ragnarsson]] *[[Heida Reed]] *[[Peter Ronson]] == S == *[[Magnús Scheving]] *[[Jóhann Sigurðarson]] *[[Ingvar Eggert Sigurðsson]] *[[Sigurður Sigurjónsson]] *[[Helgi Skúlason]] *[[Stefán Karl Stefánsson]] == T == *[[Þórhildur Þorleifsdóttir]] *[[Steinunn Ólína Þorsteinsdóttir]] == V == *[[Halla Vilhjálmsdóttir]] *[[Margrét Vilhjálmsdóttir]] *[[Unnur Birna Vilhjálmsdóttir]] {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Islandcev|Igralci]] [[Kategorija:Islandski igralci|*]] lwzpwqbvpwlyrd5webu79tmhj4gom8w 0 439718 6746532 6670020 2026-09-04T07:17:40Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */ 6746532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjižnica |name = 国立国会図書館 <br/> (Kokuritsu Kokkai Toshokan) |name_sl= |image=Japanese National Diet Library-2007.jpg |caption= |country=[[Japonska]] |type=nacionalna knjižnica |established=1948 |ref_legal_mandate=Zakon o Japonski nacionalna knjižnica |location=[[Tokio]], [[Kjoto]] |coordinates={{Coord|35|40|42|N|139|44|39|E|region:JP-13_type:landmark_source:dewiki|display=inline,title}} |num_branches=27 |items_collected=knjige, časopisi, elektronski arhivi, rokopisi, doktorati, disertacije, zemljevidi, glasba v tiskani obliki|collection_size=41,881,649 predmetov (marec 2016) |legal_deposit=legal deposit |budget=20.163M JPY (FY2008) (221M USD) |director= |num_employees=908 |website={{URL|https://www.ndl.go.jp/en/}} }} [[File:National Library Kansai.jpg|thumb|Kansai-kan Japonske nacionalne knjižnice]] '''Japonska nacionalna knjižnica''' ({{jezik-ja|国立国会図書館}} - Kokuricu Kokaj Tošokan) je nacionalna [[knjižnica]] [[Japonska|Japonske]] in ena največjih knjižnic na svetu. Ustanovljena je bila leta 1948 kot študijska knjižnica japonskega parlamenta ({{lang-ja|国会|Kokkai}} – ''dieta''.<ref>Izraz ''diet'' (iz [[latinščina|latinščine]]) se nanaša na dvodomno sestavo parlamenta.</ref> Glavna knjižnična poslopja so v [[Tokio|Tokiu]] in [[Kjoto|Kjotu]], poleg tega pa ima tudi številne podružnice širom države. V knjižnici vzdržujejo [[normativna kontrola|normativno]] zbirko avtorjev, korporacij, naslovov del in zemljepisnih imen. == Zgodovina == Japonska nacionalna knjižnica je naslednica treh ločenih knjižnic: knjižnice Kizoku-in (貴族院), knjižnice Šūgiin (衆議院), ki sta bili ustanovljeni ob ustanovitvi japonskega cesarskega parlamenta leta 1890; in cesarska knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1872 pod pristojnostjo ministrstva za šolstvo. Moč parlamenta na predvojnem Japonskem je bila omejena, njegova potreba po informacijah pa »temu primerno majhna«. Prvotne knjižnice »niso nikoli razvile niti zbirk niti storitev, ki bi jih lahko naredile bistvenega pomena za resnično odgovorno zakonodajno dejavnost«. Poleg tega je do poraza Japonske izvršilna oblast nadzorovala vse politične dokumente, s čimer je ljudem in parlamentu onemogočila dostop do vitalnih informacij. Ameriške okupacijske sile pod generalom [[Douglas MacArthur|Douglasom MacArthurjem]] so reformo knjižničnega sistema ocenile kot pomemben del demokratizacije Japonske po njenem porazu v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Leta 1946 je vsak dom parlamenta ustanovil svoj stalni odbor za nacionalno knjižnico. Hani Gorō, marksistični zgodovinar, ki je bil med vojno zaprt zaradi miselnih zločinov in je bil po vojni izvoljen v dom svetnikov (naslednik ukinjenega doma Šūgiin), je vodil prizadevanja za reformo. Hani Gorō si je novo telo zamislil kot »tako 'citadelo ljudske suverenosti'« kot sredstvo za uresničitev »mirne revolucije«. Okupatorji, odgovorni za nadzor nad reformami knjižnic, so poročali, da je bila lokalna pobuda, čeprav je bila okupacija katalizator sprememb, obstajala že pred okupacijo, za uspešne reforme pa so bili zaslužni predani Japonci, kot je bil Hani Gorō. Japonska nacionalna knjižnica je bila odprta junija 1948 v današnji Akasaka palači ({{lang-ja|(赤坂離宮|Akasaka Rikyū}}) z začetno zbirko 100.000 zvezkov. Prvi knjižničar knjižnice je bil politik Tokudžirō Kanamori.<ref name="NDL">{{navedi splet |title=Kokuritsu Kokkai Toshokan Shōshi |script-title=ja:国立国会図書館小史 |url=http://www.ndl.go.jp/jp/aboutus/outline_history.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110116223026/http://www.ndl.go.jp/jp/aboutus/outline_history.html |archive-date=16 January 2011 |access-date=13 January 2011 |publisher="Kokuritsu Kokkai Toshokan" 国立国会図書館 [National Diet Library] |language=ja}}</ref> Filozof Masakazu Nakai je služil kot prvi podknjižničar. Leta 1949 se je knjižnica združila z Narodno knjižnico (prej imenovano Cesarska knjižnica) in postala edina nacionalna knjižnica na Japonskem. V tem času je zbirka pridobila dodatnih milijon zvezkov, ki so bili prej shranjeni v nekdanji nacionalni knjižnici v Uenu. Leta 1961 je bila Japonska nacionalna knjižnica odprta na sedanji lokaciji<ref>To je bilo ozemlje nemškega veleposlaništva od obdobja Meidži. Leta 1945 so ga zaplenili in ga niso vrnili.</ref> v Nagatačoju, ki meji na parlament. Leta 1986 je bil dokončan prizidek, da je skupaj sprejel 12 milijonov knjig in periodičnih publikacij. [[Kansai]]-kan (knjižnica Kansai), ki je bila odprta oktobra 2002 v znanstvenem mestu Kansai (mesto Seika, okrožje Sōraku, prefektura Kjoto), ima zbirko 6 milijonov predmetov. Maja 2002 je bila odprta nova podružnica, Mednarodna knjižnica otroške književnosti, v nekdanji stavbi cesarske knjižnice v Uenu. Ta veja vsebuje približno 400.000 enot otroške literature z vsega sveta. Čeprav je bil prvotni mandat Japonske nacionalne knjižnice raziskovalna knjižnica za nacionalni parlament, je splošna javnost največji potrošnik knjižničnih storitev. V proračunskem letu, ki se je končalo marca 2004, je na primer knjižnica poročala o več kot 250.000 referenčnih poizvedbah; v nasprotju s tem pa je zabeležil le 32.000 prošenj za raziskave. Kot odgovor na pandemijo koronavirusa (COVID-19) je 5. marca 2020 prekinila knjižnične storitve za javnost.<ref>{{navedi splet|title=Urgent Notice of Temporary Closure from March 5 to March 16｜National Diet Library|url=https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2019/200304_01.html|access-date=2021-04-27|website=www.ndl.go.jp|archive-date=April 27, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427115713/https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2019/200304_01.html|url-status=live}}</ref> Ponovno se je odprla 11. junija 2020 z največ 200 obiskovalci na dan na podlagi žrebanja v slogu loterije, pri čemer se bodoči obiskovalci morajo predhodno registrirati, da bi bili lahko izbrani.<ref>{{navedi splet|title=Reopening of National Diet Library Facilities (Update: June 12) ｜National Diet Library|url=https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2020/200527_01.html|access-date=2021-04-27|website=www.ndl.go.jp|archive-date=June 23, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210623185529/https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2020/200527_01.html|url-status=live}}</ref> 22. junija 2023 je bila ta omejitev odpravljena.<ref>{{navedi splet|title=Elimination of Entry Restrictions|url=https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2023/230622_01.html|access-date=2023-09-21}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Glavne zbirke== [[Image:Japanese National Diet Library-2007.jpg|thumb|Japonska nacionalna knjižnica]] [[Image:National Diet Library Japan.jpg|thumb|Glavna stavba v Tokiu]] Kot Japonska nacionalna knjižnica (JNK) zbira izvode vseh publikacij, izdanih na Japonskem. Poleg tega, ker služi kot raziskovalna knjižnica za člane parlamenta, njihovo osebje in širšo javnost, vzdržuje obsežno zbirko gradiva, objavljenega v tujih jezikih o številnih temah. == Pomembne posebne zbirke == JNK ima tudi osem večjih specializiranih zbirk: Moderna politična in ustavna zgodovina; Gradivo o povojni okupaciji Japonske; Zakoni in predhodni zapisi; Znanost in tehnologija; Zemljevidi; Glasba; Tuje knjige o Japonski; in redke knjige. === Sodobna politična in ustavna zgodovina === Zbirka sodobne politične in ustavne zgodovine obsega približno 300.000 predmetov, povezanih s politično in pravno modernizacijo Japonske v 19. stoletju, vključno z arhivi originalnih dokumentov pomembnih japonskih državnikov iz druge polovice 19. stoletja in zgodnjega 20. stoletja, kot sta Itō Hirobumi, Iwakura Tomomi, Sanjō Sanetomi, Mutsu Munemitsu, Terauchi Masatake in druge vplivne osebnosti iz obdobij Meidži (1868–1912) in Taišō (1912–1926). === Gradivo o povojni okupaciji Japonske === JNK ima obsežno mikroformalno zbirko približno 30 milijonov strani dokumentov v zvezi z okupacijo Japonske po drugi svetovni vojni. Ta zbirka vključuje dokumente, ki so jih pripravili generalni štab (GHQ) in vrhovni poveljnik zavezniških sil (SCAP), komisija za Daljni vzhod (FEC) in skupina Združenih držav za strateško bombardiranje. (Izvirniki teh dokumentov so v lasti Nacionalnega arhiva Združenih držav.) === Zakoni in preliminarna evidenca === Zbirka zakonov in predhodnih zapisov je sestavljena iz približno 170.000 japonskih in 200.000 dokumentov v tujih jezikih, ki zadevajo postopke nacionalnega parlamenta in zakonodajnih teles približno 70 tujih držav, ter uradne liste, statute, sodna mnenja in mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na približno 150 tujih držav. države. === Znanost in tehnologija === JNK hrani zbirko približno 530.000 knjig in brošur ter 2 milijona naslovov v mikroformah, povezanih z znanostjo. Ta gradiva med drugim vključujejo tuje doktorske disertacije s področja znanosti, zbornike in poročila akademskih društev, kataloge tehničnih standardov itd. === Zemljevidi === JNK ima zbirko približno 440.000 zemljevidov Japonske in drugih držav, vključno s topografskimi, geološkimi in hidrološkimi kartami in kartami iz zgodnjega obdobja Meidži (1868–1912) ter topografskimi zemljevidi tujih držav. === Glasba === JNK zbira vse fonografske posnetke, narejene na Japonskem, in trenutno hrani zbirko, ki obsega 300.000 vinilnih plošč in 200.000 zgoščenk. === Tuje knjige o Japonski === Po tradiciji, ki jo je vzpostavila cesarska knjižnica, JNK zbira tujejezično gradivo o Japonski, vključno z redkimi in starimi dokumenti, kot so poročila o obiskih evropskih misijonarjev na Japonskem v 16. stoletju. === Redke knjige in staro gradivo === [[File:The Analects of Confucius WDL11844.pdf|thumb|''Konfucijevi Analekti'' v zbirki JNK imajo hrbtni list z opombami o poreklu Nobukatinega avtografa iz novembra 16. leta dobe Tenmon (1547) in so jasno natisnjeni; zato se zdi, da je to redka prva izdaja. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] so knjigi nadeli razkošno platnico iz brokata Nišidžin.]] JNK hrani zbirko gradiva v japonskem jeziku nekdanje cesarske knjižnice iz [[obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1867) in prejšnjih obdobij. Glavni katalogi v tej zbirki vključujejo: (1) približno 6000 dokumentov v zvezi s [[Šogunat Tokugava|Šogunatom Tokugava]] (1603–1867), kot so zapisi mestnih sodnikov, šogunskega vrhovnega sodišča in Džiša-bugjō (komisarji svetišč in templjev), kot tudi dokumenti o nasledstvu [[šogun]]ov; (2) Itō Bunko in Širai Bunko, sestavljena iz 8.000 ročno napisanih in z lesom natisnjenih knjig iz obdobij Edo in Meidži ter o japonski medicini; in (3) Šindžo Bunko, sestavljen iz 11.000 primerov predmodernih spisov o astronomiji in koledarjih, poleg starodavnih kitajskih del o [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]], rodoslovju in lokalni zgodovini. == Stavbe Japonske nacionalne knjižnice == === Kansai-Kan === Kansai-kan (Knjižnica Kansai), ki je bila odprta v prefekturi Kjoto leta 2002, je drugi objekt JNK. JNK je v Kansai-kan prenesla naslednje zbirke: večino zahodne periodike; knjige in drugo gradivo v ne-japonskih azijskih jezikih; nekatera znanstvena in tehnološka gradiva (tehnična poročila, referati tujih akademskih društev, katalogi japonskih in tujih tehničnih standardov, tuje doktorske disertacije in zborniki konferenc v zahodnih jezikih); znanstvenoraziskovalna poročila, sestavljena v okviru štipendij Ministrstva za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo; Japonske doktorske disertacije; in knjige na traku.<ref>{{navedi splet |title=Kansai-kan of the National Diet Library |url=http://www.ndl.go.jp/en/service/kansai/index.html |website=National Diet Library |access-date=September 27, 2005 |archive-date=August 30, 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050830051005/http://www.ndl.go.jp/en/service/kansai/index.html |url-status=live }}</ref> == Spletni viri Japonske nacionalne knjižnic == Japonska nacionalna knjižnica je v zadnjih letih sestavila podrobno spletno stran v japonščini<ref>{{navedi splet|url=https://www.ndl.go.jp/|title=国立国会図書館―National Diet Library|website=www.ndl.go.jp|access-date=April 27, 2021|archive-date=April 27, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427045408/https://ndl.go.jp/|url-status=live}}</ref> in angleščini.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ndl.go.jp/en/|title=National Diet Library|website=www.ndl.go.jp|access-date=April 27, 2021|archive-date=May 5, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210505070538/https://ndl.go.jp/en/|url-status=live}}</ref> Njene spletne zbirke podatkov sestavljajo spletni javno dostopni katalog nacionalne knjižnice (NDL-OPAC), digitalne zbirke Japonske nacionalne knjižnice ter zapisniki cesarskega in nacionalnega parlamenta. == Iskanje po Japonski == ''Japan Search'' [ジャパンサーチ] je spletni portal, ki je bil predstavljen 25. avgusta 2020 in ga upravlja JNK za integrirana iskanja v več zbirkah podatkov, ki jih gostijo različne partnerske organizacije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2020/200825_02.html |title=2020-8-25 The Launch of Japan Search |publisher=National Diet Library |access-date=20 November 2023 |archive-date=2023-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231221160548/https://www.ndl.go.jp/en/news/fy2020/200825_02.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.lib.u-tokyo.ac.jp/en/library/contents/database/138 |title=JAPAN SEARCH |publisher=University of Tokyo Library System |access-date=20 November 2023}}</ref> Od marca 2023 je storitev sodelovala z 38 agregatorji in črpala več kot 28 milijonov elementov podatkov iz 198 baz podatkov.<ref>{{navedi splet |url=https://jpsearch.go.jp/arfy2022 |title=Report on Japan Search Activities in FY2022 |publisher=Japan Search |access-date=20 November 2023}}</ref> == Standardi == Poleg knjižničnih storitev se organizacija ukvarja tudi s standardnimi dejavnostmi na področjih, povezanih z bibliografskimi in iskalno-priklicnimi standardi. Področja dela vključujejo opis metapodatkov nacionalne knjižnice prehrane v Dublinu (DC-NDL)<ref>{{navedi splet| author = | date =| title = National Diet Library Dublin Core Metadata Description (DC-NDL)| work = National Diet Library| publisher= | url = https://www.ndl.go.jp/en/dlib/standards/meta/index.html| access-date = 2022-04-01| archive-url = https://web.archive.org/web/20210715124552/https://www.ndl.go.jp/en/dlib/standards/meta/index.html| archive-date = 2021-07-15| url-status = live}}</ref> in odprte podatke, povezane z nacionalno knjižnico (NDL LOD).<ref>{{navedi splet| author = | date= | title = (National Diet Library) Linked Open Data (LOD)| work = National Diet Library| publisher =| url = https://www.ndl.go.jp/en/dlib/standards/lod/index.html| access-date = 2022-04-01| archive-url = https://web.archive.org/web/20210715124552/https://www.ndl.go.jp/en/dlib/standards/meta/index.html| archive-date = 2021-07-15| url-status = live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * a članek temelji na informacijah, pridobljenih s spletnega mesta National Diet Library. Razdelek o oblikovanju NDL pod okupacijskimi silami ZDA se močno opira na Leslieja Pincusa, "Revolution in the Archives of Memory: The Founding of the National Diet Library in Occupied Japan" in Francis X. Blouin and William G. Rosenberg, eds., ''Archives, Documentation, and Institutions of Social Memory: Essays from the Sawyer Seminar'' (Ann Arbor: University of Michigan Press, 2006). *Kim, Chin (1969). "A New National Library: The National Diet Library of Japan". ''The Journal of Library History.'' University of Texas Press. 4 (3): 225–238. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|National Diet Library|Japonska nacionalna knjižnica}} * {{official|http://ndl.go.jp/}} * [https://iss.ndl.go.jp/?locale=en NDL Search] * [https://ndlonline.ndl.go.jp/ NDL Online] * [https://dl.ndl.go.jp/en/ NDL Digital Collections] * [https://id.ndl.go.jp/auth/ndla Web NDL Authorities] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodne knjižnice]] [[Kategorija:Knjižnična klasifikacija]] [[Kategorija:Ustanove v Tokiu]] [[Kategorija:Ustanove v Kjotu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]] rhc322tly74pm4g2jlholsix6mqyjzx 0 452709 6746376 6713506 2026-09-03T13:57:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Gajševsko jezero | image_lake = Gajševsko jezero 03.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Križevci]], [[Občina Ljutomer]] | coords = {{koord|46|32|6|N|16|6|58|E|type:waterbody_region:SI|display=inline,title}} | pushpin_map = Slovenija | type = [[akumulacijsko jezero]] | group = | inflow = [[Ščavnica]] | outflow = Ščavnica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = 0,77 km² | depth = >3 m | max-depth = 10 | volume = 2,6×10⁶ m³ | residence_time = | shore = | elevation = 206 m | frozen = | islands = | cities = | reference = <ref name="kakovost">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Kakovost%20voda-SLO.pdf |title=Kakovost voda v Sloveniji |publisher=Agencija RS za okolje |location=Ljubljana |date=marec 2008 |isbn= 978-961-6024-39-6}}</ref><ref name="VovkZeman17">{{navedi revijo |last1=Vovk Korže |first1=Ana |last2=Zeman |first2=Silvija |year=2017 |title=Naravni čistilni sistemi kot inovativni pristopi za čiščenje vode na primeru čezmejnega območja med Muro in Dravo - Gajševsko jezero |url=https://hrcak.srce.hr/file/281064 |journal=Podravina |volume=16 |issue=31 |pages=51–66 |access-date=2018-09-29 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515182033/https://hrcak.srce.hr/file/281064 |url-status=dead }}</ref> }} '''Gajševsko jezero''' je umetno [[akumulacijsko jezero]] na reki [[Ščavnica|Ščavnici]], ki leži med krajema [[Gajševci]] in [[Grabe pri Ljutomeru|Grabami pri Ljutomeru]] v [[Občina Križevci|Občini Križevci]] (z manjšim delom v [[Občina Ljutomer|Občini Ljutomer]]) na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]]. Nastalo je leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in s tem ustvarili rezervoar za izlivanje poplavnih voda. V času normalnega vodostaja je plitvo in zamuljeno, s povprečno globino manj kot 3 m.<ref name="VovkZeman17"/> Znano je predvsem kot največji in najbogatejši [[ribolov]]ni revir v okolici, zaradi ugodnega vetra pa je priljubljeno tudi med [[Jadranje na deski|deskarji]]. Z ribolovnim režimom v jezeru upravlja Ribiška družina Ljutomer, ki vzdržuje del v velikosti 10 ha kot ribji rezervat.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitpomurje.eu/si/ponudniki/gajsevsko-jezero |title=Gajševsko jezero |work=Visit Pomurje |publisher=RRA Mura |accessdate=2018-09-29 |archive-date=2017-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810072843/http://www.visitpomurje.eu/si/ponudniki/gajsevsko-jezero |url-status=dead }}</ref> Sama voda je zmerno do močno onesnažena z gnojili, z visoko vsebnostjo [[fosfor]]ja in [[dušik]]a, zato je klasificirano kot [[Trofično stanje|evtrofno]] do hiperevtrofno jezero. Dodatno težavo predstavlja preobremenjenost z [[ribe|ribami]].<ref name="kakovost"/> Kljub temu zaradi plitkosti ne prihaja do pomanjkanja [[kisik]]a v vodi, občasno pa je zaznati onesnaženost s [[pesticid]]i.<ref name="VovkZeman17"/> Brežine so očiščene zarasti, zato se tam ni razvila pestra rastlinska in živalska združba.<ref name="VovkZeman17"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Gajševsko jezero}} {{lake-stub}} [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Gajševci]] qbvkclv89i6hwkxkml82l0i0mad19t3 0 454495 6746477 6558094 2026-09-03T20:39:08Z JozefD 5744 6746477 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 ga nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1400–1764) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] frv6mhu6p4sjv9nmzyynngk66rg91tw 6746479 6746477 2026-09-03T20:47:08Z JozefD 5744 /* Posestva na Kranjskem */ 6746479 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 ga nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1635) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] jub0wpqd3qx586gw74w8oz8used9omk 6746480 6746479 2026-09-03T20:50:09Z JozefD 5744 /* Posestva na Kranjskem */ 6746480 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 ga nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1511) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 49pjy4359xdkq4cd47v7i9odbwr4p1n 6746481 6746480 2026-09-03T20:55:01Z JozefD 5744 /* Literatura */ 6746481 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 ga nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1511) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Nared Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] bdkfugjcqo8f0d9ip7md9jfyh3fl68b 6746504 6746481 2026-09-03T23:49:27Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ 6746504 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 pa nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1511) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Nared Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] nemfkz8j1tml4fet3ena86u3hnn1lf7 0 454930 6746547 5414734 2026-09-04T08:04:49Z ~2026-37819-86 262381 Izbrisal točni rojstni datum. 6746547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}{{wikificiraj}} '''Rok Žaucer''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], *[[1974]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. ==Življenje in delo== Obiskoval je [[Osnovna šola Trnovo | Osnovno šolo Trnovo]], ki je bila po prvih dveh letih njegovega šolanja preimenovana v Osnovno šolo X. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske (danes se ponovno imenuje Osnovna šola Trnovo). V sedmem razredu je bil njegov razred dodeljen novoustanovljeni podružnici, in sicer enoti Cveto Močnik – Kolezija (danes [[Osnovna šola Kolezija]]). Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, katera pa se je po njegovih opravljenih prvih dveh letih preimenovala v [[Gimnazija Poljane | Gimnazijo Poljane]], kot se imenuje še danes. Po končani gimnaziji se je odločil za dvopredmetni študij angleškega jezika (A) in splošnega jezikoslovja (B) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V tretjem in četrtem letniku je v okviru programa Angleški jezik in književnost študij opravljal na prevajalski smeri. Vmes je v letu 1999-2000 s sedemmesečnim civilnim služenjem v domu za starejše občane Ljubljana Vič-Rudnik, enota Kolezija odslužil obvezni [[vojaški rok]]. Leta 2000 je diplomiral z nazivoma diplomirani [[anglist]] prevajalec in diplomirani splošni jezikoslovec. Ker ga je v času dodiplomskega študija jezikoslovje prepričalo, se je v zimi 1999/2000 prijavil na nekaj kanadskih in ameriških jezikovnih oddelkih za podiplomski študij. Finančno najboljše pogoje so mu ponudili na Oddelku za jezikoslovje na Univerzi v Ottawi (v [[Kanada|Kanadi]]). Jeseni leta 2000 je tako začel dvoletni magistrski program in si poleti 2002 z zagovorom magistrske naloge z naslovom »The Role of Verbal Prefixes in Slavic: Evidence from Slovenian Locative Denominal Verbs« prislužil naziv magister [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. Jeseni leta 2002 je na istem oddelku začel štiriletni doktorski program, na katerem je leta 2008 ubranil doktorsko disertacijo z naslovom »A VP-internal/Resultative Analysis of 4 ''VP-External'' Uses of Slavic Verbal Prefixes,« na podlagi česar mu je bil leta 2009 podeljen naziv doktor [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. V času dodiplomskega študija je po študentskih napotnicah občasno lektoriral in prevajal (iz [[Angleščina|angleščine]] v [[Slovenščina|slovenščino]] in obratno). S sošolci so leta 1998 ustanovili brezplačno jezikoslovno svetovalnico ŠUSS, ki je bila prva slovenska spletna jezikovna svetovalnica, v okviru katere so potem deset let ljudem pomagali z odgovori na jezikoslovna vprašanja. Po dveh letih delovanja so pri Študentski založbi izdali tudi knjižni zbornik odgovorov. Leta 1998 je v soavtorstvu s [[Franc Marušič | Francem Marušičem]] s prispevkoma o slovenščini v Evropski uniji sodeloval na svoji prvi konferenci (Kongres Društva za uporabno jezikoslovje) in prvi mednarodni konferenci (na Univerzi v Navarri v Pamploni v Španiji). Leta 2002, torej v drugem letniku magistrskega študija, se je s soavtorskim prispevkom s Francem Marušičem in Tatjano Marvin na temo slovesnkih povedkovih prilastkov udeležil svoje prve jezikoslovne konference v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (Formal Approaches to Slavic Linguistics). V nadaljevanju podiplomskega študija je potem z nekaj avtorskimi in več soavtorskimi prispevki sodeloval še na vrsti jezikoslovnih konferenc v [[ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Evropa|Evropi]]. Med magistrskim in doktorskim študijem je na Oddelku za jezikoslovje Univerze Ottawi je od leta 2000 do 2006 ves čas opravljal pedagoško asistenstvo pri različnih predmetih ali raziskovalno asistenstvo na raznih raziskovalnih projektih (tam je bil takrat urejen način financiranja del za večino podiplomskih študentov). V pomladnem semestru leta 2007 je na programu Slovenistika na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] po avorski pogodbi sodeloval pri izvajanju predmeta Slovenski knjižni jezik II – Oblikoslovje. Jeseni leta 2007 se je na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] polno zaposlil kot asistent za [[jezikoslovje]]. Med leti 2007 in 2009 je bil na Univerzi v Novi Gorici zaposlen kot asistent za jezikoslovje, od leta 2009 pa kot docent za jezikoslovje. V okviru [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakultete za humanistiko]] predava na prvo- in drugostopenjskih programih Slovenistike, v okviru Fakultete za podiplomski študij pa na tretjestopenjskem programu Kognitivne znanosti jezika. Raziskovalno deluje v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika, ki ga od ustanovitve leta 2014 tudi vodi. Od leta 2009 do 2014 je vodil tudi Raziskovalni center za humanistiko, od katerega se je Center za kognitivne znanosti jezika leta 2014 odcepil. V letu 2012 je s štipendijo Evropske znanstvene fundacije tri mesece gostoval v Jezikoslovni sekciji Oddelka za filologijo Univerze v Patrasu ([[Grčija]]). V letu 2010 pa ponovno en mesec na Centru za napredne raziskave teoretičnega jezikoslovja Univerze v Tromsoju ([[Norveška]]). Od začetka podiplomskega študija pa do danes se je največ ukvarjal s preučevanjem skladnje in morfoskladnje. Pretežno na podatkih iz slovenščine, in sicer v modelu tvorbene slovnice. Poleg tega se je nedavno ukvarjal tudi z usvajanjem jezika in preučevanjem povezave med jezikom in ostalo kognicijo. Ukvarjal se je tudi s slovensko jezikovno politiko, pretežno preko izdelovanja elaboratov za potrebe Ministrstva za kulturo, in teorijo in prakso jezikovnega svetovanja. Med leti 2011 in 2013 je bil s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] in Petro Mišmaš v ekipi [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]], ki je izvajala svetovanje za potrebe Spletne jezikovne svetovalnice za slovenski jezik. Leta 2014 je na podlagi izbranega gradiva izšel tudi knjižni zbornik. Od leta 2018 sta s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] glavna urednika mednarodne jezikoslovne revije Journal of Slavic Linguistics. ==Delna bibliografija== *(sourednik s F. Marušičem) Formal Studies in Slovenian Syntax. Amsterdam: John Benjamins, 2016. *(sourednik s F. Marušičem) Studies in Formal Slavic Linguistics, zbornik prispevkov. Frankfurt: Peter Lang, 2008. *(soavtor s F. Marušičem) On the Intensional FEEL-LIKE Construction in Slovenian: A case of a phonologically null verb, v Natural Language & Linguistic Theory 24 (2006): 1093-1159. *(soavtor s F. Marušičem) A definite article in the AP – evidence from colloquial Slovenian, v L. Schurcks/A. Giannakidou/U. Etxeberria (ur.), The nominal structure in Slavic and beyond. Berlin: De Gruyter, 2014. pp. 183–208. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žaucer, Rok}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] jke5mqjc5vaa763s9u54z2h41q9mo8p 6746549 6746547 2026-09-04T08:06:46Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-37819-86|~2026-37819-86]] ([[User talk:~2026-37819-86|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] 5414734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}{{wikificiraj}} '''Rok Žaucer''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], *[[17. februar]] [[1974]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. ==Življenje in delo== Obiskoval je [[Osnovna šola Trnovo | Osnovno šolo Trnovo]], ki je bila po prvih dveh letih njegovega šolanja preimenovana v Osnovno šolo X. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske (danes se ponovno imenuje Osnovna šola Trnovo). V sedmem razredu je bil njegov razred dodeljen novoustanovljeni podružnici, in sicer enoti Cveto Močnik – Kolezija (danes [[Osnovna šola Kolezija]]). Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, katera pa se je po njegovih opravljenih prvih dveh letih preimenovala v [[Gimnazija Poljane | Gimnazijo Poljane]], kot se imenuje še danes. Po končani gimnaziji se je odločil za dvopredmetni študij angleškega jezika (A) in splošnega jezikoslovja (B) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V tretjem in četrtem letniku je v okviru programa Angleški jezik in književnost študij opravljal na prevajalski smeri. Vmes je v letu 1999-2000 s sedemmesečnim civilnim služenjem v domu za starejše občane Ljubljana Vič-Rudnik, enota Kolezija odslužil obvezni [[vojaški rok]]. Leta 2000 je diplomiral z nazivoma diplomirani [[anglist]] prevajalec in diplomirani splošni jezikoslovec. Ker ga je v času dodiplomskega študija jezikoslovje prepričalo, se je v zimi 1999/2000 prijavil na nekaj kanadskih in ameriških jezikovnih oddelkih za podiplomski študij. Finančno najboljše pogoje so mu ponudili na Oddelku za jezikoslovje na Univerzi v Ottawi (v [[Kanada|Kanadi]]). Jeseni leta 2000 je tako začel dvoletni magistrski program in si poleti 2002 z zagovorom magistrske naloge z naslovom »The Role of Verbal Prefixes in Slavic: Evidence from Slovenian Locative Denominal Verbs« prislužil naziv magister [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. Jeseni leta 2002 je na istem oddelku začel štiriletni doktorski program, na katerem je leta 2008 ubranil doktorsko disertacijo z naslovom »A VP-internal/Resultative Analysis of 4 ''VP-External'' Uses of Slavic Verbal Prefixes,« na podlagi česar mu je bil leta 2009 podeljen naziv doktor [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. V času dodiplomskega študija je po študentskih napotnicah občasno lektoriral in prevajal (iz [[Angleščina|angleščine]] v [[Slovenščina|slovenščino]] in obratno). S sošolci so leta 1998 ustanovili brezplačno jezikoslovno svetovalnico ŠUSS, ki je bila prva slovenska spletna jezikovna svetovalnica, v okviru katere so potem deset let ljudem pomagali z odgovori na jezikoslovna vprašanja. Po dveh letih delovanja so pri Študentski založbi izdali tudi knjižni zbornik odgovorov. Leta 1998 je v soavtorstvu s [[Franc Marušič | Francem Marušičem]] s prispevkoma o slovenščini v Evropski uniji sodeloval na svoji prvi konferenci (Kongres Društva za uporabno jezikoslovje) in prvi mednarodni konferenci (na Univerzi v Navarri v Pamploni v Španiji). Leta 2002, torej v drugem letniku magistrskega študija, se je s soavtorskim prispevkom s Francem Marušičem in Tatjano Marvin na temo slovesnkih povedkovih prilastkov udeležil svoje prve jezikoslovne konference v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (Formal Approaches to Slavic Linguistics). V nadaljevanju podiplomskega študija je potem z nekaj avtorskimi in več soavtorskimi prispevki sodeloval še na vrsti jezikoslovnih konferenc v [[ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Evropa|Evropi]]. Med magistrskim in doktorskim študijem je na Oddelku za jezikoslovje Univerze Ottawi je od leta 2000 do 2006 ves čas opravljal pedagoško asistenstvo pri različnih predmetih ali raziskovalno asistenstvo na raznih raziskovalnih projektih (tam je bil takrat urejen način financiranja del za večino podiplomskih študentov). V pomladnem semestru leta 2007 je na programu Slovenistika na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] po avorski pogodbi sodeloval pri izvajanju predmeta Slovenski knjižni jezik II – Oblikoslovje. Jeseni leta 2007 se je na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] polno zaposlil kot asistent za [[jezikoslovje]]. Med leti 2007 in 2009 je bil na Univerzi v Novi Gorici zaposlen kot asistent za jezikoslovje, od leta 2009 pa kot docent za jezikoslovje. V okviru [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakultete za humanistiko]] predava na prvo- in drugostopenjskih programih Slovenistike, v okviru Fakultete za podiplomski študij pa na tretjestopenjskem programu Kognitivne znanosti jezika. Raziskovalno deluje v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika, ki ga od ustanovitve leta 2014 tudi vodi. Od leta 2009 do 2014 je vodil tudi Raziskovalni center za humanistiko, od katerega se je Center za kognitivne znanosti jezika leta 2014 odcepil. V letu 2012 je s štipendijo Evropske znanstvene fundacije tri mesece gostoval v Jezikoslovni sekciji Oddelka za filologijo Univerze v Patrasu ([[Grčija]]). V letu 2010 pa ponovno en mesec na Centru za napredne raziskave teoretičnega jezikoslovja Univerze v Tromsoju ([[Norveška]]). Od začetka podiplomskega študija pa do danes se je največ ukvarjal s preučevanjem skladnje in morfoskladnje. Pretežno na podatkih iz slovenščine, in sicer v modelu tvorbene slovnice. Poleg tega se je nedavno ukvarjal tudi z usvajanjem jezika in preučevanjem povezave med jezikom in ostalo kognicijo. Ukvarjal se je tudi s slovensko jezikovno politiko, pretežno preko izdelovanja elaboratov za potrebe Ministrstva za kulturo, in teorijo in prakso jezikovnega svetovanja. Med leti 2011 in 2013 je bil s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] in Petro Mišmaš v ekipi [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]], ki je izvajala svetovanje za potrebe Spletne jezikovne svetovalnice za slovenski jezik. Leta 2014 je na podlagi izbranega gradiva izšel tudi knjižni zbornik. Od leta 2018 sta s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] glavna urednika mednarodne jezikoslovne revije Journal of Slavic Linguistics. ==Delna bibliografija== *(sourednik s F. Marušičem) Formal Studies in Slovenian Syntax. Amsterdam: John Benjamins, 2016. *(sourednik s F. Marušičem) Studies in Formal Slavic Linguistics, zbornik prispevkov. Frankfurt: Peter Lang, 2008. *(soavtor s F. Marušičem) On the Intensional FEEL-LIKE Construction in Slovenian: A case of a phonologically null verb, v Natural Language & Linguistic Theory 24 (2006): 1093-1159. *(soavtor s F. Marušičem) A definite article in the AP – evidence from colloquial Slovenian, v L. Schurcks/A. Giannakidou/U. Etxeberria (ur.), The nominal structure in Slavic and beyond. Berlin: De Gruyter, 2014. pp. 183–208. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žaucer, Rok}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] 3wuq7ig87cedrvfk0z7fa0tzxyi8spz 6746550 6746549 2026-09-04T08:18:17Z ~2026-37819-86 262381 Zbrisal rojstni datum zaradi zasebnosti / pomanjkanja virov 6746550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}{{wikificiraj}} '''Rok Žaucer''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], *[[1974]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. ==Življenje in delo== Obiskoval je [[Osnovna šola Trnovo | Osnovno šolo Trnovo]], ki je bila po prvih dveh letih njegovega šolanja preimenovana v Osnovno šolo X. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske (danes se ponovno imenuje Osnovna šola Trnovo). V sedmem razredu je bil njegov razred dodeljen novoustanovljeni podružnici, in sicer enoti Cveto Močnik – Kolezija (danes [[Osnovna šola Kolezija]]). Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, katera pa se je po njegovih opravljenih prvih dveh letih preimenovala v [[Gimnazija Poljane | Gimnazijo Poljane]], kot se imenuje še danes. Po končani gimnaziji se je odločil za dvopredmetni študij angleškega jezika (A) in splošnega jezikoslovja (B) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V tretjem in četrtem letniku je v okviru programa Angleški jezik in književnost študij opravljal na prevajalski smeri. Vmes je v letu 1999-2000 s sedemmesečnim civilnim služenjem v domu za starejše občane Ljubljana Vič-Rudnik, enota Kolezija odslužil obvezni [[vojaški rok]]. Leta 2000 je diplomiral z nazivoma diplomirani [[anglist]] prevajalec in diplomirani splošni jezikoslovec. Ker ga je v času dodiplomskega študija jezikoslovje prepričalo, se je v zimi 1999/2000 prijavil na nekaj kanadskih in ameriških jezikovnih oddelkih za podiplomski študij. Finančno najboljše pogoje so mu ponudili na Oddelku za jezikoslovje na Univerzi v Ottawi (v [[Kanada|Kanadi]]). Jeseni leta 2000 je tako začel dvoletni magistrski program in si poleti 2002 z zagovorom magistrske naloge z naslovom »The Role of Verbal Prefixes in Slavic: Evidence from Slovenian Locative Denominal Verbs« prislužil naziv magister [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. Jeseni leta 2002 je na istem oddelku začel štiriletni doktorski program, na katerem je leta 2008 ubranil doktorsko disertacijo z naslovom »A VP-internal/Resultative Analysis of 4 ''VP-External'' Uses of Slavic Verbal Prefixes,« na podlagi česar mu je bil leta 2009 podeljen naziv doktor [[jezikoslovje|jezikoslovja]]. V času dodiplomskega študija je po študentskih napotnicah občasno lektoriral in prevajal (iz [[Angleščina|angleščine]] v [[Slovenščina|slovenščino]] in obratno). S sošolci so leta 1998 ustanovili brezplačno jezikoslovno svetovalnico ŠUSS, ki je bila prva slovenska spletna jezikovna svetovalnica, v okviru katere so potem deset let ljudem pomagali z odgovori na jezikoslovna vprašanja. Po dveh letih delovanja so pri Študentski založbi izdali tudi knjižni zbornik odgovorov. Leta 1998 je v soavtorstvu s [[Franc Marušič | Francem Marušičem]] s prispevkoma o slovenščini v Evropski uniji sodeloval na svoji prvi konferenci (Kongres Društva za uporabno jezikoslovje) in prvi mednarodni konferenci (na Univerzi v Navarri v Pamploni v Španiji). Leta 2002, torej v drugem letniku magistrskega študija, se je s soavtorskim prispevkom s Francem Marušičem in Tatjano Marvin na temo slovesnkih povedkovih prilastkov udeležil svoje prve jezikoslovne konference v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (Formal Approaches to Slavic Linguistics). V nadaljevanju podiplomskega študija je potem z nekaj avtorskimi in več soavtorskimi prispevki sodeloval še na vrsti jezikoslovnih konferenc v [[ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Evropa|Evropi]]. Med magistrskim in doktorskim študijem je na Oddelku za jezikoslovje Univerze Ottawi je od leta 2000 do 2006 ves čas opravljal pedagoško asistenstvo pri različnih predmetih ali raziskovalno asistenstvo na raznih raziskovalnih projektih (tam je bil takrat urejen način financiranja del za večino podiplomskih študentov). V pomladnem semestru leta 2007 je na programu Slovenistika na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] po avorski pogodbi sodeloval pri izvajanju predmeta Slovenski knjižni jezik II – Oblikoslovje. Jeseni leta 2007 se je na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] polno zaposlil kot asistent za [[jezikoslovje]]. Med leti 2007 in 2009 je bil na Univerzi v Novi Gorici zaposlen kot asistent za jezikoslovje, od leta 2009 pa kot docent za jezikoslovje. V okviru [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakultete za humanistiko]] predava na prvo- in drugostopenjskih programih Slovenistike, v okviru Fakultete za podiplomski študij pa na tretjestopenjskem programu Kognitivne znanosti jezika. Raziskovalno deluje v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika, ki ga od ustanovitve leta 2014 tudi vodi. Od leta 2009 do 2014 je vodil tudi Raziskovalni center za humanistiko, od katerega se je Center za kognitivne znanosti jezika leta 2014 odcepil. V letu 2012 je s štipendijo Evropske znanstvene fundacije tri mesece gostoval v Jezikoslovni sekciji Oddelka za filologijo Univerze v Patrasu ([[Grčija]]). V letu 2010 pa ponovno en mesec na Centru za napredne raziskave teoretičnega jezikoslovja Univerze v Tromsoju ([[Norveška]]). Od začetka podiplomskega študija pa do danes se je največ ukvarjal s preučevanjem skladnje in morfoskladnje. Pretežno na podatkih iz slovenščine, in sicer v modelu tvorbene slovnice. Poleg tega se je nedavno ukvarjal tudi z usvajanjem jezika in preučevanjem povezave med jezikom in ostalo kognicijo. Ukvarjal se je tudi s slovensko jezikovno politiko, pretežno preko izdelovanja elaboratov za potrebe Ministrstva za kulturo, in teorijo in prakso jezikovnega svetovanja. Med leti 2011 in 2013 je bil s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] in Petro Mišmaš v ekipi [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]], ki je izvajala svetovanje za potrebe Spletne jezikovne svetovalnice za slovenski jezik. Leta 2014 je na podlagi izbranega gradiva izšel tudi knjižni zbornik. Od leta 2018 sta s [[Franc Marušič|Francem Marušičem]] glavna urednika mednarodne jezikoslovne revije Journal of Slavic Linguistics. ==Delna bibliografija== *(sourednik s F. Marušičem) Formal Studies in Slovenian Syntax. Amsterdam: John Benjamins, 2016. *(sourednik s F. Marušičem) Studies in Formal Slavic Linguistics, zbornik prispevkov. Frankfurt: Peter Lang, 2008. *(soavtor s F. Marušičem) On the Intensional FEEL-LIKE Construction in Slovenian: A case of a phonologically null verb, v Natural Language & Linguistic Theory 24 (2006): 1093-1159. *(soavtor s F. Marušičem) A definite article in the AP – evidence from colloquial Slovenian, v L. Schurcks/A. Giannakidou/U. Etxeberria (ur.), The nominal structure in Slavic and beyond. Berlin: De Gruyter, 2014. pp. 183–208. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žaucer, Rok}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] jke5mqjc5vaa763s9u54z2h41q9mo8p 0 460071 6746531 5440827 2026-09-04T07:16:53Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|2|0 */ 6746531 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} '''Torta Sacher''' je vrsta čokoladne torte z nadevom iz marelične marmelade in čokoladno glazuro, ki jo je iznašel Franz Sacher. Velja za eno izmed najbolj znanih specialitet dunajske kuhinje in se uvršča na seznam avstrijskih nacionalnih jedi. == Zgodovina == [[Slika:Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|sličica|200x200_pik|Originalna torta Sacher, hotel Sacher na Dunaju ]] Njeni začetki segajo v leto 1832, ko je avstrijski [[Klemens Wenzel von Metternich|knez Metternich]] svojega glavnega dvornega kuharja zadolžil, naj zanj in za njegove goste pripravi posebno sladico. Glavni kuhar je nenadoma zbolel, zato je njegovo nalogo moral prevzeti 16-letni vajenec Franz Sacher (1816–1907), ki se je na dvoru uvajal 2 leti. Franzu Sacherju je tako uspelo zasnovati osnovno obliko torte Sacher. Kljub temu da so bili gostje nad sladico navdušeni, ta s strani javnosti sprva ni bila deležna velike pozornosti. Sacher je po zaključenem usposabljanju odpotoval v [[Bratislava|Bratislavo]] in kasneje v [[Budimpešta|Budimpešto]], leta 1848 pa se je vrnil na [[Dunaj]], kjer je odprl delikatesno prodajalno ter vinoteko. Njegov najstarejši sin Eduard (1843–1892) je očetovo delo nadaljeval in svoje usposabljanje zaključil pri dvornem slaščičarju Demlu. V tem času je izpopolnil očetov recept in torti dal obliko, v kateri jo poznamo še danes. Torta Sacher je bila sprva v ponudbi slaščičarne Demel, kasneje pa tudi hotela Sacher, ki ga je leta 1876 ustanovil Sacherejev sin Eduard. Od takrat naprej velja za eno izmed najbolj znanih dunajskih kulinaričnih specialitet. == Pravni spor == Vprašanje o uporabi imena ''izvirna torta Sacher'' je hotel Sacher in slaščičarno Demel pripeljalo do pravnega spora. Eduard Sacher je recept za torto Sacher izpopolnil v slaščičarni Demel in od takrat naprej je tam bila v stalni ponudbi. Po smrti Eduardove vdove Anne Sacher (1859–1930) in stečaju hotela leta 1934 se je njegov sin zaposlil v Demlu ter slaščičarni dodelil pravico prodajanja torte pod imenom ''torta Eduarda Sacherja''. Leta 1938 je prišlo do prvih nesoglasij med slaščičarno Demel in novimi lastniki hotela, ki so torto Sacher začeli prodajati tudi na ulicah pod blagovno znamko ''izvirna torta Sacher''. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in obdobju okupacije so leta 1954 lastniki hotela uveljavili pravice svoje blagovne znamke in tožili slaščičarno Demel, ki je torto prodajala pod imenom ''izvirna torta Sacher''. V naslednjih 7 letih so se nadaljevali pravni spori v zvezi z uporabo imena, številom slojev marmeladnega nadeva ter sestavinami. Avstrijski pisatelj Friedrich Torberg, stalni gost hotela Sacher kot tudi slaščičarne Demel, je v tem procesu pričal, da torta Sacher začasa življenja Anne Sacher nikoli ni bila prerezana po sredini niti premazana z marmelado. Leta 1963 je prišlo do izvensodne poravnave, kar je hotelu Sacher omogočilo, da torto lahko poimenuje ''izvirna torta Sacher'', Demlu pa dodelilo pravico, da torto okrasi s trikotnim pečatom, ki nosi napis ''torta Eduarda Sacherja''. Obe torti se razlikujeta v strukturi biskvita ter v številu slojev marmelade. Pri ''izvirni torti Sacher'' se prvi sloj nahaja pod čokoladno glazuro, drugi pa v sredini biskvita, pri ''torti Eduarda Sacherja'' pa le pod glazuro. == Zunanje povezave == *[http://okusno.je/recept/sacher-torta Recept: torta Sacher (na spletni strani okusno.je - v slovenščini)] *[http://www.foodtimeline.org/foodcakes.html#sacher Recept: izvirna torta Sacher, na spletni strani foodtimeline.org] [[Kategorija:Slaščice]] [[Kategorija:Avstrijska kuhinja]] 93b4tsjpmqvx2m5wylugm7jsfd5nxt5 0 461006 6746371 6611385 2026-09-03T13:49:24Z ModriDirkac 89613 6746371 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Ludvik I. Bavarski}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I, bavarski vojvoda | image = <!-- WD --> | noble family = [[Wittelsbachi]] | issue = [[Oton II., bavarski vojvoda]] | father = [[Oton I., bavarski vojvoda]] | mother = Agnes iz rodbine Loon | spouse = Ludmila Češka | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> }} '''Ludvik I.''', imenovan '''Kelheimer''', [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] vojvoda, * [[23. december]] [[1173]], [[Kelheim]], † [[15. september]] [[1231]], Kelheim. Ludvik I. je drugi bavarski vojvoda iz rodbine [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]]. S svojo aktivnostjo in pragmatično prilagodljivostjo je utrdil oblast v vojvodini, pridobil [[Renski palatinat]] in ustvaril temelje več kot sedemstoletni vladavini Wittelsbachov na Bavarskem. ==Poreklo in mladost== Ludvikov oče, bavarski [[Palatin (naziv)|palatinski]] grof Oton VI. iz rodbine Wittelsbachov, je bil zvest pristaš [[Štaufovci|štaufovskega]] cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika I. Barbarose]]. Ko je ta leta 1180 svojemu bratrancu in tekmecu iz rodbine [[Rodbina Welf|Welfov]], [[Henrik Lev|Henriku Levu]], odvzel vojvodino Bavarsko, je od nje oddelil [[Vojvodina Štajerska|vojvodino Štajersko]] (ki jo je dal rodbini [[Otokarji|Otokarjev]]), večji del pa je kot [[Vojvodina Bavarska|vojvodino Bavarsko]] dodelil v [[fevd]] Ludvikovemu očetu, ki je s tem postal bavarski vojvoda [[Oton I., bavarski vojvoda|Oton I.]] Tri leta kasneje je Oton umrl, cesar pa je za naslednika v vojvodini določil njegovega mladoletnega sina Ludvika. V času mladoletnosti so v njegovem imenu vladali mati Agnes (iz rodbine holandskih grofov Loon) in strica Konrad (nadškof v [[Mainz]]u in [[Salzburg]]u) in Oton (bavarski palatinski grof Oton VII). ==Pristaš Štaufovcev== Leta 1292 je bil Ludvik vpričo novega cesarja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]], sina Friderika Barbarose, sprejet med viteze. Kmalu za tem je cesar Ludvika rešil hudega pritiska vojaške zveze nasprotnikov pod vodstvom bogenskega grofa Alberta III., ki jo je podpiral tudi češki kralj Otokar I. Přemysl in je bila naperjena tudi proti cesarju. Henrik VI. se je odločno postavil na Ludvikovo stran in Alberta III. postavil izven varstva zakona. Odtlej je Ludvik pripadal cesarjevemu najožjemu plemstvu. V letih 1293-94 je spremljal cesarja v [[Apulija|Apulijo]] in na [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]] in leta 1297 ponovno na Sicilijo. Po smrti Henrika VI. (1297) je bil Ludvik med nemškimi knezi, ki so za novega nemškega kralja izvolili Henrikovega mlajšega brata [[Filip Švabski|Filipa]]. Naslednjih deset let, vse do Filipove smrti, se je na njegovi strani boril proti protikralju iz rodbine [[Rodbina Welf|Welfov]], [[Oton IV. Nemški|Otonu IV.]] Ni se odzival na pozive papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]], ki je podpiral Otona IV., naj prestopi v nasprotni tabor. Vzporedno si je Ludvik ves čas prizadeval, da bi čim več gospostev in pravic v vojvodini spremenil v rodbinsko lastnino Witelsbachov. Pri tem se je posluževal vseh možnih načinov. Najprimernejše so bile sorodstvene povezave. Svojih šest sester je poročil s premožnimi plemiči. Sam se je (1204) poročil z vdovo svojega sovražnika bogenskega grofa Alberta III. <ref> ko je rodbina Bogen v naslednji generaciji izumrla, je Ludvikov in Ludmilin sin Oton II. podedoval posesti rodbine Bogen.</ref> Na roko mu je šlo izumiranje plemiških družin in zapadlost njihovih fevdov. Posluževal pa se je tudi sile. Po izumrtju rodbine Stefflingen<ref>stranska veja Baboncev, mestnih grofov [[Regensburg]]a</ref> (1196), se je za njihovo posest spustil v srdite [[Fajda|fajde]] z [[Regensburg|regensburškim]] škofom in njegovim zaveznikom, [[Salzburg|salzburškim]] nadškofom. Po hudem uničenju dežele je leta 1205 ob posredovanju kralja Filipa z regensburškim škofom sklenil zase ugoden mir. S salzburškim nadškofom se je spopadel še leta 1218 in pridobil peilsteinsko dediščino v pomembnem mestu soli Reichenhal in v Gasteinski dolini; do poravnave s salzburškim nadškofom je prišlo šele leta 1230, ko je Ludvik po izumrtju grofov von Lebenau podedoval njihovo posest.<ref>kot svak zadnjega grofa je podedoval posesti na obeh straneh reke Salzach pri današnjem Laufen (Salzach)</ref> ==Sodelovanje s kraljem Otonom IV.== Po umoru Filipa Švabskega (v rezidenci [[Bamberg|bamberškega]] škofa Ekberta ga je iz osebnih razlogov umoril Ludvikov bratranec, bavarski palatinski grof Oton VIII.) je bil Ludvik prvi nemški knez, ki je priznal Otona IV. za nemškega kralja. Na državnem zboru v [[Frankfurt]]u, sklicanem po Otonovem kronanju, je novi kralj Ludviku priznal dednost vojvodine Bavarske in mu prepustil tudi državne fevde morilca in dveh bratov iz rodbine [[Andeški|Andechs-Meran]], istrskega grofa Henrika in bamberškega škofa Ekberta, ki sta bila (kasneje se je izkazalo, da po krivem) obdolžena sodelovanja pri umoru. S tem se je Ludvik znebil svojih najmočnejših tekmecev znotraj bavarske vojvodine in dobil tudi del njihovih posesti na Zgornjem Bavarskem. Ludvik je poleti 1209 spremljal Otona IV. na kronanje za cesarja v [[Rim]]. Ko pa je papež novembra 1210 izobčil Otona IV. (ker se ni držal obljub, ki mu jih je dal v zameno za podporo, in je bil na poti, da zavzame Sicilijo), je bil Ludvik med nemškimi knezi, ki so septembra 1211 v [[Nürnberg]]u izvolili za protikralja Štaufovca [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], sina Henrika VI., tedaj [[Kraljevina Sicilija|kralja Sicilije]]. ==Spet na strani Štaufovcev== Po prihodu Friderika II. v Nemčijo se je število njegovih pristašev hitro večalo. Ludvik je prisostvoval njegovemu kronanju v [[Frankfurt]]u (decembra 1212) in ga v naslednjih letih spremljal v boju proti Otonu IV. Za zvestobo je bil leta 1214 nagrajen z izpraznjenim fevdom, [[Palatinat|Renskim palatinatom]], ki ga je Friderik II. podelil tedaj še mladoletnemu Ludvikovemu sinu Otonu II.; to pridobitev je Ludvik pripravil že leta 1212, ko je svojega sina zaročil s hčerko takratnega grofa Renskega palatinata, Henrika Starejšega iz rodbine Welfov. Ludvik je leta 1220 spremljal Friderika II. na kronanje za cesarja v Italijo in spomladi naslednje leto odplul s svojo bavarsko vojsko in mnogimi bavarskimi plemiči v [[Damietta|Damietto]], pristanišče v [[Delta Nila|delti Nila]], kjer se je priključil križarjem, ki so mesto zavzeli v prvih letih [[Peta križarska vojna|pete križarske vojne]]. Ludvik se je udeležil pohoda proti dvesto kilometrov oddaljenemu [[Kairo|Kairu]], ki pa se je končal neuspešno. Ludvik je prišel v ujetništvo, iz katerega se je rešil z odkupnino. Kmalu po povratku v Nemčijo ga spet najdemo v Friderikovem najožjem spremstvu. Cesar Friderik je dolgo odlagal svoj križarski pohod v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Leta 1225 pa je dal v pogodbi iz San Germana (danes Cassino) papežu [[Papež Honorij III.|Honoriju III.]] pisno zaobljubo, da bo najkasneje do avgusta 1227 začel novo križarsko vojno. Med pripravami na pohod je cesar zaupal Ludviku skrbništvo nad svojim sinom in sokraljem v Nemčiji, Henrikom, in mu poveril vodenje kraljestva. S tem pa se je začelo za Ludvika obdobje slabih odločitev in neuspehov. ==Usodne napake== Avgusta 1227 sta Ludvik in kralj Henrik skupaj brezuspešno oblegala mesto [[Braunschweig]], da bi se polastila welfske dediščine. Potem pa se je odnos med slavohlepnim mladeničem in njegovim oblastiželjnim skrbnikom vse bolj zaostroval. Ko je septembra 1227 novi papež [[Papež Gregor IX.|Gregor IX.]] izobčil Friderika II. (očital mu je kršitev zaobljube), je začel Ludvik, ne da bi opustil skrbništvo, sodelovati s papežem in mu dajati navodila, kako naščuvati nemške kneze, da bodo Henrika odstavili. Za božič 1228 je [[St. Gallen|gallenski]] opat Konrad kralju Henriku razkril Ludvikove zle namere. Kot razkrit sovražnik kralja je Ludvik poleti 1229 oblegal grad Wolfratshausen, rezidenco meranskega vojvode in Henrikovega zaveznika, ko je Henrik s svojo vojsko vdrl na Ludvikove obdonavske posesti in jih opustošil. Ludvik je bil prisiljen prositi za premirje in potem za mir, ki ga je dobil (27. avgusta 1229), a je moral v zagotovilo spoštovanja pogodbe Henriku izročiti talce. Šele takrat je cesar začel poslušati pritožbe Ludvikovih nasprotnikov. Julija 1230 sta cesar in papež v San Germanu začasno sklenila mir in Ludvik je bil tam med cesarjevimi garatni. Navidezno so se nasprotja spet umirila. Toda 15. septembra 1231 je v Kelheimu na mostu preko [[Donava|Donave]] Ludvika umoril neznani atentator. Storilca so ljudje na mestu pobili. Očividci so kasneje trdili, da je bil po videzu Libanonec. Motiv umora ni bil nikdar pojasnjen, po različnih virih pa naj bi bili v ozadju umora Štaufovci. Ludvikov sin in naslednik, [[Oton II., bavarski vojvoda|Oton II.]], je dal naslednje leto most podreti, njegov vhodni portal pa spremeniti v kapelico v Ludvikov spomin. ==Zaključek== Ludvik je s svojim aktivnem delovanjem in spretno politiko utrdil položaj [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]] v [[Vojvodina Bavarska|vojvodini Bavarski]] in pridobil tudi sosednji [[Renski palatinat]]. Vojvodina je v njegovem času postala dedni fevd. Prisvojil si je ali z dedovanjem pridobil posesti mnogih nemških rodbin, med njimi vojvod [[Andeški|Andechs-Meran]], mejnih grofov Cham-Vohburg (iz rodbine Diepoldingov), grofov von Stefflingen (veja Baboncev), grofov von Peilstein, grofov von Lebenau, grofov von Bogen. Na pomembnih vodnih in cestnih križiščih je ustanavljal nova mesta, med njimi [[Landshut]] (1204), [[Straubing]] in [[Neustadt an der Donau|Neustadt]] (1218) ter [[Landau an der Isar|Landau]] (1224). Leta 1225 je dobil v fevd grad [[Heidelberg]], okrog katerega se je razvilo mesto, ki je kasneje postalo rezidenca Witelsbachov. Mesta in gradovi so postali centri wittelsbaške lokalne uprave. Ludvik je tako s svojim delovanjem postavil temelje wittelsbaške oblasti v vojvodini Bavarski, ki je potem trajala vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne.]] ==Družina== Ludvik se je leta 1204 poročil z vdovo grofa Albeta III. Bogenskega, Ludmilo, hčerko Přemyslida Friderika Češkega in njegove soproge Elizabete Ogrske. V zakonu se je rodil le en sin: *[[Oton II., bavarski vojvoda|Oton II.]] (1206–1253), bavarski vojvoda ∞ 1222 Agnes (1201–1267), hči grofa [[Palatinat|Renskega palatinata]] Henrika Starejšega in njegove soproge Agnes iz rodbine [[Štaufovci|Štaufovcev]]. Sinovi iz Ludmilinega prvega zakona z grofom Albertom III. Bogenskim so vsi zgodaj umrli, tako da je Oton II. podedoval dediščino rodbine Bogen; belo-modri vzorec iz bogenskega grba je prišel v bavarski grb. ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== *Störmer, Wilhelm: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd100952429.html#ndbcontent ''Ludwig I. der Kelheimer'']. Neue Deutsche Biographie 15 (1987), str. 355-357. *Riezler, Sigmund Ritter von: [https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Ludwig_I._der_Kelheimer ''Ludwig I. der Kelheimer'']. Allgemeine Deutsche Biographie 19 (1884), str. 493–497. {{lifetime|1173|1231|Ludvik I., bavarski vojvoda}} [[Kategorija:Bavarski vojvode]] [[Kategorija:Wittelsbachi]] [[Kategorija:Palatinski grofje]] {{normativna kontrola}} d71oljswvln8z75ympeobr00y2kdcna 6746637 6746371 2026-09-04T10:06:24Z ModriDirkac 89613 /* Viri */ 6746637 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Ludvik I. Bavarski}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I, bavarski vojvoda | image = <!-- WD --> | noble family = [[Wittelsbachi]] | issue = [[Oton II., bavarski vojvoda]] | father = [[Oton I., bavarski vojvoda]] | mother = Agnes iz rodbine Loon | spouse = Ludmila Češka | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> }} '''Ludvik I.''', imenovan '''Kelheimer''', [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] vojvoda, * [[23. december]] [[1173]], [[Kelheim]], † [[15. september]] [[1231]], Kelheim. Ludvik I. je drugi bavarski vojvoda iz rodbine [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]]. S svojo aktivnostjo in pragmatično prilagodljivostjo je utrdil oblast v vojvodini, pridobil [[Renski palatinat]] in ustvaril temelje več kot sedemstoletni vladavini Wittelsbachov na Bavarskem. ==Poreklo in mladost== Ludvikov oče, bavarski [[Palatin (naziv)|palatinski]] grof Oton VI. iz rodbine Wittelsbachov, je bil zvest pristaš [[Štaufovci|štaufovskega]] cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika I. Barbarose]]. Ko je ta leta 1180 svojemu bratrancu in tekmecu iz rodbine [[Rodbina Welf|Welfov]], [[Henrik Lev|Henriku Levu]], odvzel vojvodino Bavarsko, je od nje oddelil [[Vojvodina Štajerska|vojvodino Štajersko]] (ki jo je dal rodbini [[Otokarji|Otokarjev]]), večji del pa je kot [[Vojvodina Bavarska|vojvodino Bavarsko]] dodelil v [[fevd]] Ludvikovemu očetu, ki je s tem postal bavarski vojvoda [[Oton I., bavarski vojvoda|Oton I.]] Tri leta kasneje je Oton umrl, cesar pa je za naslednika v vojvodini določil njegovega mladoletnega sina Ludvika. V času mladoletnosti so v njegovem imenu vladali mati Agnes (iz rodbine holandskih grofov Loon) in strica Konrad (nadškof v [[Mainz]]u in [[Salzburg]]u) in Oton (bavarski palatinski grof Oton VII). ==Pristaš Štaufovcev== Leta 1292 je bil Ludvik vpričo novega cesarja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]], sina Friderika Barbarose, sprejet med viteze. Kmalu za tem je cesar Ludvika rešil hudega pritiska vojaške zveze nasprotnikov pod vodstvom bogenskega grofa Alberta III., ki jo je podpiral tudi češki kralj Otokar I. Přemysl in je bila naperjena tudi proti cesarju. Henrik VI. se je odločno postavil na Ludvikovo stran in Alberta III. postavil izven varstva zakona. Odtlej je Ludvik pripadal cesarjevemu najožjemu plemstvu. V letih 1293-94 je spremljal cesarja v [[Apulija|Apulijo]] in na [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]] in leta 1297 ponovno na Sicilijo. Po smrti Henrika VI. (1297) je bil Ludvik med nemškimi knezi, ki so za novega nemškega kralja izvolili Henrikovega mlajšega brata [[Filip Švabski|Filipa]]. Naslednjih deset let, vse do Filipove smrti, se je na njegovi strani boril proti protikralju iz rodbine [[Rodbina Welf|Welfov]], [[Oton IV. Nemški|Otonu IV.]] Ni se odzival na pozive papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]], ki je podpiral Otona IV., naj prestopi v nasprotni tabor. Vzporedno si je Ludvik ves čas prizadeval, da bi čim več gospostev in pravic v vojvodini spremenil v rodbinsko lastnino Witelsbachov. Pri tem se je posluževal vseh možnih načinov. Najprimernejše so bile sorodstvene povezave. Svojih šest sester je poročil s premožnimi plemiči. Sam se je (1204) poročil z vdovo svojega sovražnika bogenskega grofa Alberta III. <ref> ko je rodbina Bogen v naslednji generaciji izumrla, je Ludvikov in Ludmilin sin Oton II. podedoval posesti rodbine Bogen.</ref> Na roko mu je šlo izumiranje plemiških družin in zapadlost njihovih fevdov. Posluževal pa se je tudi sile. Po izumrtju rodbine Stefflingen<ref>stranska veja Baboncev, mestnih grofov [[Regensburg]]a</ref> (1196), se je za njihovo posest spustil v srdite [[Fajda|fajde]] z [[Regensburg|regensburškim]] škofom in njegovim zaveznikom, [[Salzburg|salzburškim]] nadškofom. Po hudem uničenju dežele je leta 1205 ob posredovanju kralja Filipa z regensburškim škofom sklenil zase ugoden mir. S salzburškim nadškofom se je spopadel še leta 1218 in pridobil peilsteinsko dediščino v pomembnem mestu soli Reichenhal in v Gasteinski dolini; do poravnave s salzburškim nadškofom je prišlo šele leta 1230, ko je Ludvik po izumrtju grofov von Lebenau podedoval njihovo posest.<ref>kot svak zadnjega grofa je podedoval posesti na obeh straneh reke Salzach pri današnjem Laufen (Salzach)</ref> ==Sodelovanje s kraljem Otonom IV.== Po umoru Filipa Švabskega (v rezidenci [[Bamberg|bamberškega]] škofa Ekberta ga je iz osebnih razlogov umoril Ludvikov bratranec, bavarski palatinski grof Oton VIII.) je bil Ludvik prvi nemški knez, ki je priznal Otona IV. za nemškega kralja. Na državnem zboru v [[Frankfurt]]u, sklicanem po Otonovem kronanju, je novi kralj Ludviku priznal dednost vojvodine Bavarske in mu prepustil tudi državne fevde morilca in dveh bratov iz rodbine [[Andeški|Andechs-Meran]], istrskega grofa Henrika in bamberškega škofa Ekberta, ki sta bila (kasneje se je izkazalo, da po krivem) obdolžena sodelovanja pri umoru. S tem se je Ludvik znebil svojih najmočnejših tekmecev znotraj bavarske vojvodine in dobil tudi del njihovih posesti na Zgornjem Bavarskem. Ludvik je poleti 1209 spremljal Otona IV. na kronanje za cesarja v [[Rim]]. Ko pa je papež novembra 1210 izobčil Otona IV. (ker se ni držal obljub, ki mu jih je dal v zameno za podporo, in je bil na poti, da zavzame Sicilijo), je bil Ludvik med nemškimi knezi, ki so septembra 1211 v [[Nürnberg]]u izvolili za protikralja Štaufovca [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], sina Henrika VI., tedaj [[Kraljevina Sicilija|kralja Sicilije]]. ==Spet na strani Štaufovcev== Po prihodu Friderika II. v Nemčijo se je število njegovih pristašev hitro večalo. Ludvik je prisostvoval njegovemu kronanju v [[Frankfurt]]u (decembra 1212) in ga v naslednjih letih spremljal v boju proti Otonu IV. Za zvestobo je bil leta 1214 nagrajen z izpraznjenim fevdom, [[Palatinat|Renskim palatinatom]], ki ga je Friderik II. podelil tedaj še mladoletnemu Ludvikovemu sinu Otonu II.; to pridobitev je Ludvik pripravil že leta 1212, ko je svojega sina zaročil s hčerko takratnega grofa Renskega palatinata, Henrika Starejšega iz rodbine Welfov. Ludvik je leta 1220 spremljal Friderika II. na kronanje za cesarja v Italijo in spomladi naslednje leto odplul s svojo bavarsko vojsko in mnogimi bavarskimi plemiči v [[Damietta|Damietto]], pristanišče v [[Delta Nila|delti Nila]], kjer se je priključil križarjem, ki so mesto zavzeli v prvih letih [[Peta križarska vojna|pete križarske vojne]]. Ludvik se je udeležil pohoda proti dvesto kilometrov oddaljenemu [[Kairo|Kairu]], ki pa se je končal neuspešno. Ludvik je prišel v ujetništvo, iz katerega se je rešil z odkupnino. Kmalu po povratku v Nemčijo ga spet najdemo v Friderikovem najožjem spremstvu. Cesar Friderik je dolgo odlagal svoj križarski pohod v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Leta 1225 pa je dal v pogodbi iz San Germana (danes Cassino) papežu [[Papež Honorij III.|Honoriju III.]] pisno zaobljubo, da bo najkasneje do avgusta 1227 začel novo križarsko vojno. Med pripravami na pohod je cesar zaupal Ludviku skrbništvo nad svojim sinom in sokraljem v Nemčiji, Henrikom, in mu poveril vodenje kraljestva. S tem pa se je začelo za Ludvika obdobje slabih odločitev in neuspehov. ==Usodne napake== Avgusta 1227 sta Ludvik in kralj Henrik skupaj brezuspešno oblegala mesto [[Braunschweig]], da bi se polastila welfske dediščine. Potem pa se je odnos med slavohlepnim mladeničem in njegovim oblastiželjnim skrbnikom vse bolj zaostroval. Ko je septembra 1227 novi papež [[Papež Gregor IX.|Gregor IX.]] izobčil Friderika II. (očital mu je kršitev zaobljube), je začel Ludvik, ne da bi opustil skrbništvo, sodelovati s papežem in mu dajati navodila, kako naščuvati nemške kneze, da bodo Henrika odstavili. Za božič 1228 je [[St. Gallen|gallenski]] opat Konrad kralju Henriku razkril Ludvikove zle namere. Kot razkrit sovražnik kralja je Ludvik poleti 1229 oblegal grad Wolfratshausen, rezidenco meranskega vojvode in Henrikovega zaveznika, ko je Henrik s svojo vojsko vdrl na Ludvikove obdonavske posesti in jih opustošil. Ludvik je bil prisiljen prositi za premirje in potem za mir, ki ga je dobil (27. avgusta 1229), a je moral v zagotovilo spoštovanja pogodbe Henriku izročiti talce. Šele takrat je cesar začel poslušati pritožbe Ludvikovih nasprotnikov. Julija 1230 sta cesar in papež v San Germanu začasno sklenila mir in Ludvik je bil tam med cesarjevimi garatni. Navidezno so se nasprotja spet umirila. Toda 15. septembra 1231 je v Kelheimu na mostu preko [[Donava|Donave]] Ludvika umoril neznani atentator. Storilca so ljudje na mestu pobili. Očividci so kasneje trdili, da je bil po videzu Libanonec. Motiv umora ni bil nikdar pojasnjen, po različnih virih pa naj bi bili v ozadju umora Štaufovci. Ludvikov sin in naslednik, [[Oton II., bavarski vojvoda|Oton II.]], je dal naslednje leto most podreti, njegov vhodni portal pa spremeniti v kapelico v Ludvikov spomin. ==Zaključek== Ludvik je s svojim aktivnem delovanjem in spretno politiko utrdil položaj [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]] v [[Vojvodina Bavarska|vojvodini Bavarski]] in pridobil tudi sosednji [[Renski palatinat]]. Vojvodina je v njegovem času postala dedni fevd. Prisvojil si je ali z dedovanjem pridobil posesti mnogih nemških rodbin, med njimi vojvod [[Andeški|Andechs-Meran]], mejnih grofov Cham-Vohburg (iz rodbine Diepoldingov), grofov von Stefflingen (veja Baboncev), grofov von Peilstein, grofov von Lebenau, grofov von Bogen. Na pomembnih vodnih in cestnih križiščih je ustanavljal nova mesta, med njimi [[Landshut]] (1204), [[Straubing]] in [[Neustadt an der Donau|Neustadt]] (1218) ter [[Landau an der Isar|Landau]] (1224). Leta 1225 je dobil v fevd grad [[Heidelberg]], okrog katerega se je razvilo mesto, ki je kasneje postalo rezidenca Witelsbachov. Mesta in gradovi so postali centri wittelsbaške lokalne uprave. Ludvik je tako s svojim delovanjem postavil temelje wittelsbaške oblasti v vojvodini Bavarski, ki je potem trajala vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne.]] ==Družina== Ludvik se je leta 1204 poročil z vdovo grofa Albeta III. Bogenskega, Ludmilo, hčerko Přemyslida Friderika Češkega in njegove soproge Elizabete Ogrske. V zakonu se je rodil le en sin: *[[Oton II., bavarski vojvoda|Oton II.]] (1206–1253), bavarski vojvoda ∞ 1222 Agnes (1201–1267), hči grofa [[Palatinat|Renskega palatinata]] Henrika Starejšega in njegove soproge Agnes iz rodbine [[Štaufovci|Štaufovcev]]. Sinovi iz Ludmilinega prvega zakona z grofom Albertom III. Bogenskim so vsi zgodaj umrli, tako da je Oton II. podedoval dediščino rodbine Bogen; belo-modri vzorec iz bogenskega grba je prišel v bavarski grb. ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== *Störmer, Wilhelm: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd100952429.html#ndbcontent ''Ludwig I. der Kelheimer'']. Neue Deutsche Biographie 15 (1987), str. 355-357. *Riezler, Sigmund Ritter von: [https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Ludwig_I._der_Kelheimer ''Ludwig I. der Kelheimer'']. Allgemeine Deutsche Biographie 19 (1884), str. 493–497. [[Kategorija:Bavarski vojvode]] [[Kategorija:Wittelsbachi]] [[Kategorija:Palatinski grofje]] {{normativna kontrola}} 9t3l835zogb8srpk3sshwod662qy6w4 0 461397 6746437 6745636 2026-09-03T19:23:16Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (130) */ 6746437 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 268 tednov (in rekordnih 258 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.036 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1i6iy7yezbo205gk1lukferuujwsn55 6746639 6746437 2026-09-04T10:12:45Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]; +[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746639 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 268 tednov (in rekordnih 258 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.036 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] gd01kbxgylsfx9el38s9lf1e0k91pzb 0 462209 6746534 6351400 2026-09-04T07:18:28Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|1|0 */ 6746534 wikitext text/x-wiki Zgodovina mesta [[Katmandu]]ja, ki je neločljivo povezana z zgodovino [[Katmandujska dolina|Katmandujske doline]], sega v antične čase. <ref name=prehistory>{{navedi splet|url=http://www.kathmandu.gov.np/index.php?cid=4&pr_id=4|title=History|accessdate=2009-12-12|publisher=Government of Nepal}}</ref> [[File:2009-03 Kathmandu 08.jpg|thumb|300px|Mesto Katmandu se danes razteza po Katmandujski dolini]] == Antična Katmandujska dolina == Arheološka raziskovanja kažejo, da so bila Katmandu in drugi dve sestrski mesti v dolini najstarejša mesta, ki segajo v obdobje med 167 pr. n. št. in 1. st. n. št. Izkopavanja na Hadigaonu in Lubhuju v južnem delu doline so odkrila opečne zidove in orodje iz [[kamena doba|kamene dobe]]. Leta 1992 so delavci, ki so kopali jarek za temelje hiše v Maligaonu v vzhodnem Katmanduju, odkrili moško figuro (171 x 49 cm), postavljeno v svetel [[peščenjak]], jasno izdelano v kušanskem slogu. Kip je podaril zgodnji Licchavidski ali pred-Licchavidski monarh, imenovan Jaya Varman z napisom na podstavku. Kljub temu, da se identiteta figure izpodbija, je avtorjevo mnenje, da je verjetno to sam Jaya Varman. To je najstarejši znani napis iz Katmandujske doline. »Napis na tej skulpturi, ki je jasno datiran v samvat 107, ki najverjetneje ustreza 185 letu n. št., zagotavlja te manjkajoče dokaze in potisne epigrafsko dokumentacijo o kraljevski vladavini v Katmandujski dolini skoraj tristo let nazaj«. <ref>Talmot and Alsop (2001, and a later revision).</ref> Geološka lega doline kaže na obstoj jezera v bližini Chobarjeve soteske na reki [[Bagmati (reka)|Bagmati]] pod današnjim [[tempelj Pašupatinat|templjem Pašupatinat]], ki je bil v času Bude romarski kraj <ref name="travel">{{navedi splet|url=http://www.newatravels.com/nepal/index.html|title=History:Ancient Nepal|publisher=New Travels and Tours Ltd|accessdate=2009-12-18|archive-date=2009-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20091228192743/http://www.newatravels.com/nepal/index.html|url-status=dead}}</ref>. To jezero naj bi izčrpal budistični svetnik Manjushree Bodhisattva, tako da je odprl odprtino na južnem robu doline. Zaradi tega je bila dolina, ki je nastala, plodna in ljudje so se tu začeli naseljevati. Kot je dolina rasla, naj bi Manjushree častil Swayambhu na griču, kjer je sedanji [[tempelj Svajambu. Ustanovil je tudi mesto Manjupatan, ki danes leži znotraj sedanjega velemestnega območja Katmanduja, med Swayambujem in Gujeswari v bližini letališča. Njegov učenec Dharmakarmo se je celo razglasil za vladarja tega mesta. Vladavina rodbine Abhir (kravarjev) osmih vladarjev in Kiratisov, naj bi bila prvotno na severovzhodnem hribu regije Indije (700 pr. n. št.). Njihovo nasledstvo 29 vladarjev je vladalo tu, dokler niso prišli na oblast Lichhavidi. Štiri [[stupa (zgradba)|stupe]] okoli mesta [[Lalitpur, Nepal |Patan]], blizu Kendre Hiranyavarne Mahavihara (imenovanega 'Patukodon'), 5 kilometrov daleč od Katmanduja, naj bi jih postavil Charumati, kar dokazuje starodavno zgodovino. == Kraljestvo Licchavi (400–750) == [[File:BagmatiRiver.JPG|thumb|right|Reka Bagmati]] V času vladavine Licchavidov (400–750 n. št.) je z združitvijo dveh sosednjih naselij, Yambu ali Thahne (''Yambu'' v Nepal Bhasa pomeni 'polje Katmandu' in ''Thahne'' pomeni 'severna dežela') in Yangal / Kone (''Yangal' v Nepalu Bhasa pomeni depresijsko območje Katmandu, ''Kone'' pomeni 'južno deželo'), nastal Katmandu, znan tudi kot Koligram. Za Koligram se domneva, da je naselje Kolivajcev, ki so se preselili v Katmandujsko dolino po [Mahadžanapade |Mahadžanapadski]] dobi <ref>{{Citation|title=Buddha ra Buddha pachhi|last=Bajracharya|first=Prakash|publisher=Dharmakirti Publication, Nepal|place=Kathmandu|year=2007|page=}}</ref>. Yambu je območje severno od današnjega Makhan Tole, poleg Kraljevega trga. Južni sektor, imenovan Yangal, je znan tudi kot Dakshin Koligram; danes v mestu obstaja soseska s tem imenom (Yengal). Kralj Gunakamadeva Licchavi je ustanovil mesto med tema dvema naseljema na bregu reke Bishnumati, imenovan Kantipur. Mesto je nastalo v obliki ''Chandrahrasa'' (Manjushrijevega meča), omenjenega v budističnih spisih ''Swayambhu Purana'' <ref>{{Citation|title=Samkshipta Swayambhu Purana|last=Bajracharya|first=Rajendra Man|publisher=|place=Kathmandu|year=2004|page=}}</ref>, ki je bil uporabljen za odvod Nagdaha, da bi ustvaril Katmandujsko dolino in ga utrdil z osmimi vojašnicami, ki so jih varovale boginje Ajimi. Po ljudskem izročilu je Gunakamadeva sanjal, da ga je Laxmi (ali Kanti) pozval, naj ustanovi mesto <ref name="Pasa">{{Citation|title=Kantipur (कान्तिपुर) |last=Pasa|first=Basu|publisher=|place=Kathmandu|page=| language = ne}}</ref>, tako da je mesto nastalo po njenem imenu, Kantipur. Po podatkih [[Nepal Sambat]]a naj bi bilo mesto ustanovljeno ob ugodnem datumu Yenya Punhi, s kamnom, ki ga je položil Gunakamadeva pri Maru Tole, ki je še vedno prisoten. Da bi pomirili odnose med državljani Yembuja in Yengala, naj bi kralj začel festival, kjer so ples Majipe Lakhey Kone (Yengal) in Pulukishijev ples Yembu (Thahne) izvedli skupaj ob glavni cesti v na novo oblikovanem mestu, ki je povezala dve naselji (zdaj imenovana Gunakamadeva Marg). Festival se še danes praznuje kot Yenya ali Indra Jatra, vendar je glavni cilj festivala prehod na Indro in Kumari v daljšem časovnem obdobju. Tržnica je bila oblikovana v središču mesta v krožni obliki (Chakrakar) po tantrični tradiciji. Tempelj, ki je bil posvečen bogu trgovcev, je bil zgrajen v središču Bhimsenthana, da bi pritegnil trgovce. Vendar je v tem obdobju zelo malo trgovanja potekalo preko Himalaje med Indijo in Kitajsko, ustanovitev tega utrjenega mesta pa je zagotovila varno trgovsko točko, ki je spodbujala trgovino med obema trgoma in spodbujala gospodarstvo mesta. Imelo pa je tudi velik vpliv na kulturo mesta in harmonično prineslo raznolikost narodnosti, religij in kultur. Licchavidi so bili med obdobjem Mahajanapade v Biharju. Licchaviski napisi so bili najdeni v [[sanskrt]]u s posebno pisavo, ki je tesno povezana z uradno pisavo Gupta. Lichhavidi, ki so izgubili svoje politično bogastvo v Indiji, so prišli v Nepal, napadli in premagali zadnjega Kiratskega kralja Gastija. Skupaj je bilo 48 licchavidskih vladarjev, vključno z Mana Deva I., ki je vladal od 464 in je bil imenovan kot njihov največji vladar. Kot poznavalec umetnosti in arhitekture je predstavil pagodno arhitekturo, postavil izvrstne skulpture in zgradil templje Changunarayan, Vishabjynarayan, Sikhomanarayan in Ichabgunarayan. Sloneči Višnu iz Budhanilkanthe, pozlačena streha templja Pašupatinat, oporniki [[Hanuman Dhoka]], stolp Basantapur, Uku Bahalu v Patanu in Indreshwar Mhadev tempelj v Panautiju tudi pripisujejo Mana Devu. == 7. do 8. stoletje == Slavni kitajski budistični menih [[Xuan Zang]] (Wade-Giles: ''Hsüan-tsang''), je preživel približno dve leti med 637 in 642 n. št. na veliki univerzi Nalanda, ki je skoraj neposredno južno od Nepala. Ni gotovo, da je dejansko obiskal Nepal, vendar je zapustil fascinanten prikaz glavnega mesta, ki ga poznamo kot Katmandu in njegovega kralja, ki naj bi iz tega obdobja: : »Država je približno 4000 li v krogu in leži med Snežnim gorovjem. Glavno mesto je približno 20 li okrog [približno 8 km]. Planine in doline so združene v neprekinjenem zaporedju ... Obstajajo verniki in heretiki so se pomešali. ''Soṅghârâme'' [budistični samostani ali templji] in ''Dêva'' [hindujski] templji so tesno povezani, okoli 2000 duhovnikov, ki preučujejo tako velika [''mahayana''] kot tudi mala [''hinayana''] vozila. Število heretikov in sekt v različnih vrstah je negotovo. Kralj je Kshattriya in pripada družini Licchavidov, njegov um je dobro obveščen, čist je in dostojanstven, ima iskreno vero v Budin zakon. Kralja, imenovanega Auvśuvarman (An-chu-fa-mo), ki se je odlikoval po svojem znanju in iznajdljivosti, sam je napisal delo o "zvokih" (sanskrtsko ''Śabdavidy'â''), cenil je učenje in spoštovanje kreposti, njegov ugled pa se je razširil povsod, njegov ugled se je razširil povsod. Vzhodno od prestolnice je potok in jezero. Če vanj spustimo ogenj, se takoj pojavijo plameni; druge stvari zagorijo, če se vržejo vanj in spremenijo njihov značaj« <ref>Beal (1884), Vol. II, pp. 80–81.</ref>. Kitajci so poslali princeso Wencheng, da se poroči s tibetanskim kraljem leta 641 n. št.. Po tem je kitajski cesar Taizong Tang preko Tibeta poslal odposlanca velikemu indijskemu cesarju Harsha. Druga velika misija pod Wang Xuance, ki je bila poslana leta 647-8, je bila oropana daril, ki so jih nosili; nekateri poslanci so bili ubiti, drugi zaprti. Narendradeva je poslal 7000 vojakov s svojimi zavezniki, Tibetanci, napadli so Kanauj, prestolnico Gupta, ujel uzurpatorja, Arjuna in njegovo družino in jih poslal kot ujetnike na Kitajsko <ref>Shaha (1992), p. 20.</ref>. To je bil zadnji znan uradni stik med Kitajsko in Indijo do 13. stoletja <ref>Snellgove (1987), Vol. II, pp. 371.</ref>, tako da naslednja navedba Nepala iz ''Tang annalov'' najverjetneje izhaja iz podatkov, vrnjenih približno takrat: : »Njihovega kralja Narendadeva krasijo pristni biseri, s kamnitim kristalom, z biserno majico, s koralami in jantarjem, nosi uhane iz zlata in obeske iz žada in kot amulet nosi majhno sliko Bude. Sedi na levjem prestolu v dvorani za sprejeme, kjer so raztreseni cvetje in parfumi, državni ministri in dvorjani sedijo na tleh levo in desno, na obeh straneh pa je na stotine stražarjev. Sredi palače [Bhadrādhivāsa] je sedem-nadstropni stolp, strehe prekrite z bakrenimi ploščicami, balustrade in ograje, stebri in tramovi, vsi okrašeni z dragimi kamni, na štirih vogalih (strehe) na stolpu so pritrjene bakrene cevi, na koncu katerih so zlati zmajev gobci. Voda teče po ceveh od zgoraj in izhaja iz ust zmajev, tako kot mnoge naravne fontane«. <ref>Snellgove (1987), Vol. II, pp. 372.</ref> ''Tanf Annali'' vključujejo tudi podatke, da je Narendradevov oče izgubil svoj prestol pred svojim starejšim bratom in iskal zatočišče v Tibetu. Tibetanci so ga ponovno postavili na prestolu in »tako je postal podložen Tibetu«. Thomas Watters pravi, da je ''Shih-ka-fang-chih'' (Pindžin: ''Shiga fangzhi''), 'Zapis o državi Sakya (muni)', ki je datiran 650 n. št. <ref>Nanjio (1904–5) No. 1470</ref>, poročal, da je bila v prestolnici »velika stavba v sedmih nadstropjih, visoka 61 m in 80 korakov obsega, od katerih je bil v zgornjem delu nameščenih 10000 [ali morda 'nešteto' oseb, dvorane te stavbe so imele izvrstne rezbarije in so okrašene z dragimi kamni«. Tam je bil tudi budistični samostan »v več nadstropjih in fantastičnih oblik« na hribu več kot 10 ''li'' (cca 5 km) južno od glavnega mesta«. <ref>Watters (1923), Vol. II, pp. 84–85.</ref> Budistična legenda pravi, da se je Narendradeva umaknil v samostan. Sledil mu je Śivadeva II., ki je, čeprav je bil hinduist, podpiral [[mahajana]] budizem. Sedem napisov iz njegove vladavine je preživelo obdobje od 685 do 701 n. št.. Njegova žena, Vatsadevi, je bila vnukinja Aditiyasene, kralja Magadhe. Nasledil ga je njegov sin Jayadeva II., ki se je poročil s hčerko kralja iz Gauḍe v severovzhodni Indiji, katerega napisi segajo od 713 do 733. Temu sledi vrsta napisov številnih dokaj slabo znanih licchavidskih vladarjev, ki segajo do 879 n. št., ko se je kralj Ragadeva povzpel na prestol. <ref>Shaha (1992), pp. 21–22.</ref> == 750–1200 == [[File:Manjushri japan.jpg|thumb|right|Katmandu je bil načrtovan v obliki Manjushreejevega meča, s konico na severu in bazo na jugu.]] Obdobje 750–1200 velja za prehodno kraljestvo v Katmandujski dolini, čeprav ni na voljo konkretnih preverljivih podatkov. Po navadi je v poznih 900-ih Katmandu ustanovil kralj Gunakama Deva na obrežju reke Bishnumati, katerega južna meja je zaznamovala sotočje reke Bagmati in reke Bishnumati v kraju, imenovanem Teku Dovan. Že obstoječi naselji Yambu in Yangal sta se združili v mesto Kantipur. Mesto je bilo načrtovano v obliki Manjushreejevega meča z vrhom na severu in bazo na jugu, z obodom Katmanduja, ki je določen z gradnjo templjev osmih boginj (Ajima); ki še danes obstajajo. Pomembne zgradbe, zgrajene v Katmanduju v tem obdobju, so bile [[Tempelj Kasthamandap]], sredi templjev in ozkih ulic, obdanih z večnadstropnimi hišami okrog Kraljevega trga, v središču pa je bil star kraljevi kompleks. Thanhiti, zgornji vodnjak, je označil južni del. Podobni stari izviri vode, ki so jih videli na več mestih v mestu, so bili vir pitne vode za prebivalce, ki so živeli v bližini. == Rodbina Malla (1200–1768) == [[Slika:Malla statue in Patan.jpg|thumb|left|150px|kip Malla v Patanu]] [[Slika:Bodhissatva Avalokiteshvara 1300-1400 Malla.jpg|thumb|left|150px|kip Bodhissatva Avalokitešvara. Datirano 1300–1400, rodbina Malla.]] Kralji Khasa Mall so vladali v zahodnem Nepalu med letoma 1100–1484. Arimalla, prvi monarh rodbine Malla, je vladal v Katmandujski dolini od 1200 do 1216. Drugi pomembni vladarji rodbine Malla so bili Jayasthiti Malla, ki je vladal kot kralj združenega kraljestva Malla od 1382 do 1395 in Yaksha Malla, ki je vladal od 1428 do 1482 na višku združenega kraljestva Malla. Obdobje rodbine Malla (1200–1768) je spodbudilo nadaljnjo krepitev kulturne dediščine Katmanduja z izgradnjo pagod, hiš, okrašenih z izrezljanimi okni, izvrstnimi svetišči na prostem in dvorišči, polnimi briljantnih skulptur. Katmandu je postal večje mesto in kot je opazil oče Giuseppe, [[Kapucini |kapucinski]] misijonar, je leta 1760 ''Catmandu'' vseboval okoli 18.000 hiš. V 14. stoletju je bila rodbina ogrožena in Katmandu izpostavljen številnim napadom zunanjih napadalcev. Leta 1312 je kralj Khasa Ripumalla vodil napad v Katmandujski dolini, leta 1345-46 pa je sultan Shams ud-din Ilyas iz Bengala vdrl v mesto <ref name="Chronology">{{navedi splet|url=http://www.nepalhomepage.com/general/history.html|title=Nepal: Chronology of Important Events|publisher=Nepal Homepage|accessdate=2009-12-19|archive-date=2010-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108002818/http://www.nepalhomepage.com/general/history.html|url-status=dead}}</ref>, Moguli so pustili dolgotrajno škodo in uničili številne starejše zgradbe in naselja, ki so zahtevale obsežno obnovo mesta. Leta 1484 je bilo kraljestvo Malla razdeljeno na tri kraljestva: Katmandu, Bhadgaon in Patan. [[Slika:Nepal Patan Mangal.jpg|thumb|right|250px|Kraljeva palača v Patanu]] Zgodnji sodobni Nepal je začel svojo evolucijo v 16. stoletju z ustanovitvijo Gurk rodbine Dravya Shaha leta 1559. V času vladavine Gurk so se nadaljevale dejavnosti pri izgradnji mesta. Ram Shah Gurka je vladal od 1606 do 1633 in začel širiti kraljestvo Gurk. Kralji, kot je Jitamitra Malla, kralj [[Bhaktapur]]ja od 1673 do 1696, so bili posebej naklonjeni gradbenim projektom. Leta 1674 je zgradil Šivin tempelj v slogu [[šikara|šikare]] s pozlačeno masko boga na vsaki strani v Bhaktapuju. Leta 1682 je v bližini Kraljevega trga zgradil dvonadstropno palačo Nge Nyapa Jhya Laaykoo v slogu ''[[dharmasala (zgradba)|dharmshala]]'', v kateri je zlati Mahadeva <ref name="History">{{navedi knjigo|author1=Singh, Munshi |author2=Gunanand, Pandit Sri|title=The History of Nepal|url=https://archive.org/details/dli.bengal.10689.18178 |year=1877|publisher=Low Price Publications, [[Delhi]], [[India]]|page=[https://archive.org/details/dli.bengal.10689.18178/page/n145 131]}}</ref>. Palačo so uporabljali kralji do leta 1769, danes pa je muzej in del Unescove svetovne dediščine na Kraljevem trgu. Vzhodno od tega je postavil [Tempelj Changu Narayan |tempelj]] in kip Narayane, skupaj s templji Dattatrikasa in Pašupati. Napis iz leta 1678 pravi, da je zgradil kraljevo palačo Thanathu Durbar, njene vrtove in dvorišče. Jitamitra je bil tudi zaslužen za obnovo Kumari Chowka, podob Astamatrikas in leta 1690, podaril dve veliki bakreni pavki (''nagara'') ali zvonove za njegovo najljubše božanstvo, boginjo Taleju za pozlačeno streho Taleju. <ref>{{navedi splet|url=http://www.doa.gov.np/index/bhaktapur.html|title=Bhaktapur Durbar Square|publisher=Government of Nepal Ministry of Culture, Tourism and Civil Aviation, Department of Archaeology|accessdate=8 October 2009|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090911190736/http://www.doa.gov.np/index/bhaktapur.html|archivedate=11 September 2009|df=}}</ref> Poleg glavnega vhoda v Mul Chowk je prispeval tudi fino izrezljani leseni timpan in postavil številne spomenike v Bhaktapurju. Njegov sin, Bhupatindra Malla ga je zamenjal po njegovi smrti leta 1696 in je bil prav tako obseden z arhitekturo in nadaljeval razvoj palače Nge Nyapa Jhya Laaykoo in njenih 55 oken in vrtov. == 1769–1845 == [[File:Gurkha Commander Nepal War.jpg|thumb|right|General Ochterlony.JPG|Balbhadra Kunwar, poveljnik Gurkh v anglo-nepalski vojni.]] Ko je Jayayakshya Malla zavzel ozemlja, ki so bila veliko večja od tistega, kar je bil Nepal pred njim, se je odločil, da bo za svoje sinove ustvaril konfederacijo, da bodo lahko učinkoviteje vladali državi. Konfederacija Malla z več kot enim vladarjem je bila bolj stabilna od monarhije. Tako so se monarhi bolj osredotočili na trgovino, umetnost in literaturo kot na razvoj vojske. Med tem se je na prestol Gurk leta 1743 povzpel Prithvi Narayan Shah. Ko je [[Prithvi Narayan Shah]] prvič napadel Kirtipur, ga je združena vojska Malla konfederacije premagala in ubila Kalu Pandeyja, Mul Kajija v bitki pri Kirtipurju. Tudi po osvajanju Kirtipurja in Kantipurja leta 1768 v bitki pri Katmanduju se je konfederacija Malla borila pred Bhaktapurjem, kjer so se predali vladarji vseh treh zveznih držav. Do leta 1769 je Prithvi Narayan Shah, kralj Gurk, omogočil osvojitev doline in tako oblikoval temelje za sodobno kraljestvo Nepal. Končno je Gurka med letoma 1768 in 1790 osvojil Katmandu in Patan, Bhadgaon, vzhodni in zahodni Nepal. Prithvi Narayan Shah, prvi kralj združenega Nepala, je umrl leta 1775. Leta 1767 je zahteva za pomoč Britancev pri tradicionalnih kraljih doline, ki so bili ogroženi zaradi širitve Gurk, povzročila slabo opremljeno in slabo pripravljeno ekspedicijo, ki jo je vodil kapetan Kinloch. Odprava je bila katastrofa; vojska Gurk je z lahkoto premagala tiste, ki niso podlegli malariji ali dezerterstvu. Ta neučinkovita britanska sila je Gurkam priskrbela strelno orožje in jih napolnila z nezaupanjem, zaradi česar so nekateri podcenjevali bodoče nasprotnike. To osvajanje doline Katmanduja je bilo šele začetek eksplozije moči Gurk po vsej regiji. Vojske Gurkov so leta 1773 prekrile ves vzhodni Nepal. Sile Gurkov so priključile tudi nekaj zahodnih delov Sikkima in leta 1788 zasegle njihovo tedanjo prestolnico Rabdentse. Na zahodu so vsi vladarji, kolikor do reke Kali, odstopili ali bili zamenjani do leta 1790. Še dlje na zahodu je regija Kumaon in njena prestolnica Almora podlegla Gurkom. Na severu so agresivni napadi na Tibet (v zvezi z dolgoletnim sporom o trgovini in kontroli gorskih prelazov) prisilili kitajskega cesarja v Pekingu, naj ukrepa. Leta 1792 je poslal ogromno vojsko, ki je Nepalce odstranila iz Tibeta na 5 km od njihovega glavnega mesta Katmanduja. Delujoči regent Bahadur Shah (sin Prithvi Naryana) je za pomoč zaprosil britanskega generalnega guvernerja Indije. V želji, da bi se izognili soočenju s Kitajci, so Britanci poslali kapitana Kirkpatricka kot posrednika, toda preden je prišel, se je vojna s Kitajsko končala. Nepalci so bili prisiljeni podpisati ponižujočo pogodbo, s katero so preklicali svoje trgovinske privilegije v Tibetu in zahtevo, da se vsakih pet let poklonijo Pekingu. Tibetska afera je odložila predhodno načrtovani napad na kraljestvo Garhwal, toda do leta 1803 je bil poražen tudi Raja Garhwal Pradyuman Shaha. V boju je bil ubit januarja 1804 in vsa njegova zemlja je bila priključena. Nadalje na zahod se je Amar Singh Thapa spustil vse do Kangre - najmočnejše utrdbe v hribovski regiji - in jo oblegal (čeprav je leta 1809 Ranjit Singh vladar države Sikhov v Pandžabu posredoval in ga pognal vzhodno od reke [[Satledž]]). Tudi Britanci so razširili svojo sfero vpliva. Nedavna pridobitev Nawab Awadhovih ozemlja s strani [[Britanska vzhodnoindijska družba |britanske vzhodnoindijske družbe]] je prinesla regijo Gorakhpur v bližino raja Palpe - zadnjega preostalega neodvisnega mesta znotraj srca Gurk. Sum, da je Raja na skrivaj sodeloval z Britanci, ga je najprej pripeljal do zapora s strani Gurkov, nato pa do njegovega atentata. Bhimsen Thapa, nepalski predsednik vlade od 1806 do 1837, je namestil svojega očeta kot guvernerja Palpe, kar je povzročilo resne mejne spore med obema silama. Ti spori so nastali, ker ni bilo določene meje, ki bi ločevala Gurke in Britance. Mejna komisija, ki jo je generalni guverner Nepala uvedel, ni uspela rešiti problema. Gurke so napadli ravnino [[Tarai]]a, zelo cenjen pas rodovitne zemlje, ki ločuje Nepalsko hribovsko deželo od Indije, kar je povečalo napetosti - Britanci so čutili, da je njihova oblast v regiji in njihove slabe komunikacije med Kalkuto in severozahodom ogrožena. Ker ni bilo jasne meje, je bilo soočenje med oblastmi neizogibno. Zaradi napetosti na mejah in ambicioznega ekspanzionističnega konflikta so se pojavili anglo-nepalske vojne 1814–1816 med Kraljevino Nepal (zdaj Zvezna demokratična republika Nepal) in britansko vzhodnoindijsko družbo. Po uspešni začetni kampanji Ochterlonyja pa Katmandu ni ratificiral mirovnega sporazuma, podpisanega 28. novembra 1815. Ta nenaklonjenost k podpisu je kmalu pripeljala do druge kampanje. Ni presenetljivo, da je lord Moira postavil Ochterlonyja pod poveljstvo 20.000 močnih invazijskih sil Nepala. Po odločilni bitki pri Makwanpurju 28. februarja 1816 in padcu utrdbe Hariharpur so bili Gurki prisiljeni se predati, in pogodba iz Sugaulija je bila ratificirana 4. marca 1816. Nepal je izgubil Sikkim, ozemlje Kumaon in Garhwal. in večino dežele Tarai; britanska vzhodnoindijska družba bi letno plačala 200.000 rupij, da bi nadomestila izgubo dohodka iz regije Tarai. Vendar so se dežele Tarai izkazale za težko vladajoče, nekatere pa so bile vrnjene v Nepal kasneje leta 1816, letna plačila pa so bila odpravljena. Reka Mechi je postala nova vzhodna meja in reka Mahakali zahodna meja Nepala. Katmandu je bil prisiljen sprejeti britanskega rezidenta, ki je bil preziran, saj je bil videti kot simbol njegovega zmanjšanja statusa stranke v primerjavi z britansko upravo v Kalkuti pod [[Britanska Indija | Britansko Indijo]] == Sodobna zgodovina (1846–1999) == Ko so Shahi vzpostavili svojo oblast nad Gurki, je sledila diktatura, pri čemer so Rani postali močni. Jang Bahadur Kunwar je bil prvi predsednik vlade leta 1846, ki mu je sledil naslednik premier Rana, ki je trajal do leta 1950. Rana so vladali iz Katmanduja, v glavnem pa ga je upravljala lokalna aristokracija, parlamentarna vlada pa je delovala le kot fasada. Čeprav je v državi obstajala stabilnost, je bil politični in gospodarski razvoj v ozračju, ko so Rani izolirali državo z absolutnim popolnim nadzorom nad notranjimi zadevami. Vse to je bilo mogoče zaradi podpore vojske. [[File:Buddha on street. Kathmandu. 1979. Lo-res.jpg|thumb|left|Kip Bude na ulici Katmanduja. 1979]] V vsem tem obdobju so bili Shahi kot monarhi figuralni monarhi, medtem ko je bila resnična moč v rokah Ranov. Kongresni center Nepalskega kongresa je bil ustanovljen leta 1946, vzpostavljeno je bilo diplomatsko povezovanje z ZDA. Leta 1948 je bila sprejeta prva ustava države, zakon vlade Nepala. Toda premier Padma Shamsher Rana je odstopil zaradi nasprotovanja novi ustavi iz konservativnih Ranov in Mohan Shamsher je postal predsednik vlade; ustavo je začasno ustavil. Do leta 1950 so bili Rani v odprtem sporu s kraljem Tribhuvanom, ko so domnevali, da je kralja organiziral zaroto Nepalskega kongresa proti moči Ranov. Kralj je nato zaprosil za azil v Indiji. Na tej stopnji so se vladne enote uprle in več kot 140 Ranov se je pridružilo disidentom. V tem obdobju je bila z Indijo podpisana Pogodba o miru in prijateljstvu ter trgovinska in gospodarska pogodba. Potres v Nepalu – Biharju leta 1934 je poškodoval številne dele mesta. Vendar pa so bili kasneje obnovljeni v prvotno obliko. Od 1980-ih let je mesto doživelo gradbeni razcvet, saj so kmetijska zemljišča v mestu spremenili v urbani razvoj stavb s starim jedrom, obkroženim z visokimi stavbami poslovnih hiš, širokih bulvarjev in stanovanjskih predmestij. Vendar pa se je januarja 1951 plima obrnila v korist monarhije Shahov, ko so bili Rani prisiljeni predati vse izvršilne oblasti, finančno upravljanje, imenovanje vladnih uradnikov in poveljevanje oboroženim silam monarhiji. Mohan Shamsher je kapituliral in kralj Tribhuvan je bil obnovljen na prestolu. Več predsednikov ministrstev je prevzelo izvršilni nadzor, ki se je končal z direktno oblastjo kralja. <ref name=Kumar>{{navedi knjigo|last=Kumar|first=Dhruba|title=Domestic Conflict and Crisis of Governability in Nepal |work=Mahakali Impasse|page=238|publisher=Center for Nepal and Asian Studies|location=Kathmandu|year=2000|isbn=99933-52-05-5}}</ref> Lokalne volitve v občinski svet so bile prvič izvedene 9. septembra 1953. Kandidati, ki jih je predlagala nezakonita Komunistična stranka Nepala, so prejeli 50% vseh oddanih glasov. Od skupno 19 sedežev jih je dobilo šest komunistov, štirje so bili nepalski kongres, štirje so bili zmagovalci Praja Parisad, eden Gurka Parishad in štirje neodvisni. <ref>Rawal, Bhim. ''The Communist Movement in Nepal: Origin and Development''. Kathmandu: Accham-Kathmandu Contact Forum, 2007. p. 41-42.</ref> Med izvoljenimi komunisti je bil predsednik sveta, Janak Man Singh. Vendar pa je njegovo trajanje postalo kratko. Med občinskim svetom in nacionalno vlado je nastal spor o pristojnosti. Z glasovanjem o zaupanju se je Singh umaknil iz urada, nacionalna vlada pa mu je prepovedala vstop v občinski svet. Singha so aretirali, ko je poskušal vstopiti v pisarno in ga zaprli. <ref>Levi, Werner. ''[https://www.jstor.org/stable/3023744 Politics in Nepal]'', published in ''Far Eastern Survey'', Vol. 25, No. 3, (Mar., 1956), pp. 39–46</ref> Po smrti kralja Tribhuvana leta 1955 je prevzel oblast Mahendra . V tem obdobju se je Nepal pridružil Združenim narodom, ustanovljena je bila nacionalna policija. V 1950-ih so se zgodili številni dogodki, kot so podpis sporazuma o meji s Kitajsko, ZSSR, ki je odprl veleposlaništvo v Katmanduju in Združene države, ki so leta 1959 odprle veleposlaništvo v Katmanduju. Leta 1959 je bila razglašena tudi nova ustava, ki je nadomestila ustavo iz leta 1951. Prve splošne volitve so bile leta 1956, ko je stranka Nepalski kongres osvojila absolutno večino. Ustanovljena je bila univerza Tribhuvan. Decembra 1960 je kralj Birendra ukinil večstrankarsko demokracijo in uveljavil Panchayat Raj. Ta je bil v celoti pod nadzorom monarhije <ref name="Kumar p.239">Kumar p.239</ref>. Leta 1962 je kralj Mahendra Bir Bikram Shah Dev sprejel novo ustavo, tretjo od leta 1951 in ustanovil centralno nadzorovan sistem upravljanja sveta, imenovan panchayat. Ta sistem je služil kot institucionalna osnova kraljevega vladanja. Palača je trdila, da je demokratična uprava, čeprav je delovala le po kraljevem ukazu. Potem je bila ustanovljena na vaški, okrožni in nacionalni ravni. Tudi z zaporednimi spremembami v izvršilnem krilu vlade v Katmanduju in ustavnih revizijah je absolutna moč monarhije ostala trdna. Sprejet je bil tudi zakon o reorganizaciji zemljišč in Mulki Ain, nov pravni kodeks. [[File:Kathmandu Market 1920.jpg|thumb|left|Kraljevi trg leta 1920]] Toda politični nemiri so se zbujali: leta 1963 so po izrednem dogodku potekale volitve Panchayata in ustanovljen je bil Nacionalni svet za usmerjanje. Leta 1965 je bila reorganizirana lokalna vlada. Leta 1971 je bila z Indijo sklenjena nova trgovinska in tranzitna pogodba. Leta 1972 je kralj Mahedra umrl, nasledil ga je kralj Birendra. Razvojne regije so bile ustanovljene v okviru Državnega razvojnega sveta. Požar v istem letu je uničil [[Palača Singha Durbar |Singha Durbar]], sedež vlade. Kralj Birendra je bil okronan leta 1973. Kmalu zatem je sprožil "Pojdi v vas". Na referendumu maja 1980 je bil ponovno potrjen status quo sistema panchayat, proti ponovni uvedbi političnih strank in soglašal z nadaljevanjem vladanja s strani kralja. Volitve leta 1981 in 1986 so zaznamovale pomanjkanje političnih programov. Politični nemiri so se nadaljevali. Druge volitve v Rastriya Panchayat so potekale leta 1986. Leta 1989 je neuspeh pri ponovnem pogajanju o trgovinskih in tranzitnih pogodbah z Indijo motil gospodarstvo. Po tem so leta 1990 potekale demonstracije za obnovitev demokracije. 9. aprila 1990 je kralj ponovno vzpostavil večstrankarsko demokracijo z ustreznim umikom prepovedi agitacije političnih strank. Panchayat sistem je bil razpuščen in z razglasitvijo nove ustave je bila ustanovljena začasna vlada, sestavljena iz različnih strank in kraljevih predstavnikov. <ref name="Kumar p.242">Kumar p.242</ref> Po ponovni vzpostavitvi večstrankarske demokracije so 12. maja 1991, so po novi ustavi potekale prve splošne volitve v Parlament. Nepalski kongres je osvojil ozko večino in G.P. Koirala je postala predsednica vlade. Toda predsednik nepalskega kongresa in začasni premier K.P. Bhattarai je v volitvah premagal vodja CPN-UML, Madan Bhandari. <ref name="Kumar p.243">Kumar p. 243</ref> Leta 1992 so potekale lokalne volitve in nepalski kongres je osvojil večino sedežev. Leta 1993 pa je bil Madan Bhandari ubit v skrivnostni prometni nesreči, ki je povzročila nasilne demonstracije komunistov, da bi strmoglavili vlado Koirele. V tem letu so uničujoče poplave ubile tudi stotine ljudi. <ref name="Kumar p.248-49">Kumar p. 248-49</ref> == 2000 do danes == [[File:Narayanhiti Palace Museum.jpg|thumb|400px|Palača Narayanhiti, kjer se je zgodil masaker kraljeve družine]] V zadnjih letih je Katmandu doživel burno zgodovino in politično nestabilnost, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja in protestov, ki so pogosto povzročili veliko škodo na stavbah ali izgubo življenj. 1. junija 2001 je prišlo do grozljivega kraljevega pokola, ko je prestolonaslednik Dipendra ustrelil svojo bližnjo družino, ki so jo sestavljali njegov oče kralj Birendra, njegova mati kraljica Aishvarya, njegov brat in sestra ter pet njegovih sorodnikov v kraljevi [[Palača Narayanhity |palači Narayanhity]]. Na sebe je obrnil pištolo in umrl dva dni kasneje. Razlog za ta pokol je zavit v skrivnosti, toda njegova ljubezen do dekleta družine Rana, Devyani Rana, ki ni bila sprejemljiva za njegove starše, je domnevno razlog za ta pokol. Po tej tragediji je bil kralj Gyanendra, brat umrlega kralja Birendre, okronan za kralja. Tribhuvan Sadan, kjer je prišlo do pokola, je bil kasneje porušen po naročilu kraljice matere. <ref name= Woodhatch>{{navedi knjigo|last= Woodhatch|first=Tom|title= Nepal handbook |work= The Royal Palace|page=194|accessdate=2009-12-17|url=https://books.google.com/books?id=NmltSI-xt8wC&pg=PA194&dq=Narayanhity+Royal+Palace&lr=&ei=eV8qS9ynNaCElQSmr-3FCw&cd=46#v=onepage&q=&f=false|publisher= Footprint Travel Guides|year=1999|isbn=1-900949-44-X}}</ref> [[File:Demonstration 01, Kathmandu Nepal, April 2004.jpg|thumb|right|Demonstracije v Katmanduju aprila 2004]] Aprila 2004 je množica okoli 4000 ljudi, predvsem mladih, izrazila jezo zaradi umora 12 nepalskih iskalcev zaposlitve v Iraku, in požgala in razdejala številne zgradbe, vključno z več kot ducatom zasebnih agencij za zaposlovanje in mestno mošejo Jama Masjid. Poleti 2008 je bil Katmandu na naslovnicah po svetu, ko so politični protesti preplavili mesto. Novembra 2009 so se protesti komunistične partije Nepala (maoisti) nadaljevali po razpadu maoistične vlade maja 2009, zahtevali so referendum v parlamentu o obsegu predsedniških pooblastil in obtožbo vodje vojske nasprotovanja vključitvi tisočev nekdanjih maoističnih upornikov v nacionalno vojsko <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/8356132.stm|title=Mass Maoist protest in Kathmandu |publisher=BBC News|date=2009-11-12|accessdate=2009-12-18}}</ref>. Demonstranti so blokirali vhode v glavni vladni kompleks in povzročili prometni kaos, ki je protestiral s slogani, kot so "Dol z lutkovno vlado" in mahali z maoističnimi zastavami. == Današnji Katmandu == Zaradi naraščajočega povpraševanja po luksuznih apartmajih se gradijo številni visoki objekti. Kathmandu Metropolitan City urad je pred kratkim podelil gradbeno dovoljenje več kot tisoč gradbenikom znotraj in zunaj države za gradnjo stanovanjskih kompleksov ''Vertikalna meja za Katmandu''. http://www.ktm2day.com/2009/03/08/kathmandus-vertical-limit/3/ Kathmandu's Vertical Limit] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *Edward Balfour (1885), "Khatmandu", Cyclopaedia of India (3rd ed.), London: B. Quaritch – via HathiTrust *Schellinger and Salkin, ed. (1996). "Kathmandu". International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania. UK: Routledge. p. 464+. ISBN 9781884964046. *Urmi Sengupta (2011). "The divided city?: squatters' struggle for urban space in Kathmandu". In Jonathan Shapiro Anjaria and Colin McFarlane (ed.). Urban Navigations: Politics, Space and the City in South Asia. Routledge. ISBN 978-1-136-19742-0. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Kathmandu}} * [http://www.lib.utexas.edu/maps/nepal.html Map of Kathmandu], 1985 * {{navedi splet |url=http://www.unocha.org/aggregator/sources/22 |title=(Maps of Kathmandu) |year=2015 |via=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |accessdate=2019-06-16 |archive-date=2016-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161203120606/http://www.unocha.org/aggregator/sources/22 |url-status=dead }} * [[Europeana]]. [https://www.europeana.eu/portal/search.html?query=what%3Akathmandu&rows=96 Items related to Kathmandu], various dates. * Digital Public Library of America. [http://dp.la/search?utf8=✓&page_size=100&q=kathmandu+OR+katmandu+OR+khatmandu Items related to Kathmandu], various dates [[Kategorija:Katmandu]] [[Kategorija:Zgodovina Nepala]] 3akrtrh9injvxpocdzgyeb3wumr7kfy 0 463801 6746383 6616238 2026-09-03T14:23:25Z DKjellby 228878 6746383 wikitext text/x-wiki {{Royal house|surname=Obrenovići|type=<!-- Royal house, noble house, etc. -->|native_name=Обреновићи|native_name_lang=sr|other_name=|coat of arms=[[Slika:Coat of Arms of the Obrenovic Royal Family.png|200px]]|country={{flagicon image|Flag of Serbia (1882–1918).svg}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]|parent house=|titles=* Knez Srbije (1815–1842; 1858–1882) * Kralj Srbije (1882–1903)|founder=[[Miloš Obrenović]]|final ruler=[[Aleksander I. Obrenović]]|current_head=[[Predrag Jakovljević|Predrag Obrenović]]|founding year=23. april 1815|deposition=11. junij 1903|ethnicity=[[Serbi|srbska]]|cadet branches=}} '''Obrenovići''' ([[Srbščina|srbsko]] Обрeновићи, Obrenovići) so bili [[Srbi|srbska]] dinastija, ki je v vladala v [[Srbija|Srbiji]] od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903. Na oblast so prišli med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] (1815-1817) proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki jo je vodil [[Miloš Obrenović]]. Srbija je po vstaji leta 1817 postala [[Kneževina Srbija]]. Obrenovići so bili tradicionalni zavezniki [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in nasprotniki dinastije [[Karadžordževiči|Karađorđević]], ki jo je podpirala [[Rusko carstvo|Rusija]]. Vladavina dinastije Obrenović se je končala v vojaškem državnem udaru, ki ga je organizirala [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]].<ref>Dragutin Dimitrijevic. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Vojska je napadla kraljevo palačo in umorila kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I.]], ki ni imel naslednika.<ref>''Alexander''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref><ref>Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. ''Serbia''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Narodna skupščina Srbije je na izpraznjeni prestol povabila [[Peter I. Karađorđević|Petra Karađorđevića]].<ref> Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. ''Serbia''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Po razpadu Jugoslavije leta 1991 se je nekaj potomcev Jakoba Obrenovića, polbrata Miloša Obrenovića, razglasilo za naslednike vladarske hiše Obrenović in izvolilo svojega kandidata za kralja Srbije. Za razliko od drugih balkanskih držav, kot so [[Grčija]], [[Bolgarija]] in [[Romunija]], Srbija prestola ni ponudila članu kakšne obstoječe evropske, večinoma nemške, kraljeve družine. Obrenovići so bili, tako kot njihovi rivali Karađorđevići, avtohtona srbska družina. ==Vladarji== {| class="wikitable" width="72%" |- ! Slika ! ^NazivIme ! Vladanje ! Komentar |-- |[[Slika:Miloš Obrenović 1848.jpg|80px]] || ^{[[Kneževina Srbija|Knez Srbije]]}<br /> [[Miloš Obrenović|Miloš I]]|| ^{Prvo vladanje}<br /> 6. november 1817 – 25 junij 1839<br /><br />^{Drugo vladanje}<br />23. december 1858 – 26. september 1860 || Vodja [[Druga srbska vstaja|druge srbske vstaje]]. <br />Odstopil.<br /><br />Umrl zaradi starosti. |-- |[[Slika:Milan Obrenović II, Prince of Serbia.jpg|80px]] || ^{[[Kneževina Srbija|Knez Srbije]]} <br /><br /> [[Milan II. Obrenović|Milan II.]] || 25. junij 1839 – 8. julij 1839 || Vladal samo 26 dni. |-- |[[Slika:Mihailo Obrenović III.jpg|80px]] || ^{[[Kneževina Srbija|Knez Srbije]]}<br /> [[Mihajlo III. Obrenović|Mihajlo III.]]|| ^{Prvo vladanje}<br /> 8. julij 1839 – 14. september 1842<br /><br />^{Drugo vladanje}<br /> 26. september 1860 – 10. junij 1868 || Odstavljen. <br /><br />Umorjen v Košutnjaku. |-- |[[Slika:KraljMilanObrenović.jpg|80px]] || ^{[[Kneževina Srbija|Knez Srbije]]} <br /> ^{[[Kraljevina Srbija|Kralj Srbije]]} <br /> [[Milan I. Obrenović|Milan I.]] || 10. junij 1868 – 6. marec 1889 || Razglašen za kralja Srbije 6. marca 1882.<br /> Odstopil. |-- |[[Slika:AleksandarObrenović.jpg|80px]] ||^{[[Kraljevina Srbija|Kralj Srbije]]}<br /> [[Aleksander I. Obrenović|Aleksander I.]]|| 6. marec 1889 – 11. junij 1903 || Umorjen v državnem udaru skupaj s soprogo, kraljico Drago. <br /> Konec dinastije Obrenović. |} V nasprotju z večino evropskih dinastij, v katerih se številčenje vladarjev uporablja za razlikovanje različnih vladarjev z enakim imenom, se je številčenje Obrenovićev zgodilo kasneje. Tako nikoli ni bilo Milana I., Milana III., Mihajla I. ali Mihajla II., ker sta bila Milan II. in Mihajlo III. preprosto drugi in tretji vladajoči Obrenović. Ta praksa je bila prekinjena, ko je knez Milan Obrenović IV. leta 1882 samega sebe razglasil za kralja in Kneževino Srbijo razglasil za Kraljevino Srbijo. ==Drugi družinski člani== * Jevrem Obrenović, mlajši brat Miloša Obrenovića * Jovan Obrenović, mlajši brat Miloša Obrenovića * Jakov Obrenović, starejši polbrat Miloša Obrenovića * Milan Obrenović, starejši polbrat Miloša Obrenovića * Marija Obrenović, mati Milana Obrenovića IV. * Natalija Obrenović, žena Milana Obrenovića IV. * Draga Obrenović, žena Aleksandra I. in bivša dvorna dama njegove matere * princesa Anka Obrenović, hčerka Jevrema Teodorovića Obrenovića * Jurij Obrenović, nezakonski sin kralja Milana<ref>"Ex-King Milan", The Evening Post, LV (6), 8. januar 1898. str. 5. </ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Obrenovići]] f1686s4d9qu5tjgv64yk51ehjur9l52 0 466043 6746441 6744140 2026-09-03T19:37:22Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6746441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}) je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta Španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|7 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menšov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center|35 || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|6 |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Borut Božič]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Jakob Omrzel]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] eih7dldrglkovs8evuwrgm26alvbggf 6746442 6746441 2026-09-03T19:37:46Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6746442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}) je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta Španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|7 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menšov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center|35 || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|6 |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Borut Božič]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Jakob Omrzel]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] 4d4skqzgghmcngnhom1vd93vvy5feau 0 466957 6746404 6713046 2026-09-03T16:46:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746404 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Gora Nebo |native_name = {{lang|ar|جَبَل نِيْبُو}} |alternate_name = {{lang|he|הַר נְבוֹ}} |image = Mount Nebo BW 6.JPG |caption = Gora Nebo kot se vidi z vzhoda |alt = | map_type = Jordanija | map_alt = | map_caption = Lega v Jordaniji | map_size = 280 | relief = 1 | area = |location = [[Jordanija]] |region = Madaba Governorate |latd = 31.46 |longd = 35.435 |coordinates_display = inline, title |type = |epochs = |cultures = |excavations = 1933 |archaeologists = |public_access = da |condition = |website = }} '''Gora Nébo''' ({{jezik-ar|جَبَل نِيْبُو|Jabal Nībū}}, {{jezik-he|הַר נְבוֹ}}) je povišan greben Abarima v [[Jordanija|Jordaniji]], s približno 710 metrov nadmorske višine. V hebrejski Bibliji je omenjena kot kraj, kjer je [[Mojzes]] dobil pogled na [[Kanaan|Obljubljeno deželo]]. Pogled z vrha ponuja panoramo na pokrajino proti severu in bolj omejen pogled na del doline reke [[Jordan]]. Mesto [[Jeriho]] na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] se ob primerni vidljivosti vidi z vrha, na zelo jasen dan pa celo [[Jeruzalem]]. == Religiozni pomen == Po zadnjem poglavju [[5. Mojzesova knjiga |5. Mojzesove knjige]] ''Devteronomij'' se je Mojzes povzpel na goro Nebo, da bi si ogledal [[Kanaan]]sko deželo, za katero mu je Bog rekel, da ne bo vstopil; umrl je v [[Moab]]u. Po krščanski tradiciji naj bi bil Mojzes pokopan na gori, čeprav kraj njegovega pokopa ni naveden ({{bibl|5 Mz 34,6}}). Nekatere islamske tradicije so trdile isto<ref>[http://forums.islamicawakening.com/f20/islamic-jordan-24927/ Islamic sites in Jordan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110160822/http://forums.islamicawakening.com/f20/islamic-jordan-24927/ |date=2013-11-10 }}</ref>, čeprav je pri Maqam El-Nabi Musa, 11 km južno od Jeriha in 20 km vzhodno od Jeruzalema, v judovski puščavi, Mojzesov grob.<ref>{{navedi knjigo|title=Israël & the Palestinian Territories|author1=Amelia Thomas |author2=Michael Kohn |author3=Miriam Raphael |author4=Dan Savery Raz |pages=319|url=https://books.google.com/books?id=VRGsmo7xjykC&pg=PA319|year=2010|isbn=9781741044560|publisher=Lonely Planet}}</ref> Strokovnjaki še naprej oporekajo ali je gora, ki je trenutno znana kot Nebo, enaka gori, ki je omenjena v 5. Mojzesovi knjigi. Po 2 knjigi o Makabejcih ({{bibl|2 Mkb 2,4–7}}) je prerok [[Jeremija]] skril tabernakelj in [[Skrinja zaveze|Skrinjo zaveze]] v tamkajšnji jami. 20. marca 2000 je [[papež Janez Pavel II.]] med svojim romanjem po [[Sveta dežela|Sveti deželi]] obiskal to mesto.<ref>[http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3713020,00.html Pope speaks of 'inseparable' bond between Christians, Jews]</ref> Med obiskom je zasadil oljko poleg bizantinske kapelice kot simbol miru.<ref>Piccirillo, Michele (2009). ''Mount Nebo'' (Studium Biblicum Franciscanum Guide Books, 2) p. 107.</ref> [[Papež Benedikt XVI.]] je to mesto obiskal leta 2009, nagovoril in pogledal z vrha gore v smeri Jeruzalema.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.catholicnewsagency.com/news/pope_benedict_begins_his_pilgrimage_on_mt._nebo/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-10-02 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224111632/http://www.catholicnewsagency.com/news/pope_benedict_begins_his_pilgrimage_on_mt._nebo/ |url-status=dead }}</ref> Kip križa s kačo (Spomenik ''Bronasta kača'') na gori Nebo je ustvaril italijanski umetnik Giovanni Fantoni. Predstavlja simboliko bronaste kače, ki jo je ustvaril Mojzes v puščavi ({{bibl|Num 21,4–9}}) in križa, na katerem je bil križan Jezus({{bibl|Jn 3,14}}). == Arheologija == Na najvišji točki gore, Syagha<ref>Imenovan tudi "Siyagha" vrh (710 m), medtem ko je jugovzhodni vrh "el-Mukhayyat" visok 790 m. Piccirillo, Michele (2009). ''Mount Nebo''. p. 17.</ref>, so bili leta 1933 odkriti ostanki bizantinske cerkve<ref>{{navedi splet|title=Complete compendium of Mount Nebo|url=http://madainproject.com/mount_nebo|website=Madain Project|accessdate=2 April 2018}}</ref> in samostana.<ref>Piccirillo, Michele (2009) ''Mount Nebo'' (Studium Biblicum Franciscanum Guide Books, 2) pp. 14–15. Extract from Sylvester Saller ''The Memorial of Moses on Mount Nebo Jerusalem'' 1941, pp. 15–18.</ref> Cerkev je bila prvič zgrajena v drugi polovici 4. stoletja v spomin na kraj Mojzesove smrti. Oblika cerkve sledi tipičnemu vzorcu [[bazilika (zgradba)|bazilike]]. Povečana je bila v poznem 5. stoletju našega štetja in obnovljena leta 597. Cerkev je prvič omenjena v poročilu romanja gospe Eterije leta 394. Šest grobnic iz naravnega kamna so našli pod z [[mozaik]]i pokritimi tlemi cerkve. V sodobnem [[prezbiterij]]u kapele, zgrajenem za zaščito mesta in zagotavljanje bogoslužnega prostora, je mogoče videti ostanke mozaičnih tal iz različnih obdobij. Najzgodnejši od njih je plošča s pletenim križem, ki je trenutno nameščen na vzhodnem koncu južne stene. Mojzesov spomenik, v katerem so postavljeni [[bizantinski mozaiki]], je bil zaprt zaradi prenove od leta 2007 do 2016. Ponovno je bil odprt 15. oktobra 2016.<ref>{{navedi splet|title=Moses Memorial Church|url=http://madainproject.com/memorial_church_of_moses_(mount_nebo)|website=Madain Project|accessdate=2 April 2018|archive-date=2018-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180402101730/http://madainproject.com/memorial_church_of_moses_(mount_nebo)|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Mount Nebo-Siyagha, Jordan (2009).jpg|Kamen na vhodu na goro. Image:Memorial of Moses Stone.jpg|Kamen, ki označuje vhod na zgodovinsko goro Nebo Image:Mount Nebo Distances.jpg|Plšča, ki prikazuje razdaljo od gore Nebo do različnih lokacij. Image:Couple in Front of Church.jpg|Zgradba, ki varuje izkopane ostanke cerkve Image:MtNeboBaptismal.jpg|Krstilnik Image:Prosphora_Nebo.jpg|Mozaični napis v notranjosti (Darovanje Cezariona, v času duhovnikov Aleksija in Teofila) Image:The Brazen Serpent, Mount Nebo.jpg|Bronasta kača, gora Nebo. Image:BrazenSerpent.JPG|Detajl bronaste kače Image:Mosaic_at_MountNebo.jpg|Mozaik v Mojzesovi baziliki Image:Nebo02(js).jpg|Gora Nebo Image:Nebo04(js).jpg|Gora Nebo Image:Nebo05(js).jpg| Mozaiki Image:Nebo07(js).jpg| Mozaiki Image:Nebo10(js).jpg| Mozaiki Image:Nebo09(js).jpg| Mozaiki </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * [http://www.christusrex.org/www1/ofm/fai/FAIeval.html Mount Nebo: New Archaeological Excavations: 1967–1997], Michele Piccirillo and Eugenio Alliata ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mount Nebo}} *[http://www.christusrex.org/www1/ofm/fai/FAInebo1.html Franciscans at Mount Nebo] *[https://web.archive.org/web/20070203015336/http://www.archart.it/archart/asia/Giordania/Nebo/index.html Archaeology and Art] – photographs of excavations in Jordan *[http://www.christusrex.org/www1/ofm/fai/FAInebo7.html Pictures from mount Nebo 1] *[https://en.wikisource.org/wiki/The_New_International_Encyclop%C3%A6dia/Nebo,_Mount The New International Encyclopædia/Nebo, Mount] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]] [[Kategorija:Zgodovina Jordanije]] [[Kategorija:Geografija Jordanije]] {{normativna kontrola}} fn9jkzaxrqa5ibffeml2c04pc8j6gqi 14 467873 6746334 5213163 2026-09-03T12:49:54Z Pinky sl 2932 slog 6746334 wikitext text/x-wiki {{tracking category}} {{polluted category}} [[Kategorija:Članki o naseljih, ki jih je treba posodobiti]] 3bsed50uucm09j5c0pselgavavhrv91 6746353 6746334 2026-09-03T13:20:53Z Pinky sl 2932 + pojasnilo avtomatske umestitve v to vzdrževalno kategorijo 6746353 wikitext text/x-wiki {{tracking category}} {{polluted category}} Za vzdrževalne namene, so tukaj vsi članki, ki potrebujejo zamenjavo parametrov za koordinate (latd, latm, .....) s parametrom {{para|coordinates}} [[Kategorija:Članki o naseljih, ki jih je treba posodobiti]] nvy27vivz08daxt0zqyfkk11bihycvv 0 475778 6746659 6429402 2026-09-04T11:18:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746659 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Klek}} {{Infopolje Gora |name = Klek |photo = Klek mountain.jpg |photo_caption = Pogled na Klek |elevation_m = 1181 |elevation_ref = <ref name="enciklopedija.hr"/> |prominence = |prominence_ref= |coordinates = {{koord|45.2603|N|15.1455|E|type:mountain_region:HR|display=inline,title}} |map = Hrvaška |country = {{zastava|Hrvaška}} |location = [[Karlovška županija]] |range = [[Velika Kapela]], [[Dinaridi]] |first_ascent = |easiest_route = }} '''Klek''' je 1181 metrov visoka [[gora]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref name="enciklopedija.hr">{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=31809|title=Klek|accessdate=6. 3. 2020|website=enciklopedija.hr|language=hr}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hps.hr/info/hrvatski-vrhovi/klek-vrh/|title=Klek – vrh|accessdate=6. 3. 2020|website=hps.hr|language=hr}}</ref> Leži na jugu [[Gorski kotar|Gorskega kotarja]] nad [[Ogulin, Hrvaška|Ogulinom]] in predstavlja najvzhodnejši vrh gorovja [[Velika Kapela]]. Oblika Kleka, ki iz nekaterih smeri spominja na ležečega velikana, je navdihnila številne narodne bajke in pripovedke. Po izročilu, ki ga je med drugimi zapisal tudi [[Janez Vajkard Valvasor]], je Klek zbirališče [[Čarovnica|čarovnic]] v nevihtnih nočeh.<ref>{{Navedi splet|url=http://hrcak.srce.hr/file/122265|title=Sjećanje i pamćenje u ogulinskim predajama i legendama. Prostor i oblikovanje lokalnog identiteta|accessdate=18. 3. 2020|publisher=Ana Batinić|language=hr|archive-date=2020-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623174254/https://hrcak.srce.hr/file/122265|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Noći u kojima krik vještica ledi krv u žilama i budi usnulog diva|url=https://www.vecernji.hr/lifestyle/noci-u-kojima-krik-vjestica-ledi-krv-u-zilama-i-budi-usnulog-diva-601380|work=Večernji list|date=22. 8. 2013}}</ref> == Zemljepis in geologija == [[Slika:Der Hexenberg Klek bei Ogulin.JPG|sličica|levo|Pogled na Klek iz smeri Ogulina]] Klek ima obliko 3–4 km dolgega hrbta strmih sten, katerega vrh predstavlja 200 metrov visoka skalnata glava. Najizrazitejša vrhova sta Veliki Klek s 1181 metri in Mali Klek ali Klečica s 1062 metri nadmorske višine. Gradi ga [[Jura|jurski]] in [[Kreda|kredni]] [[apnenec]].<ref name="enciklopedija.hr" /> Na masivu se nahaja več [[Jama|jam]]: ''Horvatova'' ali ''Klečka špilja'', ''Vještičja jama'' (globine 133 m) in še ena z vhodom na višini 1162 m.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.naturaviva.hr/Karlovac_media/Brosura_Klek_Znacajni_krajobraz.pdf|title=Značajni krajobraz Klek|date=2010|accessdate=22. 3. 2020|website=naturaviva.hr|publisher=Javna ustanova za upravljanje zaštićenim prirodnim vrijednostima Karlovačke županije|language=hr}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Večino gore prekriva [[gozd]], ki je na vzhodni ogulinski strani [[Listnati gozd|listnat]], medtem ko na zahodni strani prevladuje [[mešani gozd]] [[Bukev|bukve]] in [[Bela jelka|jelke]]. Manjši, a botanično pomembnejši del zavzemajo gorski travniki z [[Relikt (biologija)|reliktnim]] alpskim rastjem in redkimi rastlinskimi vrstami, kot so [[kitaibelov jeglič]] (''Primula kitaibeliana''), [[dlakavi sleč]] (''Rhododendron hirsutum''), [[hrvaški popovec]] (''Micromeria croatica''), [[malyjeva konjska kumunina]] (''Seseli malyi''), [[clusijev svišč]] (''Gentiana clusii'') in številne druge.<ref name=":0" /> Živalski svet sesalcev in ptic je podoben kot v preostanku Gorskega kotarja – [[rjavi medved]], [[volk]], [[ris]], [[srna]], več vrst [[Netopirji|netopirjev]], [[polh]] in [[ujede]], kot so [[planinski orel]], [[sokol selec]] in [[sršenar]]. Od plazilcev sta med drugim prisotna [[modras]] in [[velebitska kuščarica]]. Številni so [[metulji]], med njimi več redkih vrst, odkrita pa je bila tudi endemična podvrsta [[Štajerski rjavček|štajerskega rjavčka]] ''Erebia stirius kleki''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/27203070|title=Novi podaci o rasprostranjenju endemičnog leptira Erebiastirius kleki Lorković, 1955 (Papilionoidea, Nymphalidae,Satyrinae) u Hrvatskoj|date=januar 2007|last=Mihoci|first=Iva|language=hr, en|last2=Šašić|first2=Martina|last3=Tvrtković|first3=Nikola}}</ref> Zaradi svojega pokrajinskega in biološkega pomena je področje v površini okoli 850 [[hektar]]ov od leta 1971 zavarovano kot [[krajinski park]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://repozitorij.vuka.hr/islandora/object/vuka%3A42/datastream/PDF/view|title=Ekološka edukacija i interpretacija s osvrtom na poučne staze u Karlovačkoj županiji|date=2015|accessdate=22. 3. 2020|last=Flegarić|first=Milenko|language=hr|archive-date=2020-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200322160115/https://repozitorij.vuka.hr/islandora/object/vuka:42/datastream/PDF/view|url-status=dead}}</ref> == Planinstvo == Klek nosi vzdevek »zibelka hrvaškega planinstva«. Leta 1890 je ogulinski veterinar Franjo Fink prebil pot skozi kleško steno do vrha. Od leta 1912 je jugovzhodna stena Kleka prva šola za hrvaške plezalce-alpiniste.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.udruga-kameleon.hr/tekst/2050/|title=Klek - kolijevka hrvatskog planinarstva|date=25. 10. 2009|website=|language=hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111006010429/http://www.udruga-kameleon.hr/tekst/2050/|archivedate=6. 10. 2011}}</ref> Z vrha se ponuja razgled na [[Bjelolasica|Bjelolasico]], [[Risnjak]], Ogulin in jezero [[Sabljaci]], ob dobri vidljivosti pa tudi [[Alpe]]. Na 1000 metrih nadmorske višine stoji planinski dom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hribi.net/gora/klek/33/1160|title=Klek|accessdate=22. 3. 2020|website=hribi.net}}</ref> ==Sklici== {{Kategorija v Zbirki|Klek (mountain)}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore na Hrvaškem]] [[Kategorija:Tisočaki]] [[Kategorija:Karlovška županija]] [[Kategorija:Zavarovana območja Hrvaške]] m87fx1xkg87xfgwl3duqxqbazu8n12r 0 482996 6746641 6678334 2026-09-04T10:33:55Z ~2026-45085-22 264465 6746641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lidija Golc''', [[profesor|profesorica]] [[slovenščina|slovenščine]], [[Slovenci|slovenska]] [[pesnica]] in [[esejistka]], * [[19. november]] [[1955]], [[Ljubljana]]. Maturirala z odličnim uspehom leta 1974 na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] na oddelku intenzivne angleščine. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 1979 končala visokošolski študij [[Slovenščina|slovenskega jezika]] s [[Književnost|književnostjo]]<ref>Lidija Golc, ''Otroška in mladinska proza Lojzeta Kovačiča, Smiljana Rozmana, Bena Zupančiča'': A-diplomska naloga {{COBISS|ID=68501090}}</ref> in [[ruščina|ruščine]], leta 2009 pa še magistrski študij iz didaktike književnosti.<ref>Lidija Golc, ''Aktualizacija domačega branja pri književnem pouku v srednji šoli'': magistrsko delo {{COBISS|ID=39135074}}</ref> Po diplomi je dvanajst let poučevala na [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|Osnovni šoli Prežihovega Voranca]] v Ljubljani, kjer je bilo pomembno njeno pionirsko delo pri uvajanju računalnika v pouk slovenščine v okviru projekta Petra. Od 1. septembra 1994 do svoje upokojitve leta 2021 je poučevala slovenščino na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, kjer je koordinirala tudi vse kulturne dejavnosti. O svojem pedagoškem delu je objavila članke v stanovski reviji ''Slovenščina v šoli'' ter številne druge članke in leposlovne prispevke v revijah ''Vzgoja'', ''[[Šolski razgledi]]'', ''[[Mladika (revija)|Mladika]]'', ''Rastje'', ''[[Nedelja (časopis)|Nedelja]]'' in ''Novice, slovenski tednik za Koroško''. Leta 2019 je za svoje pedagoško delo prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva]]. Prve pesmi je objavila v reviji ''Otrok in družina''. Šele po nekaj desetletjih se je kot pesnica znova oglasila v tržaški reviji ''[[Mladika (revija)|Mladika]]''. Od leta 2011 pa je objavila šest pesniških zbirk. Lidija Golc je članica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dspavstrija.at/index.php?option=com_content&view=article&id=112:golc-lidija&catid=40:lani-od-a-do-&Itemid=112 |title=Lidija Golc, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji |accessdate=2020-08-23 |archive-date=2016-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161207081440/http://www.dspavstrija.at/index.php?option=com_content&view=article&id=112:golc-lidija&catid=40:lani-od-a-do-&Itemid=112 |url-status=dead }}</ref> in članica [[Slovenski center PEN|slovenskega PEN-a]]. === Učbeniki in matura === Lektorirala je številne učbenike za srednje šole. V soavtorstvu je za osnovno šolo napisala učbenike in priročnike za učitelje za sedmi, osmi in deveti razred devetletke ''Ta knjiga je zate'', ''Spletaj niti domišljije'', ''Z roko v roki''; za srednjo šolo pa učbenike ''Odkrivajmo življenje besed 1, 2, 3 in 4'' ter priročnik ''Slovenščina na poklicni maturi''. Bila je članica predmetne skupine za poklicno [[matura|maturo]], spraševalka slovenščine v izpitnih komisijah za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanja, popravljalka slovenščine na maturi in sodelavka v projektih za prenovo pouka slovenščine. === Zasebno === Po mamini strani izvira iz družine Grafenauer iz [[Marija na Zilji|Marije na Zilji]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]].<ref>Cvetka Žumer, [http://nszaveza.github.io/articles/78-spomini-na-oceta/ Spomini na očeta]. ''Zaveza: glasilo Nove slovenske zaveze'' 78, 1. september 2010</ref><ref>Bojana Modrijančič Reščič, Kdor nekje korenini, ga življenje ne razdedini, intervju z Lidijo Golc, nagrajenko Republike Slovenije na področju srednjega šolstva v letu 2019. ''Slovenščina v šoli'' 1/2020, str. 32-35</ref> Ima dva odrasla otroka in živi v Ljubljani. == Pesniške zbirke == * Lidija Golc, ''Dobro, pa se še izboljšuje'', Celovec : Mohorjeva, 2011 {{COBISS|ID=256529664}} * Lidija Golc, ''Amarkordi'', Založništvo in izdelava - Celovec : Mohorjeva, 2013 {{COBISS|ID=268467712}} * Lidija Golc, ''Vsakomur iz svoje lepene'', Založništvo in izdelava - Klagenfurt = Celovec : Drava, 2017 {{COBISS|ID=290496000}} * Lidija Golc, ''Valdarke : pesmi = poems = pjesme = canzoni = Gedichte = stihotvorenija'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2018 {{COBISS|ID=295191040}} * Lidija Golc, ''Kakor roke v objem : pesmi = Wie Hände zur Umarmung : Gedichte'', Založništvo in izdelava - Celovec : Mohorjeva, 2020 {{COBISS|ID=25510915}} * Lidija Golc, ''Novakoronavirusnice = Newcoronaviruslings'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2020 {{COBISS|ID=26646019}} * Lidija Golc, ''Skorje = Crusts = Kore = Cortecce = Rinden = Kožura'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2023 {{COBISS|ID=169136387}} * Lidija Golc, Solina, Franc, ''Torzo = Torso = Torso'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Založba UL FRI, 2023 {{COBISS|ID=170635523}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih učiteljev]] == Zunanje povezave == * [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174378071?s=radio Lidija Golc], Razkošje v glavi, Radio prvi, Radio Slovenija, 19. december 2015 * [https://cba.fro.at/309049 Lidija Golc], Sendereihe 100 frauen. slowenische literatur I 100 žensk. slovenska literatura, Svobodni radio Agora, 21. februar 2016 * [http://vrabecanarhist.eu/avtor/lidija-golc/ Lidija Golc], Vrabec anarhist, Portal za književnost in mišljenje * [https://www.agora.at/news/detail/agora-akzente-100-let-koroshkega-plebiscita-100-jahre-kaerntner-volksabstimmung4?fbclid=IwAR1k-sQc_Z_BUtneE7d4FOU3nRSXRWVVHAJ-Q1t_lUtZqU31TOnxm6KHaxY Lidija Golc], Na Koroškem je občutek za ljudi I In Kärnten herrscht ein Gefühl für Menschen, 7. oktober 2020 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golc, Lidija}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] 1nnc1dlua7q2lcemisxcaxl66tzyn3k 0 499655 6746467 6745504 2026-09-03T20:13:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dp 6746467 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blejski strateški forum 2021 (51854794757).jpg|thumb|Blejski strateški forum leta 2021]] [[Slika:Dimitrij-Rupel.jpg|thumb|right|250px|[[Dimitrij Rupel]] je leta 2006 kot takratni minister za zunanje zadeve dal pobudo za organizacijo prvega strateškega foruma]] '''Blejski strateški forum''' ('''BSF''') je največja vsakoletna mednarodna konferenca na območju srednje in jugovzhodne Evrope, ki poteka na [[Bled]]u od leta 2006, dve leti po vstopu [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] v [[Evropska unija|Evropsko Unijo]] in [[NATO]]. <ref>https://bledstrategicforum.org/about/</ref><ref>{{navedi splet|title=EU's future, regional cooperation in focus of Bled Strategic Forum|url=https://slovenia.si/sl/v-srediscu/blejski-strateski-forum-zivi-ze-15-let/}}</ref> Pobudnik zanjo je bil takratni slovenski zunanji minister [[Dimitrij Rupel]]. [[Slika:Festivalna dvorana Bled - panoramio.jpg|thumb|Že od začetka BSF gosti [[Festivalna dvorana Bled]].]] == Pretekli govorci == * [[Josep Borrell]], [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]], ''Europe's great responsibility'', 2020<ref>{{Navedi splet |url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/08/BSF-Times-2020.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-17 |archive-date=2021-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801185423/https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/08/BSF-Times-2020.pdf |url-status=dead }}</ref> == Naslovi konferenc == * 2026: Shaping the Unknown: Order, Fragility, and Trust * 2025: A World in Flux: Navigating the Next Era * 2024: A World of Parallel Realities * 2023: Solidarity for Global Security * 2022: The Rule of Power or the Power of Rules? * 2021: Future of Europe * 2020: Neighbours – Regions – Global World: Partners or Rivals?: Challenges and Opportunities in the Post-COVID–19 World * 2019: (Re)sources of (In)stability * 2018: Bridging the Divide * 2017: New Reality * 2016: Safeguarding the Future * 2015: Visions of New Partnerships * 2014: Power of Trust * 2013: A Changing Europe in a Changing World * 2012: Europe and the Reshaped Global Order * 2011: The Power of Future * 2010: Global Outlook for the Next Decade * 2009: The Politics of Economic Crisis: Redefining Economic and Geopolitical Landscapes in Europe and Eurasia * 2008: Energy and Climate Change: Si.nergy for the Future * 2007: European Union 2020: Enlarging and Integrating * 2006: Political Reform and Sustainable Development in the South Caucasus<ref>{{Navedi splet |url=https://bledstrategicforum.org/publications/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-17 |archive-date=2021-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423180014/https://bledstrategicforum.org/publications/ |url-status=dead }}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Blejski strateški forum 2025 20250901-01465613 (54758827098).jpg|2025 Slika:Blejski strateški forum. Odprtje 19. BSF. (53966052220).jpg|2024 Slika:Mednarodna konferenca Blejski strateški forum 2023. Odprtje konference. - 53147096932.jpg|2023 Slika:Συμμετοχή ΥΠΕΞ Ν. Δένδια στο "2022 Bled Strategic Forum" (Σλοβενία, 29.08.2022) (52320404743).jpg|2022 Slika:Blejski strateški forum 2021 (51856076239).jpg|2021 Slika:Strateški forum Bled 2014 07.jpg|2014 Slika:2013 Bled Strategic Forum 8336.jpg|2013 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://bledstrategicforum.org/ Uradna spletna stran] * [https://www.flickr.com/people/bledstrategicforum/ Flickr album] {{Slovenia-stub}} [[Category:Bled]] [[Category:Prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] 31g0alhddovrsmnqo9fwedkmo6s6atx 0 505232 6746678 6735376 2026-09-04T11:46:35Z Shabicht 3554 /* A */ 6746678 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cesta|cest]] in [[Ulica|ulic]] v [[Gorica|Občini Gorica]]''', [[Italija]]. {{CompactTOC}} == A == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Abettijeva ulica''' |''Via Antonio Abetti'' |[[Antonio Abetti]] |[[Štandrež]] | |- |'''Alfierijeva ulica''' |''Via Vittorio Alfieri'' |[[Vittorio Alfieri]] |Center | |- |'''Južnotirolska ulica''' |''Via Alto Adige'' |[[Južna Tirolska]] |Center | |- |'''Alvarezov prehod''' |''Passaggio Alvarez'' |[[Francesco Alvarez de Menesses]] |Center | |- |'''Alvianova ulica''' |''Via Bartolomeo Alviano'' |[[Bartolomeo Alviano]] |Dunajska četrt (''Borc Viena'') |[[Dunaj|Dunajska]] cesta (''Strada di Vienna''); Dreossijeva ulica (''Via Dreossi'') |- |'''Angiolinina ulica''' |''Via Angiolina'' |[[Angiolina Sartorio]]<ref>Žena Enrica Ritterja de Zahonyja.</ref> |Center | |- |'''Ulica antičnega gradu''' |''Via Antico Castello'' | |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Kotna ulica''' |''Via dell'Angolo'' | |Svetogorska četrt | |- |'''Antoninijeva ulica''' |''Via Prospero Antonini'' |[[Prospero Antonini]] |Placuta | |- |'''Apriška ulica''' |''Via Aprica'' |[[Aprica]], občina v Lombardiji |Podturn | |- |'''Oglejska ulica''' |''Via Aquileia'' |[[Oglej]] |Rojce | |- |'''Ulica arkadijcev''' |''Via degli Arcadi'' |Rimska akademija Soških arkadijcev (''Arcadi Sonziaci''), ustanovljena leta 1780 v Gorici |Center | |- |'''Ulica nadškofstva''' |''Via dell'Arcivescovado'' |[[Nadškofija Gorica|goriško nadškofstvo]] |Center | |- |'''Argentinska obsoška ulica''' |''Lungoisonzo Argentina'' |[[Argentina]] |Stražice / center | |- |'''Ariostova ulica''' |''Via Ludovico Ariosto'' |[[Ludovico Ariosto]] |Center | |- |'''Ascolijeva ulica''' |''Via Graziadio Isaia Ascoli'' |[[Graziadio Isaia Ascoli]] |Center |Židovska četrt (''Contrada del Ghetto''); [[Tunis|Tuniška]] ulica (''Via Tunisi'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg sinje modrih atletov Italije''']] |''Piazzale Atleti Azzurri d'Italia'' |italijanski reprezentanti | | |- |'''Attemsova ulica''' |''Via Sigismondo Attems'' |[[Attemsi|Sigismund Attems]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |} == B == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Baiamontijeva ulica''' |''Via Antonio Baiamonti'' |[[Antonio Baiamonti]] |Center / Podturn |''Via Vogel'' |- |'''Balilska ulica''' |''Via Balilla'' |Organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta |Gorišček |Kornska ulica (''Via del Corno'') |- |'''Ulica barke''' |''Via della Barca'' |Ime je dobilo po trajektu na reki Soči proti Ločniku, ki se je uporabljal do izgradnje sedanjega mostu v začetku stoletja |Rojce |Pristanišče barke (''Porto della Barca'') |- |'''Barzellinijeva ulica''' |''Via Gian Giuseppe Barzellini'' |[[Gian Giuseppe Barzellini]] |Center | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Basagliev trg''']] |''Piazzale Franco Basaglia'' |[[Franco Basaglia]] |Podturn | |- |'''Bassanska ulica''' |''Via Bassano'' |[[Bassano del Grappa]] |Stražice | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Battistijev trg''']] |''Piazza Cesare Battisti'' |[[Cesare Battisti]] |Center |Telovadni trg (''Piazza della Ginnastica'') |- |'''Battistigova ulica''' |''Via Romeo Battistig'' |[[Romeo Battistig]] |Stražice | |- |'''Bauzerjeva ulica''' |''Via Martino Bauzer'' |[[Marino Bauzer]] |Stražice | |- |[[Pevma|'''V Kini''']] |''Località Bella Veduta'' | |[[Pevma]] | |- |'''Bellinijeva ulica''' |''Via Vincenzo Bellini'' |[[Vincenzo Bellini]] |Center | |- |'''Bellinzonska ulica''' |''Via Bellinzona'' |[[Bellinzona]] |Center |Ozka ulica (''Via Stretta'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Benardellijev trg''']] |''Piazzetta Gualtiero Benardelli'' |[[Gualtiero Benardelli]] |[[Štandrež]] | |- |'''Berdardisova ulica''' |''Via Ferruccio Bernardis'' |[[Ferruccio Bernardis]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Blasernova ulica''' |''Via Pietro Blaserna'' |[[Pietro Blaserna]] |Rdeča hiša |''Via del Rovere'' |- |'''Boccacieva ulica''' |''Via Giovanni Boccaccio'' |[[Giovanni Boccaccio]] |Center | |- |'''Bolivijska ulica''' |''Via Bolivia'' |[[Bolivija]] |Rojce | |- |'''Bombijeva ulica''' |''Via Giorgio Bombi'' |[[Giorgio Bombi]] |Pristava |''Androna Coceviutta''<ref>Iz slovenščine "koča" s furlansko prepono -uta (manjšalnica).</ref> |- |'''Borsijeva ulica''' |''Via Giosuè Borsi'' |[[Giosuè Borsi]] |Stražice |Ulica sv. Katarine (''Via Santa Caterina'') |- |'''Ulica gozdiča''' |''Via del Boschetto'' | |Stražice | |- |'''Boskova ulica''' |''Via don Giovanni Bosco'' |[[Janez Bosko]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Soška ulica; ''Via del Ponte Isonzo'' oz. ''Strada del Puint'' |- |'''Bosizieva ulica''' |''Via Gian Giuseppe Bosizio'' |[[Gian Giuseppe Bosizio]] |Center | |- |'''Bozzijeva ulica''' |''Via Carlo Luigi Bozzi'' |[[Carlo Luigi Bozzi]] |Stražice | |- |'''Brassova ulica''' |''Via Italico Brass'' |[[Italico Brass]] |Center | |- |'''Brianška ulica''' |''Via Brianza'' |[[Brianza]], hribovito območje v Lombardiji |Stražice | |- |'''Ulica brigade »Abruzzi«''' |''Via Brigata Abruzzi'' |[[57. pehotni polk (Italija)|57.]] in [[58. pehotni polk (Italija)|58. pehotni polk]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Ulica brigade »Avellino«''' |''Via Brigata Avellino'' |[[231. pehotni polk (Italija)|231.]] in [[232. pehotni polk (Italija)|232. pehotni polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Campobasso«''' |''Via Brigata Campobasso'' |[[229. pehotni polk (Italija)|229.]] in [[230. pehotni polk (Italija)|230. pehotni polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Casale«''' |''Via Brigata Casale'' |[[11. pehotni polk (Italija)|11.]] in [[12. pehotni polk (Italija)|12. pehotni polk]] |Stražice |[[Luigia Ritter de Zahony|Luigiina]] ulica (''Via Luigia'')<ref>Baronica Cecilia Giorgini Luigia Ritter de Zahoni.</ref> |- |'''Ulica brigade »Cuneo«''' |''Via Brigata Cuneo'' |[[7. pehotni polk (Italija)|7.]] in [[8. pehotni polk (Italija)|8. pehotni polk]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Ulica brigade »Etna«''' |''Via Brigata Etna'' |[[223. pehotni polk (Italija)|223.]] in [[224. pehotni polk (Italija)|224. pehotni polk]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Ulica sv. Mavra (''Via San Mauro'') |- |'''Ulica brigade »Granatieri di Sardegna«''' |''Via Brigata Granatieri di Sardegna'' |[[1. polk Granatieri di Sardegna|1.]] in [[2. grenadirski polk (Italija)|2. grenadirski polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Lambro«''' |''Via Brigata Lambro'' |[[205. pehotni polk (Italija)|205.]] in [[206. pehotni polk (Italija)|206. pehotni polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Pavia«''' |''Via Brigata Pavia'' |[[27. pehotni polk (Italija)|27.]] in [[28. pehotni polk (Italija)|28. pehotni polk]] |Stražice |Stražiška ulica (''Via di Strazig'') |- |'''Ulica brigade »Re«''' |''Via Brigata Re'' |[[1. pehotni polk (Italija)|1.]] in [[2. pehotni polk (Italija)|2. pehotni polk]] |Madonnina del Fante / [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Ulica brigade »Sassari«''' |''Via Brigata Sassari'' |[[151. pehotni polk (Italija)|151.]] in [[152. pehotni polk (Italija)|152. pehotni polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Toscana«''' |''Via Brigata Toscana'' |[[77. pehotni polk (Italija)|77.]] in [[78. pehotni polk (Italija)|78. pehotni polk]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Ulica brigade »Trapani«''' |''Via Brigata Trapani'' |[[149. pehotni polk (Italija)|149.]] in [[150. pehotni polk (Italija)|150. pehotni polk]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Treviso«''' |''Via Brigata Treviso'' |[[115. pehotni polk (Italija)|115.]] in [[116. pehotni polk (Italija)|116. pehotni polk]] (nato [[99. pehotni polk (Italija)|99.]] in [[100. pehotni polk (Italija)|100.]]) |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Ulica ograda''' |''Via del Brolo'' |Iz furlanskega ''broili'' (ograd, sadovnjak) |Placuta | |- |'''Buffolinijeva ulica''' |''Via dei Buffolini'' |družina [[Buffolini]] |Na Livadi | |} == C == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Cadorejska ulica''' |''Via Cadore'' |[[Cadore]], območje med pokrajinama Belluno in Videm |Stražice | |- |'''Cadornova ulica''' |''Via Luigi Cadorna'' |[[Luigi Cadorna]] |Center |Kopališka ulica (''Via dei Bagni'');<ref>Občinsko kopališče, zgrajeno leta 1872.</ref> Dantejeva ulica (''Via Dante'') |- |'''Ulica padlim v Nasiriji''' |''Via Caduti di Nassiriya'' |[[napadi v Nasiriji]] |Center | |- |'''[[Rojce]]''' |''Via Campagnuzza'' |[[Rojce]] |Rojce | |- |'''Na Livadi''' |''Via dei Campi'' |[[livada]] |Na Livadi | |- |'''Canovova ulica''' |''Via Antonio Canova'' |[[Antonio Canova]] |Center |Svetokriška ulica (''Via Santa Croce'') |- |'''Cantaruttijeva ulica''' |''Via Casali Cantarutti'' |kmečki zaselek družine [[Cantarutti]] |Sveta Ana | |- |'''Cantorejeva ulica''' |''Via generale Antonio Cantore'' |[[Antonio Cantore]] |Center |[[Kostanjevica pri Gorici|Kostanjeviška]] ulica (''Via della Castagnevizza'') |- |'''Cantùjeva ulica''' |''Via Cesare Cantù'' |[[Cesare Cantù]] |Center | |- |'''Capellarisova ulica''' |''Via Antonio Capellaris'' |[[Antonio Capellaris]] |Na Livadi | |- |'''Koprska ulica''' |''Via Capodistria'' |[[Koper]] |Rojce | |- |'''Kapelska ulica''' |''Via della Cappella'' |kapela |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |''Riva Prestau'' |- |'''Kapucinska ulica''' |''Via dei Cappuccini'' |[[kapucini]] |Center | |- |'''Caprinova ulica''' |''Via Giuseppe Caprin'' |[[Giuseppe Caprin]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Dunajska ulica (''Via Vienna'') |- |'''Carduccijeva ulica''' |''Via Giosuè Carducci'' |[[Giosuè Carducci]] |Center |Gosposka ulica (''Via dei Signori'') |- |'''Karnijska ulica''' |''Via Carnia'' |[[Karnija]] |Stražice | |- |'''Carrarova ulica''' |''Via Dolfo Carrara'' |[[Dolfo Carrara]] |Stražice | |- |'''Kraška ulica''' |''Via del Carso'' |[[Kras]] |[[Štandrež]] | Štandreška ulica (''Via di Sant'Andrea'') |- |'''Ulica rdeče hiše''' |''Via della Casa Rossa'' |[[Mejni prehod Rožna Dolina]] |Rdeča hiša | |- |'''Cascinova ulica''' |''Via generale Cascino'' |[[Antonino Cascino]] | |[[Gian Giuseppe Barzellini|Barzellinijeva]] ulica (''Via Gian Giuseppe Barzellini''); [[Costanzo Ciano|Cianova]] ulica (''Via Costanzo Ciano'') |- |'''Casentinska ulica''' |''Via Casentino'' |Casentino, dolina v [[Pokrajina Arezzo|Pokrajini Arezzo]] | | |- |'''Gornje mesto / Grajsko naselje''' |''Borgo Castello'' |[[Goriški grad]] | | |- |'''Catterinijeva ulica''' |''Via dei Catterini'' |Družina [[de Catterini Erzberg]] |Gorišček |Zaporna ulica/Ulica štange (''Via della Barriera'')<ref>Že od leta 1849 spominja na eno od sedmih zapor, ki so zapirale dostopne poti do mesta za pobiranje občinskih davkov.</ref> |- |'''{{brez preloma|Ulica 15. konjeniškega polka}}''' |''Via Cavalleggeri di Lodi'' |[[15. konjeniški polk (Italija)|15. konjeniški polk]] |[[Štandrež]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Cavourjev trg''']] |''Piazza (Camillo Benso, conte di) Cavour'' |[[Camillo Benso, grof Cavourja]] | |[[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolni]] trg (''Piazza del Duomo'') |- |'''Ceccottijeva ulica''' |''Via Livio Ceccotti'' |[[Livio Ceccotti]] | | |- |'''Cezarjeva ulica''' |''Via Giulio Cesare'' |[[Gaj Julij Cezar]] |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Ulica antičnih cerkva''' |''Via Chiese Antiche'' | | | |- |'''Chinottova ulica''' |''Via generale Edoardo (Antonio) Chinotto'' |[[Edoardo Chinotto]] | | |- |'''Ciconijeva ulica''' |''Via Teobaldo Ciconi'' |[[Teobaldo Ciconi]] | | |- |'''Ciprianijeva ulica''' |''Via Gian Lorenzo Cipriani'' |[[Gian Lorenzo Cipriani]] | | |- |'''Clemencicheva ulica''' |''Via Alessandro Clemencich'' |[[Alessandro Clemencich]] | | |- |'''Kočevja''' |''Via Cocevia'' |Iz slovenščine "koča" | | |- |'''Codellijeva ulica''' |''Via Pier Antonio Codelli'' |[[Pier Antonio Codelli]] | | |- |'''Colinellijeva ulica''' |''Via fratelli Colinelli'' |[[Federico Colinelli|Federico]] in [[Attilio Colinelli]] | | |- |'''Hribovska ulica''' |''Via del Colle'' | |Center | |- |'''Colobinijeva ulica''' |''Via Pietro Colobini'' |[[Pietro Colobini]] | |[[Bukev|Bukova]] ulica (''Via del Faggio''); [[Michele Bianchi|Bianchijeva]] ulica (''Via Michele Bianchi'') |- |'''Kolumbov drevored''' |''Viale Cristoforo Colombo'' |[[Krištof Kolumb]] |Stražice |[[Filippo Corridoni|Corridonijev]] drevored (''Viale Filippo Corridoni'') |- |'''Kolonijska ulica''' |''Via della Colonia'' | |Stražice | |- |'''Contavallejeva ulica''' |''Via Giovanni Contavalle'' |[[Giovanni Contavalle]] | | |- |'''Konzorcijska ulica''' |''Via Consortiva'' |[[konzorcij]] | | |- |'''Vrvarska ulica''' |''Via dei Cordaioli'' |Nekdanja tovarna izdelovalcev vrvi |Stražice | |- |'''Cordonova ulica''' |''Via Giuseppe Antonio Cordon'' |[[Giuseppe Antonio Cordon]] | | |- |'''Krminska ulica''' |''Via Cormons'' |[[Krmin]], mesto v Furlaniji | | |- |'''Potoška ulica''' |''Riva del Corno'' | | | |- |'''Coroninijeva ulica''' |''Via Coronini'' (''Borgo Zingraf'') |[[Coroniniji]] | |Cingrof |- |'''Korziška ulica''' |''Via Corsica'' |[[Korzika]] | |Potoška ulica (''Via del Torrente'') |- |'''Cossarjeva ulica''' |''Via fratelli Cossar'' |brata [[Ranieri Mario Cossar|Ranieri Mario]] in [[Giovanni Cossar]] | | |- |'''Cossettov klanec''' |''Discesa/via Norma Cossetto'' |[[Norma Cossetto]], fašistična študentka iz [[Vižinada|Vižinade]] | | |- |'''Ulica bombažne predilnice''' |''Via del Cotonificio'' |[[bombažna predilnica]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Cravosova ulica''' |''Via Emilio Cravos'' |[[Emilio Cravos]] | |''Via del Rovere'' |- |'''Crispijeva ulica''' |''Via Francesco Crispi'' |[[Francesco Crispi]] |Center | |- |'''Križeva ulica''' |''Via della Croce'' | | | |- |'''Crocejeva ulica''' |''Via Benedetto Croce'' |[[Benedetto Croce]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Studenec / Culiatov trg''']] |''Largo Giordano Culiat'' |[[Giordano Culiat]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Czörnigov trg''']] |''Piazzale Karl von Czoernig'' |[[Karl von Czörnig]] | | |} == D == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''D'Acquistova ulica''' |''Via Salvo D'Acquisto'' |[[Salvo D'Acquisto]] | | |- |'''D'Annunziov drevored''' |''Viale Gabriele D'Annunzio'' |[[Gabriele D'Annunzio]] |Center |Grajski breg (''Riva Castello'') |- |'''d'Azeglieva ulica''' |''Via Massimo d'Azeglio'' |[[Massimo d'Azeglio]] | | |- |'''Dantejeva ulica''' |''Via Dante'' |[[Dante Alighieri]] |Center |Ulica [[Josef Radetzky|Josefa Radetzkega]] (''Via Josef Radetzky'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''de Amicisov trg''']] |''Piazza Edmondo de Amicis'' |[[Edmondo de Amicis]] |Center |nekoč ''piazza Corno'', Kornski trg / Na Kornu |- |'''Degasperijeva ulica''' |''Via Alcide Degasperi'' |[[Alcide Degasperi]] |Center | |- |'''de Morellijeva ulica''' |''Via Carlo de Morelli'' |[[Carlo de Morelli]] |Center |Četrt klavnic (''Contrada dei Macelli'') oz. Klavniška ulica (''Via delle Beccherie'')<ref>Že leta 1752, še leta 1844.</ref> |- |'''de' Brignolijeva ulica''' |''Via Giovanni de' Brignoli'' |[[Giovanni de' Brignoli]] | | |- |'''della Bonova ulica''' |''Via Giuseppe Domenico della Bona'' |[[Giuseppe Domenico della Bona]] | | |- |'''di Manzanova ulica''' |''Via Francesco di Manzano'' |[[Francesco di Manzano]] |Center | |- |'''Diakonova ulica''' |''Via Paolo Diacono'' |[[Pavel Diakon]] | |Ulica sv. Frančiška (''Via San Francesco'') |- |'''Diazova ulica''' |''Via Armando Diaz'' |[[Armando Diaz]] | |nekoč ''via Alvarez'', [[Francesco Alvarez de Menesses|Alvarezova]] ulica |- |'''Krožišče divizije »Gorizia«''' |''Rotonda Divisione Gorizia'' | | | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg Divizije »Julia«''']] |''Piazza Divisione Julia'' |[[seno]]; [[3. alpinska divizija »Julia«]] | |nekoč ''piazza Carlo Bertolini'', Bertolinijev trg; ''piazza del Fieno'', Seneni trg |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg divizije »Mantova«''']] |''Piazzale Divisione Mantova'' | | | |- |'''{{brez preloma|Stopnišče darovalcev organov}}''' |''Scalinata Donatori d'Organi'' | | | |- |'''Donizettijeva ulica''' |''Via Gaetano Donizetti'' |[[Gaetano Donizetti]] | |[[Joseph Haydn|Haydnova]] ulica (''Via Joseph Haydn'') |- |'''Ulica Vojvode iz Aoste''' |''Via Duca d'Aosta'' | | |Cipresna ulica / Ulica cipres |- |'''Dusejeva ulica''' |''Via Eleonora Duse'' |[[Eleonora Duse]] | | |} == E == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Staro ali ljudsko ime |- |'''Edlingov prehod''' |''Passaggio Edling'' |[[Rudolf Jožef Edling]] | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Einaudijev trg''']] |''Piazzale Luigi Einaudi'' |[[Luigi Einaudi]] | |} == F == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Fabianijeva ulica''' |''Via Max Fabiani'' |[[Maks Fabiani]] | | |- |'''Faiduttijeva ulica''' |''Via Monsignor Luigi Faidutti'' |[[Luigi Faidutti]] | | |- |'''Fajtjiska ulica''' |''Via del Faiti'' |[[Fajtji hrib]] | |Klavniška ulica (''Via del Macello'') |- |'''Ulica usmiljenih bratov''' |''Viale Fatebenefratelli'' |[[Usmiljeni bratje]] | | |- |'''Favettijeva ulica''' |''Via Carlo Favetti'' |[[Carlo Favetti]] |Center |Kočijaška ulica (''Via dei Vetturini''); Kristusova ulica (Via del Cristo) |- |'''Ferrarisova ulica''' |''Via Galileo Ferraris'' |[[Galileo Ferraris]] | |''Via Trigemina'' |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg rumenih plamenov''']] |''Largo Fiamme Gialle'' |»Fiamme Gialle« | | |- |'''Fillova ulica''' |''Via Pietro Filla'' |[[Pietro Filla]] |Stražice | |- |'''Filzijeva ulica''' |''Via Fabio Filzi'' |[[Fabio Filzi]] | | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Reški trg''']] |''Piazza Fiume'' |[[Reka, Hrvaška|Reka]] | | |- |'''Formicova ulica''' |''Via Giambattista Formica'' |[[Giambattista Formica]] | |Kornska ulica (''Contrada del Corno'') |- |'''Šanca''' |''Via Forte del Bosco'' | | | |- |'''Foscolova ulica''' |''Via Ugo Foscolo'' |[[Ugo Foscolo]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Koroška ulica (''Via Carinzia'') |- |'''Frankovska ulica''' |''Via Franconia'' |[[Frankovska]] | | |- |'''Furlanska ulica''' |''Via Friuli'' |[[Furlanija]] | | |- |'''Furlanijeva ulica''' |''Via Giuseppina Furlani'' |[[Giuseppina Furlani]] | | |} == G == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Galileieva ulica''' |''Via Galileo Galilei'' |[[Galileo Galilei]] | |Verdijeva ulica (''Via Giuseppe Verdi'') |- |'''Gallinova ulica''' |''Via Giacinto Gallina'' |[[Giacinto Gallina]] | | |- |'''Garibaldijeva ulica''' |''Via Giuseppe Garibaldi'' |[[Giuseppe Garibaldi]] |Center |Gledališka ulica, ''via del Teatro'' |- |'''Garzarollijeva ulica''' |''Via Giambattista Garzarolli'' |[[Giambattista Garzarolli]] | | |- |'''Murvova ulica''' |''Via dei Gelsi'' |[[Bela murva|murve]] |Stražice | |- |'''d'Ischieva ulica''' |''Via Gian Giacomo d'Ischia'' |[[Gian Giacomo d'Ischia]] | | |- |'''Gibellijeva ulica''' |''Via Fausto Gibelli'' |[[Fausto Gibelli]] |Na Livadi | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Gimonov trg''']] |''Piazzetta don Stefano Gimona'' |[[Stefano Gimona]], duhovnik | | |- |'''Ulica Janeza XXIII.''' |''Via Giovanni XXIII'' |[[Papež Janez XXIII.]] | | |- |'''Giustijeva ulica''' |''Via Giuseppe Giusti'' |[[Giuseppe Giusti]] | | |- |'''Giustinianijeva ulica''' |''Via Pompeo Giustiniani'' |[[Pompeo Giustiniani]] |Pristava |Ulica za gradom (''Via dietro il Castello'') |- |'''Goldonijeva ulica''' |''Via Carlo Goldoni'' |[[Carlo Goldoni]] | | |- |'''Gozzijeva ulica''' |''Via Gaspare Gozzi'' |[[Gaspare Gozzi]] | | |- |'''Grabizieva ulica''' |''Via dei Grabizio'' |[[družina Grabizio]] |Podturn | |- |'''Gradiška ulica''' |''Via Gradisca d'Isonzo'' |[[Gradišče ob Soči]] | | |- |'''Gradeška ulica''' |''Via Grado'' |[[Gradež, Gorica|Gradež]] |Stražice | |- |'''Gramscijeva ulica''' |''Via Antonio Gramsci'' |[[Antonio Gramsci]] |Stražice | |- | |''Via delle Grappate'' |"grapa" | | |- |'''Gregorčičeva ulica''' |''Via Anton Gregorčič'' |[[Anton Gregorčič]] | | |- |'''[[Grojna]]''' |''Località Groina'' |predel Gorice pred naselji [[Ašči]], [[Ščedno]], [[Bukovje, Števerjan|Bukovje]] | | |- |'''Grossijeva ulica''' |''Via Tommaso Grossi'' |[[Tommaso Grossi]] | | |- |'''Ulica na brodu''' |''Vicolo del Guado'' |brod, plitvina | | |} == I == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Korzo Italije, Gorica|'''{{brez preloma|Korzo Italije}}''']]<ref>3. aprila 1951</ref> |''Corso Italia'' |[[Italija]] |Center |[[Železniška postaja Gorica Center|Železniška]] ulica (''Via della Stazione''); ''corso Francesco Giuseppe'', korzo [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]];<ref>Leta 1873.</ref> ''corso Vittorio Emanuele III'', korzo [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]]; [[Ettore Muti|Mutijev]] korzo (''Corso Ettore Muti''); ''corso Franklin Delano Roosevelt'', korzo [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]] |} == K == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Kociančičeva ulica''' |''Via Štefan Kociančič'' |[[Štefan Kociančič]] |Stražice | |- |'''Kugyjeva ulica''' |''Via Giulio Kugy'' |[[Julius Kugy]] |Rdeča hiša | |} == L == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Lantierijeva ulica''' |''Via Lantieri'' |[[družina Lantieri]] | | |- |'''Laščakova ulica''' |''Via Antonio Lasciac'' |[[Anton Laščak]] | | |- |'''Leonijeva ulica''' |''Via dei Leoni'' |[[družina Leoni]], po rodu iz [[Videm, Italija|Vidma]] |Center | |- |'''Leopardijeva ulica''' |''Via Giacomo Leopardi'' |[[Giacomo Leopardi]] |Center (Studenec) | |- |'''Na Livadi''' |''Via della Levada'' |[[livada]] | | |- |'''Livenška ulica''' |''Via Livenza'' |[[Livenza]] |[[Štandrež]] | |- |'''Locchijeva ulica''' |''Via Vittorio Locchi'' |[[Vittorio Locchi]] | |Nova ulica (''Via Nuova'') |- |'''Lorenzonijeva ulica''' |''Via Giovanni Lorenzoni'' |[[Giovanni Lorenzoni]] | | |- |'''Dolga ulica''' |''Via Lunga'' | | | |- |'''Luzzatova ulica''' |''Via Carolina Luzzato'' |[[Carolina Luzzato]] | | |} == M == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Cerje / Ulica pešakove Mati Božje''' |''Via Madonnina del Fante'' | | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg delavskih mojstrov''']] |''Piazzale Maestri del Lavoro'' | | | |- |'''Majniška cesta''' |''Stradone della Mainizza'' |[[Majnice]] | | |- |'''Malteška ulica''' |''Via Malta'' |[[Malta]] | |Kratka ulica (''Via Corta'') |- |'''Mamelijeva ulica''' |''Via Goffredo Mameli'' |[[Goffredo Mameli]] | |Šolska ulica (''Via delle Scuole'') |- |'''Maniaccova ulica''' |''Via Giovanni Maniacco'' |[[Giovanni Maniacco]] | |''Via del Torrione'' |- |'''Manzonijeva ulica''' |''Via Alessandro Manzoni'' |[[Alessandro Manzoni]] | | |- |'''Maranijeva ulica''' |''Via Francesco Marani'' |[[Francesco Marani]] | | |- |'''Marconijeva ulica''' |''Via Guglielmo Marconi'' |[[Guglielmo Marconi]] | |Stolna ulica (''Via del Duomo'') |- |'''Margottijeva ulica''' |''Via arcivescovo Carlo Margotti'' |[[Carlo Margotti]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg mučenikov svobode Italije''']] |''Piazzale Martiri della Libertà d'Italia'' | | |Trg pred železniško postajo (''Piazzale della Stazione''); Trg 28. oktobra (''Piazzale XXVIII ottobre'')<ref>Pohod na Rim 28. oktobra 1922.</ref> |- |'''Marussigova ulica''' |''Via Giovanni Maria Marussig'' |[[Giovanni Maria Marussig]] | | |- |'''Ulica Marzia''' |''Via Marzia'' | | | |- |'''Mascagnijeva ulica''' |''Via Pietro Mascagni'' |[[Pietro Mascagni]] | | |- |'''Matajurska ulica''' |''Via Mataiur'' |[[Matajur]] |[[Štandrež]] | |- |'''Matteottijeva ulica''' |''Via Giacomo Matteotti'' |[[Giacomo Matteotti]] |Stražice | |- |'''Mattiolijeva ulica''' |''Via Pier Andrea Mattioli'' |[[Pier Andrea Mattioli]] | |Tehtniška ulica (''Via della Pesa'') |- |'''Mazzinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Mazzini'' |[[Giuseppe Mazzini]] | |Ulica županstva (''Via Municipio'') |- |'''[[Seznam trgov Občine Gorica|Trg zlatih medalj]]''' |''Piazzale Medaglie d'Oro'' | |Gorišček |Gorišček (''Borgo Carinzia''); Catterinijev trg (''Pizza Catterini''); [[Italo Balbo|Balbova]] ulica (''Piazza Italo Balbo'') |- |'''Buonarrotijeva ulica''' |''Via Michelangelo Buonarroti'' |[[Michelangelo Buonarroti]] | |[[Francesco della Torre|della Torrejeva]] ulica (''Via Francesco della Torre'') |- |'''Michelstädterjeva ulica''' |''Via Carlo Michelstaedter'' |[[Carlo Michelstädter|Carlo Raimondo Michelstädter]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Michielijev trg''']] |''Largo Cesare Michieli'' |[[Cesare Michieli]] | | |- |'''Mighettijeva ulica''' |''Via Antonio Mighetti'' |[[Antonio Mighetti]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Gorišček) | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg miru''']] |''Piazzale della Pace'' |[[Mir (družbeno stanje)|Mir]] |[[Stražice]] | |- |'''Mlinska (ozka) ulica''' |''Vicolo del Molino'' | | | |- |'''Nunska ulica''' |''Via delle Monache'' |[[Nuna|nune]] | | |- |'''Monferratska ulica''' |''Via Monferrato'' |[[Monferrato]], regija v Piemontu | | |- |'''Montaška ulica''' |''Via Montasio'' |[[Montaž|Montaž oz. Špik nad Policami]], vrh Julijcev | | |- |'''Kalvarijska ulica''' |''Via monte Calvario'' |[[Kalvarija, Gorica|Kalvarija oz. Podgora]], grič nad Gorico |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Kaninska ulica''' |''Via monte Canin'' |[[Kaninsko pogorje|Kanin]], vrh Julijcev | | |- |'''Ulica Feste''' |''Via monte Festa'' |[[Festa (gora)|Festa]], vrh Julijcev v Karniji |[[Štandrež]] | |- |'''Grmaška ulica''' |''Via monte Hermada'' |[[Grmada (grič)|Grmada]], grič na Krasu | | |- |'''Ulica gore Monte Lungo''' |''Via Monte Lungo'' |[[Monte Lungo]] | | |- |'''Krnska ulica''' |''Via Monte Nero'' |[[Krn]] | | |- |'''Sabotinska ulica''' |''Via monte Sabotino'' |[[Sabotin]] | | |- |'''Svetogorska ulica''' |''Via del Montesanto (Monte Santo)'' |[[Solkan]], vas pri Gorici; [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora oz. Skalnica]], hrib nad Solkanom |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Solkanska pot/ulica (''Via di Salcano'') |- |'''Ulica gore Sei Busi''' |''Via monte Sei Busi'' |[[Sei Busi]] |[[Štandrež]] | |- |'''Ulica Montecucca''' |''Via Montecucco'' |[[Montecucco]] | | |- |'''Ulica Grappe''' |''Via monte Grappa'' |[[Grappa (gora)|Grappa]] |[[Štandrež]] | |- |'''Montelska ulica''' |''Via del Montello'' |[[Montello]] |[[Štandrež]] | |- |'''Klanec (vzpon Monteverde)''' |''Salita Monteverde'' | | | |- |'''Morassijeva ulica''' |''Via Antonio Morassi'' |[[Antonio Morassi]] | | |- |'''Pred županstvom''' |''Piazza del Municipio'' |[[Županstvo Gorice]] ([[Palača Attems Heiligenkreuz]]) | | |- |'''Musnigova ulica''' |''Via Antonio Musnig'' |[[Antonio Musnig]] | | |} == N == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Nadiška ulica''' |''Via Natisone'' |[[Nadiža]], reka med Italijo in Slovenijo |[[Štandrež]] | |- |'''Nievova ulica''' |''Via Ippolito Nievo'' |[[Ippolito Nievo]] | |Dornberška ulica (''Via Dornberg'') |- |'''Niška ulica''' |''Via Nizza'' |[[Nica]] | |[[Cesare Lombroso|Lombrosova]] ulica (''Via Cesare Lombroso'') |- |'''Ulica 9. avgusta''' |''Via IX agosto'' |9. avgust 1916: zavzetje Gorice s strani [[Italijanska kraljeva vojska|italijanske kraljeve vojske]] | |Plinarniška ulica (''Via dell'Usina'' oz. ''Via dal Gas''), ''via Torrente''; ''Via Monte Calvario'' |} == O == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Oberdankova ulica''' |''Via Guglielmo Oberdan'' |[[Wilhelm Oberdank]] | |Vojašniška ulica (''Via della Caserma'') |- |'''Olivijevo stopnišče''' |''Scalinata Licurgo Olivi'' |[[Licurgo Olivi]] | | |- |'''Orianijev drevored''' |''Viale Alfredo Oriani'' |[[Alfredo Oriani]] | |Ribarniški trg (''Piazza/Largo della Pescheria'') |- |'''Orlandova ulica''' |''Via Vittorio Emanuele Orlando'' |[[Vittorio Emanuele Orlando]] | | |- |'''Ulica vrtov''' |''Via degli Orti'' | | | |- |'''Ortigarska ulica''' |''Via dell'Ortigara'' |gora [[Ortigara]] | | |- |'''Orzonijeva ulica''' |''Via degli Orzoni'' |[[družina Orzoni]] | | |- |'''Špitalska ulica''' |''Via dell'Ospitale'' |bolnišnica |Placuta | |} == P == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Pacassijev trg''']] |''Largo Nicolò Pacassi'' |[[Nikolaus Pacassi]] | | |- |'''Pajerjeva ulica''' |''Via (Luigi) Pajer di Monriva'' |[[Luigi Pajer di Monriva]] | | |- |'''Palladieva ulica''' |''Via Andrea Palladio'' |[[Andrea Palladio]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Paolinijeva ulica''' |''Via generale Giuseppe Paolini'' |[[Giuseppe Paolini]] | | |- |'''Papova ulica''' |''Via generale Achille Papa'' |[[Achille Papa]] | | |- |'''Parcarjeva ulica''' |''Via Giovanni Ottaviano Parcar'' |[[Giovanni Ottaviano Parcar]] | | |- |'''Parinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Parini'' |[[Giuseppe Parini]] | |Ulica tovorne postaje (''Via Scalo Merci'') |- |'''Pascolijeva ulica''' |''Via Giovanni Pascoli'' |[[Giovanni Pascoli]] | |[[Giuseppe Vandola|Vandolova]] ulica (''Via Capitan Vandola''); Ciconijeva ulica (''Via Teobaldo Ciconi'') |- |'''Ulica Pasubia''' |''Via del Pasubio'' |[[Pasubio]], gora med pokrajinami [[Pokrajina Trento|Trento]] in [[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |[[Štandrež]] | |- |'''Paternollijeva ulica''' |''Via Giovanni Paternolli'' |[[Giovanni Paternolli]] | | |- |'''Pellicova ulica''' |''Via Silvio Pellico'' |[[Silvio Pellico]] | |Ulica [[Evgen Savojski|princa Evgena]] (''Via Principe Eugenio'') |- |'''Pellisova ulica''' |''Via Ugo Pellis'' |[[Ugo Pellis]] | | |- |'''Percotova ulica''' |''Via Caterina Percoto'' |[[Caterina Percoto]] | |Ulica [[Bohinjska proga|bohinjske proge]] (''Via Transalpina'') |- |'''Ulica pergole''' |''Androna della Pergola'' |pergola, z vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih | | |- |'''Petrarcova ulica''' |''Via Francesco Petrarca'' |[[Francesco Petrarca]] | |[[Wilhelm von Tegetthoff|Tegetthoffova]] ulica (''Via'' ''Wilhelm von Tegetthoff'') |- |'''Petrogallijeva ulica''' |''Via dei Petrogalli'' |[[Petrogalli|družina Petrogalli]] |Pristava | |- |'''Piavska ulica''' |''Via Piave'' |[[Piava]], reka v Furlaniji in Venetu |Stražice | |- |'''[[Placuta]]''' |''Riva Piazzutta'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Pitterijeva ulica''' |''Via Riccardo Pitteri'' |[[Riccardo Pitteri|Riccardo Pitter]] | |[[Karl Czörnig|Czörnigova]] ulica (''Via Carl von Czoernig'') |- |'''[[Pevma]]''' |''Località Piuma'' | |[[Pevma]] | |- |'''Pocarinijeva ulica''' |''Via Sofronio Pocarini'' |[[Sofronio Pocarini]] | | |- |'''Ulica hribčka''' |''Via del Poggio'' |griča, gomile, hribine | |Ulica črnih vodnjakov (''Via dei Pozzi Neri'') |- |'''Puljska ulica''' |''Via Pola'' |[[Pulj]], mesto v Istrski županiji na Hrvaškem | | |- |'''Polesinska ulica''' |''Via Polesine'' |[[Polesine]] | | |- |'''Streliška ulica''' |''Via del Poligono'' |strelišče, poligon | |Gozdna ulica (''Via del Bosco'') |- |'''Ulica pevmskega mostu''' |''Via Ponte Torrione'' |[[Pevmski most]] | | |- |'''Portova ulica''' |''Via Carlo Porta'' |[[Carlo Porta]] | | |- |'''Vodnjaška ulica''' |''Via del Pozzo'' |vodnjak |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Travniška ulica''' |''Via del Prato'' |travnik | | |- |'''Puccinijeva ulica''' |''Via Giacomo Puccini'' |[[Giacomo Puccini]] | | |} == Q == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''{{brez preloma|Viadukt »[[Quarto Stormo Caccia]]«}}''' |''Viadotto Quarto Stormo Caccia'' |dob. ''četrta lovska jata'' | | |- |'''Ulica 4. novembra''' |''Via IV novembre'' |Avstro-Ogrska podpiše premirje 4. novembra 1918 |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |} == R == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Rabatišče''' |''Via dei Rabatta'' | | |''Contrada del Corso'' |- |'''Pristava / Na Rafutu''' |''Via Rafut'' |[[Rafut]] |Pristava | |- |'''Randaccieva ulica''' |''Via Giovanni Randaccio'' |[[Giovanni Randaccio]] | |Bertolinijeva ulica (''Via Bertolini''); Kobencljeva ulica (''Via Cobenzl'') |- |'''[[Raštel]]''' |''Via Rastello'' | |Center | |- |'''{{brez preloma|Ulica regimenta »Piemonte Reale«}}''' |''Via Reggimento Piemonte Reale'' | | | |- |'''Resslova ulica''' |''Via Giuseppe Ressel'' |[[Josef Ressel]] | | |- |'''Rismondova ulica''' |''Via Giovanni Rismondo'' |[[Giovanni Rismondo]] | |[[Lenart Goriški|Ulica grofa Lenarta]] (''Via Conte Leonardo''); Telovadna ulica (''Via della Ginnastica'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg italijanskega risorgimenta''']] |''Piazzale Risorgimento Italiano'' |[[risorgimento]] | | |- |'''Ristorijeva ulica''' |''Via Adelaide Risori'' |[[Adelaide Risori]] | |Ulica [[Debela griža (vzpetina)|Debele griže]] (''Via Monte San Michele'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Ritterjev trg''']] |''Piazzale Enrico Ritter'' |[[Enrico Ritter]] |[[Stražice]] | |- |'''Roccova ulica''' |''Via Enrico Rocca'' |[[Enrico Rocca]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Rimska ulica''' |''Via Roma'' |[[Rim]] |Center |Rottov trg (''Piazza Antonio Rotta'') |- |'''Romanjska ulica''' |''Via Romagna'' |[[Romanja]] | | |- |'''Rossellijeva ulica''' |''Via fratelli Rosselli'' |[[Carlo Rosselli|Carlo]] in [[Nello Rosselli]] | | |- |'''Rossinijeva ulica''' |''Via Gioacchino Rossini'' |[[Gioachino Rossini|Gioachino Antonio Rossini]] | |Colloredova ulica (''Via Colloredo'') |- |'''Rottova ulica''' |''Via Antonio Rotta'' |[[Antonio Rotta]] | |(''Via Corte Caraveggio'') |- |'''Rutarjeva ulica''' |''Via Simon Rutar'' |[[Simon Rutar]] | | |} == S == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Seznam trgov v Sloveniji|'''Trg sv. Andreja''']] |''Piazza Sant'Andrea'' |[[Sveti Andrej|Andrej Apostol]] |[[Štandrež]] | |- |'''Ulica sv. Angele Merici / Mericijeva ulica''' |''Via Sant'Angela Merici'' |[[Angela Merici]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg sv. Antona''']] |''Piazza Sant'Antonio'' |[[Anton Padovanski]] |Center |Trg šenhaus (''Piazza Schönhaus'' oz. ''Senaus''), Stari trg |- |'''Ulica sv. Klare''' |''Via Santa Chiara'' |[[Klara Asiška]] |Center | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''{{brez preloma|Trg sv. Frančiška Asiškega}}''']] |''Piazza San Francesco d'Assisi'' |[[Frančišek Asiški]] |Center | |- |'''Škabrijelova ulica''' |''Via del San Gabriele'' |[[Škabrijel]] |Gorišček |[[Pokopališče|Pokopališka]] ulica (''Via del Camposanto'') |- |'''Ulica sv. Janeza''' |''Via San Giovanni'' |[[Janez Evangelist]] |Center | |- |'''Ulica sv. Justa''' |''Via San Giusto'' |[[Just Tržaški]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg pred Stolnico''']] |''Corte Sant'Ilario'' |[[Hilarij iz Poitiersa]] |Center | |- |'''Ulica Debele griže''' |''Via del San Michele'' |[[Debela griža (vzpetina)|Debela griža]] |[[Štandrež]] / [[Rojce]] |Rojški travnik (''Prato Campagnuzza'') |- |[[Trg sv. Roka, Gorica|'''Trg sv. Roka''']] |''Piazza San Rocco'' |[[Rok iz Montpelliera]] |Podturn | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Sabov trg''']] |''Piazzale Umberto Saba'' |[[Umberto Saba]] |Center | |- |'''Salveminijeva ulica''' |''Via Gaetano Salvemini'' |[[Gaetano Salvemini]] |Sveta Ana | |- |'''Svetniška ulica''' |''Via del Santo'' | |Center | |- |'''Ulica kamnitih cest''' |''Via delle Sassaie'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Na Livadi) | |- |'''Saurova ulica''' |''Via Nazario Sauro'' |[[Nazario Sauro]] |Center |Carinska ulica (''Via Dogana'') + Ulica stare pošte (''Via della Posta Vecchia'') + Via Rassauer<ref>Ponemčeno ime italijanske družine Rassa, v Gorici že leta 1475.</ref> |- |'''Ulica stopnice''' |''Via della Scala'' | |Placuta | |- |'''Scaramuzzova ulica''' |''Via (generale) Sebastiano Scaramuzza'' |[[Sebastiano Scaramuzza]] |Gorišček | |- |'''Škodnikova ulica''' |''Via generale (Francesco Ignazio) Scodnik'' |[[Francesco Ignazio Scodnik]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Skalna ulica''' |''Via degli Scogli'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Na Livadi) |Pod skalami (''Sotto i Cretti'') |- |'''Ulica kmetijske šole''' |''Via della Scuola Agraria'' | |Podturn / Rdeča hiša | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Seghizzijev trg''']] |''Piazzale Augusto Cesare Seghizzi'' |[[Augusto Cesare Seghizzi]] | | |- |'''Semeniška ulica''' |''Via del Seminario'' |semenišče |Center |Rimska ulica (''Via Roma'') |- |'''Serrova ulica''' |''Via Renato Serra'' |[[Renato Serra]] |Stražice | |- |'''Settejeva ulica''' |''Via Carlo Sette'' |[[Carlo Sette]] | | |- |'''Signorinijeva ulica''' |''Via Paolo Signorini'' |[[Paolo Signorini]] |Sveta Ana | |- |'''Silska ulica''' |''Via Sile'' |reka [[Sile (reka)|Sile]] |Stražice | |- |'''Slataperjeva ulica''' |''Via Scipio Slataper'' |[[Scipio Slataper]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Smareglieva ulica''' |''Via Antonio Smareglia'' |[[Antonio Smareglia]] |Stražice | |- |'''Sotgiovo stopnišče''' |''Scalinata Sebastiano Sotgia'' |[[Sebastiano Sotgia]] |Rojce / [[Štandrež]] | |- |'''Ulica Sottomonte (Ulica [[Piščanci|Piščancev]]?)''' |''Via Sottomonte'' | |Ločnik / Madonnina del Fante | |- |'''Spazzapanova ulica''' |''Via Francesco Spazzapan'' |[[Francesco Spazzapan]] |Stražice | |- |'''[[Stražice]]''' |''Località Straccis'' | |Stražice |Stražiška ulica (''Via Strazig'') |- |'''Stuparicheva ulica''' |''Via fratelli Stuparich'' |[[Carlo Stuparich|Carlo]] in [[Giani Stuparich]] |Sveta Ana | |- |'''Sverzuttijeva ulica''' |''Via Augusto Sverzutti'' |[[Augusto Sverzutti]] |Sveta Ana | |- |'''Svevova ulica''' |''Via Italo Svevo'' |[[Italo Svevo]] |Podturn |Vodnjakova veža (''Androna del Pozzo'') |} == T == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Tabaieva ulica''' |''Via Antonio Tabai'' |[[Antonio Tabai]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tilmentska ulica''' |''Via Tagliamento'' |[[Tilment]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tartinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Tartini'' |[[Giuseppe Tartini]] |Stražice | |- |'''Ulica Tretje armade''' |''Via Terza Armata'' |[[3. armada (Kraljevina Italija)|3. armada]] |Podturn / Sveta Ana | |- |'''Ticinska ulica''' |''Via Ticino'' |[[Ticino]] |[[Štandrež]] | |- |'''Timavska ulica''' |''Via Timavo'' |[[Timava]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tominčeva ulica''' |''Via Giuseppe Tominz'' |[[Jožef Tominc]] |Center | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Tommaseov trg''']] |''Piazza Niccolò Tommaseo'' |[[Niccolò Tommaseo]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Mali trg; Placuta (''Piazzutta'') |- |'''Tonzigova ulica''' |''Via Antonio Tonzig'' |[[Antonio Tonzig]] |Pristava | |- |'''Torrianijeva ulica''' |''Via dei Torriani'' |[[Torriani|družina Torriani]] |Stražice |[[New York|Newyorška]] ulica (''Via New York'') |- |'''Ulica pevmskega mostu''' |''Via Ponte del Torrione'' |[[Pevmski most]] |Stražice / [[Pevma]] | |- |'''Toscaninijeva ulica''' |''Via Arturo Toscanini'' |[[Arturo Toscanini]] |Sveta Ana | |- |'''Toscolanska ulica''' |''Via Toscolano'' |[[Toscolano Maderno|Toscolano]] |Podturn / Rdeča hiša | |- |'''Totijeva ulica''' |''Via Enrico Toti'' |[[Enrico Toti]] |Stražice |(''Via Colonia di Strazig'') |- |[[Trg Evrope|'''Trg Evrope''']] |''Piazzale/Piazza della Transalpina'' |Evropa / [[Transalpina]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Trentska ulica''' |''Via Trento'' |[[Trento]] |Center |[[Andreas Hofer|Hoferjeva]] ulica (Via Andrea Hofer) |- |'''Tržaška ulica''' |''Via Trieste'' |[[Trst]] |Sveta Ana | |- |'''Trivigianova ulica''' |''Via Camillo Trivigiano'' |[[Camillo Trivigiano]] |[[Štandrež]] | |- |'''Odrezana ulica''' |''Vicolo Tronco'' | |Na Livadi | |- |'''Tumova ulica''' |''Via Henrik Tuma'' |[[Henrik Tuma]] |Sveta Ana | |} == V == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Vaccanova ulica''' |''Via dei Vaccano'' | |Rafut / center | |- |[[Grojna|'''V Grojni''']] |''Località Vallone dell'Acqua'' | |Grojna | |- |'''Beneški drevored''' |''Viale Venezia'' |[[Benetke]] |Stražice | |- |'''Venierova ulica''' |''Via Pietro Veniero'' |[[Pietro Veniero]] |Podturn |Cesta pod lipo; Župniščna/Farovška ulica (''Via della Canonica'') |- |'''Drevored 20. septembra''' |''Viale XX settembre'' |[[osvojitev Rima]] |Stražice / center |Ulica novega mostu (''Via del Ponte Nuovo''); [[Sabotin|Sabotinska]] ulica (''Via del Sabotino'') |- |'''Ulica 24. marca''' |''Via XXIV maggio'' |vstop Italije v 1. svetovno vojno |Center |Ulica treh kraljev (''Via Tre Re'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg 27. marca''']] |''Largo XXVII marzo'' |Rim razglašen kot glavno mesto |Center | |- |'''Verdijev korzo''' |''Corso Giuseppe Verdi'' |[[Giuseppe Verdi]] |Center |Tržiščna ulica (''Via del Mercato''); Vrtna ulica (''Via del Giardino'')<ref>Marca 1901.</ref> |- |'''Vicenška ulica''' |''Via Vicenza'' |[[Vicenza]] |Stražice | |- |'''Androna vinogradov''' |''Androna delle Vigne'' | |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Vergilov drevored''' |''Viale Virgilio'' |[[Vergilij|Virgilij]] |Stražice |Lisičja ulica (''Via della Volpe'') |- |[[Travnik, Gorica|'''Travnik''']] |''Piazza della Vittoria'' |italijanska zmaga v prvi svetovni vojni; [[travnik]] |Center |Travnik (''Piazza Traunick''); nekoč ''Piazza Grande'', Veliki trg<ref>''Regio Pratensis, Slavice Traunick'', "travniški kraj, slovansko Travnik".</ref> |- |'''Vittoriovenetska ulica''' |''Via Vittorio Veneto'' |[[Vittorio Veneto]] |Podturn / center |Šempetrska ulica, ''via di San Pietro'' |- |'''Cesta julijsko-trentinskih iredentnih prostovoljcev''' |''Strada Volontari Irredenti Giuliano-Trentini'' | |Grojna | |- |'''Voltova ulica''' |''Via Alessandro Volta'' |[[Alessandro Volta]] |Stražice | |} == Z == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Zamenhofov prehod''' |''Passaggio L. L. Zamenhof'' |[[Ludwik Zamenhof|Ludwik Lazarus Zamenhof]] |Stražice / center | |- |'''Zadrska ulica''' |''Via Zara'' |[[Zadar]] |Rojce | |- |'''Zoruttijeva ulica''' |''Via Pietro Zorutti'' |[[Pietro Zorutti]] |Stražice | |} == Galerija == [[Slika:Via leopardi Gorizia.jpg|sličica|264x264_pik|Leopardijeva ulica]] [[Slika:Gorizia - Via Rastelle.jpg|sličica|317x317_pik|Marconijeva ulica]] [[Slika:Via Mameli, verso il Castello - panoramio.jpg|sličica|Mamelijeva ulica]] [[Slika:Görz, Haus in der Via Gimnastica. (BildID 15465152).jpg|sličica|Rismondova ulica (nekoč ulica Telovadbe, ''via della Ginnastica''; ok. 1916)]] [[Slika:Zerstörungen in Gorizia (Görz), der Eingang zur (Bolko) Kaserne an der Via Trieste (BildID 15464769).jpg|sličica|Tržaška ulica (ok. 1916)]] [[Slika:Gorizia Postcard - 1900 - Corso Verdi.jpg|sličica|246x246_pik|Verdijev korzo (na levi strani [[Trgovski dom]])]] [[Kategorija:Ulice v Gorici| ]] [[Kategorija:Seznami ulic|Gorica]] [[Kategorija:Seznami, povezani z Gorico|Ulice]] jh7ew09zoc9f4xf1zoel6dpsiqd68as 0 508548 6746668 6682443 2026-09-04T11:38:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija|število_predvajanih sezon=11|država=<!--wd-->|jezik=<!--wd-->|spletna_stran=<!--wd-->|naslov_serije=Kmetija|produkcijska_hiša=Paprika Latino (2014 in 2015)<br>Pirana (2016)<br>Videostroj (2017–''danes'')|začetek/konec_predvajanja=1. oktober 2007–|televizijski_kanal=[[Planet TV]] (2014–2016)<br>[[POP TV]] (2007–2011 in 2017–''danes'')}} '''''Kmetija''''' je slovenska tekmovalna [[resničnostna oddaja]] na izpadanje, ustvarjena po [[Kmetija (franšiza)|formatu švedske produkcijske hiše Strix]]. V njej ljudje različnih karakterjev, člani »družine«, skupaj živijo in delajo na kmetiji. Njihovo delo nadzira »gospodar«, izkušen človek, ki družini vsak teden dodeli novo nalogo, daje nasvete in za dobro opravljeno delo prinaša dobrine.<ref name=":1">URŠIČ, Tina, 2009, ''Resničnostna televizija: analiza formata oddaje'' ''Kmetija'' : diplomsko delo [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ursic-tina.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 20 november 2021]</ref> Prvi del je bil na sporedu 1. oktobra 2007. Od takrat se je zvrstilo 11 sezon na POP TV in Planet TV. == Vloge tekmovalcev in pravila igre == === Glava družine, hlapec in dekla === »Glava družine« je tekmovalec, ki vodi družino, sedi na čelu mize, je prvi postrežen in ima posebno sobo, ki je udobna, ima dobrine in v katero ostali vstopijo le z dovoljenjem. Na začetku predvajanja se glava družine javi sam ali pa ga izberejo sodelujoči, v nadaljevanju pa ga določajo izpadli tekmovalci. Glava družine določi »hlapca« in »deklo«, ki vstaneta prva, nosita posebna oblačila, spita v skednju in opravljata določene naloge.<ref name=":1" /> === Dvoboj === Prvega dvobojevalca člani družine izberejo med hlapcem in deklo. Glava družine ne more biti izbran za dvoboj in izbrati dvobojevalca, lahko pa izbere v primeru neodločenega izida. Izbrani dvobojevalec si izbere nasprotnika istega spola, ki določi vrsto dvoboja. Ko je določen drugi dvobojevalec, sta hlapec in dekla razrešena svojih funkcij.<ref name=":1" /> V areni se zberejo tekmovalci, ki z voditeljem povzamejo tedensko dogajanje. Dvobojevalca se lahko pomerita v moči (vlečenje vrvi in spravljanje podkev), spretnosti (žaganje) ali znanju (kviz). Pri prvi igri se nasprotnika vlečeta z vrvjo, medtem pa skušata spraviti vse podkve v škatlo. Pri drugi igri sedita na treh manjših hlodih drug nasproti drugemu. Zmaga tisti, ki hitreje prežaga hlode, poražen pa je tisti, ki pade z njih. Pri kvizu tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o živalih in rastlinah na kmetiji. Zmaga tisti, ki petkrat odgovori pravilno. Napačen odgovor je točka za nasprotnika.<ref name=":1" /> === Finalna oddaja === Poteka v živo iz studia. Dvobojevalca istega spola se pomerita v vseh treh nalogah, nasprotnih spolov pa le v kvizu.<ref name=":1" /> === Novosti v drugi sezoni === »Izivalci« so tri tedne živeli v gozdu, nato so odšli na kmetijo in se po enem tednu z izbranimi družinskimi člani pomerili v dvoboju za članstvo v družini.<ref name=":1" /> == Produkcija == === Planet TV === Prvi dve sezoni oddaje ''Kmetija: Nov začetek'' (2014, 2015) je produciralo podjetje Paprika Latino, tretjo sezono (2016) pa Pirana d.o.o..<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/boris-glisic-7bb219ba|title=Boris Glisic: Freelance Director of Photography|accessdate=21. november 2021|website=Linkedin}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === POP TV === Lastnik oddaje je [[Pro Plus]]. Od leta 2017, ko je zopet na POP TV, jo producira podjetje Videostroj.<ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2017|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2017-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2018|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2018-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2019|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2019-2/|website=Videostroj|date=2019-12-31|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2021|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2021-3/|website=Videostroj|date=2021-09-13|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">[https://images.24ur.com/media//document/62562771.pdf?v=1621413916 Splošni pogoji za sodelovanje v šovu Kmetija]. Pro Plus. Ljubljana, 14. 5. 2021. pridobljeno 20. november 2021</ref> ==== Tekmovalci in snemanje ==== Kamere niso prižgane ves čas. V živo poteka le finalna oddaja.<ref name=":1" /> V oddaji sodelujejo polnoletne osebe, ki niso v kazenskem postopku.<ref name=":0" /> Večina naj bi bila z mesta. Upoštevati morajo navodila, s terensko ekipo (reporter, snemalec in asistent) pa nimajo stikov. Njihovo gibanje je omejeno na določeno območje. V medijih po koncu nastopa ne smejo podajati informacij o produkciji.<ref name=":1" /> Producent za posledice sodelovanja v šovu ne nosi odgovornosti.<ref name=":0" /> == Seznam sezon == === Kmetija === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''1.''' |align=right|2. 10.–15. 12. 2007 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2007''''' |align=center|[[POP TV]] |Daša Hliš |align=center|50.000 € |[[Špela Močnik]] |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''2.''' |align=right|29. 9.–5. 12. 2008 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2008''''' |align=center|[[POP TV]] |Cirila Jeršin |align=center|50.000 € |Špela Močnik |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''3.''' |align=right|28. 9.–7. 12. 2009 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija slavnih''''' |align=center|[[POP TV]] |Goran Breščanski |align=center|36.300 € |[[Anja Križnik Tomažin]] |Marijan Podobnik <small>(prvi)</small><br>Vencelj Tušar <small>(od 3. tedna)</small> |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''4.''' |align=right|2. 10.–11. 12. 2011 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|[[Kmetija išče lastnika|'''''Kmetija išče lastnika''''']] |align=center|[[POP TV]] |Matej Drečnik |align=center|6.300 €<br>(posestvo) |[[Lili Žagar]] |Vinko Špitaler |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''5.''' |align=right|12. 9.–22. 12. 2017 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2017''''' |align=center|[[POP TV]] |Milena Žižek |align=center|60.000 € |[[Natalija Bratkovič]] |Štefan Flisar, Jožef Semen |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''6.''' |align=right|24. 9.–15. 12. 2018 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2018''''' |align=center|[[POP TV]] |Franko Bajc |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''7.''' |align=right|16. 9.–21. 12. 2019 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2019''''' |align=center|[[POP TV]] |Jan & Tilen Klobasa |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''8.''' |align=right|6. 9.–20. 12. 2021 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2021''''' |align=center|[[POP TV]] |Tilen Brglez |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''9.''' |align=right|31. 8.–15. 12. 2022 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2022''''' |align=center|[[POP TV]] |Tom Zupan |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''10.''' |align=right|4. 9.–21. 12. 2023 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija X''''' |align=center|[[POP TV]] |Žan Simonič |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''11.''' |align=right|2. 9.–12. 12. 2024 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2024''''' |align=center|[[POP TV]] |Tim Novak |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''12.''' | align="right" |2. 2.–28. 5. 2026 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2026''''' |align=center|[[POP TV]] |Aleksandra April |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |} === Kmetija: Nov začetek === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1.''' |align=right|31. 8.–13. 12. 2014 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|[[Kmetija: Nov začetek|'''''Kmetija: Nov začetek I''''']] |align=center|[[Planet TV]] |Denis Toplak |align=center|50.000 € |[[Saša Lendero]] |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2.''' |align=right|30. 8.–11. 12. 2015 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek II''''' |align=center|[[Planet TV]] |Fahrudin Čaušević - Faki |align=center|50.000 € |Saša Lendero |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3.''' |align=right|1. 9.–17. 12. 2016 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek III''''' |align=center|[[Planet TV]] |Adriana Košenina |align=center|50.000 € |[[Jasna Kuljaj]] |Matjaž Zupančič |} == Kritike in polemike == === ''Kmetija slavnih'' === [[Radiotelevizija Slovenija]] je menila, da prikazovanje prizorov [[Spolnost|spolnosti]], nasilja in vulgarnega govora krši določila zakona o medijih in 17. člen [[Konvencija o otrokovih pravicah|Konvencije o otrokovih pravicah]] in zahtevala premik ''Kmetije slavnih'' na kasnejši termin.<ref>{{Navedi splet|title=RTV zahteva umik "Kmetije slavnih" v poznejši termin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rtv-zahteva-umik-kmetije-slavnih-v-poznejsi-termin/215271|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-21|language=sl|date=23. oktober 2009}}</ref> Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v imenu dveh očetov zahtevala prestavitev na kasnejši termin, kar je [[Okrajno sodišče v Ljubljani]] zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetija slavnih lahko nadaljuje ob isti uri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kmetija-slavnih-lahko-nadaljuje-ob-isti-uri.html|website=old.delo.si|date=2009-11-04|accessdate=2021-11-21|language=sl-si}}</ref> [[Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije|Agencija za pošto in elektronske komunikacije]] je med 29. septembrom in 6. novembrom 2009 izvajala nadzor nad predvajanjem ''Kmetije slavnih''. Strokovni mnenji je pridobila pri [[Renata Šribar|Renati Šribar]] in [[Karmen Erjavec]]. POP TV-ju je naložila, da mora najkasneje v enem mesecu oddajo opremiti z vizualnim in akustičnim opozorilo, da oddaja ni primerna za gledalce do 15. leta starosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Nadzor_vsebin/Odlocbe_strokovnega_nadzora/0612-29-2011-POP-TV-Kmetija-slavnih.pdf|title=Odločba|date=28. junij 2011|accessdate=21. november 2021|website=arhiv.akos-rs.si|last=APEK}}</ref> [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|Varuh človekovih pravic RS]] je zapisal, da ni pristojen za obravnavo ravnanj komercialnih medijev, ki so organizirani kot gospodarske družbe. Poslal je poizvedbo na Apek, ki je odgovoril, da jim je zadevo odstopil Inšpektorat RS za kulturo in medije, čeprav lahko neodvisno od Apeka izvaja nadzor in izreče globo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP09_-_word_iz_PDF.doc|title=Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009|date=junij 2010|accessdate=21. november 2021|website=varuh-rs.si|pages=46-47|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071348/https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP09_-_word_iz_PDF.doc|url-status=dead}}</ref> === Ravnanje z živalmi === Leta 2007 je [[Lea Eva Müller]] pisno protestirala zaradi prizora zakola [[Domači prašič|prašiča]] brez omrtvičenja.<ref>{{Navedi splet|title=Imamo novo klavnico|url=https://www.dnevnik.si/282264|website=Dnevnik|accessdate=2021-11-21|date=22. november 2007|last=Müller|first=Lea Eva|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071350/https://www.dnevnik.si/282264|url-status=dead}}</ref> ==== Zavrnitev razsojanja s strani oglaševalskega razsodišča ==== Vlagateljica pritožbe je leta 2009 pri oglaševalskem razsodišču pri Slovenski oglaševalski zbornici protestirala proti uporabi klanja živali v napovedniku na spletni strani ''Kmetije slavnih''. Pro Plus je odgovoril, da je bil to del vsebine resničnostnega šova. Oglaševalsko razsodišče se je odločilo, da o pritožbi ne bo odločalo, ker ne gre za oglaševanje.<ref>{{Navedi splet|title=Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 181 / 9.12.2009|url=https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|website=Slovenska oglaševalska zbornica|date=2015-03-08|accessdate=2021-11-21|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071358/https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|url-status=dead}}</ref> === Finančna korist le za producente === Oddaja je bila opisana kot projekt, ki producentom prinaša dobiček, ki je dosti višji od nagrade za zmagovalca. Producenti sodelujočim tudi onemogočijo trženje svoje izkušnje.<ref name=":1" /> === Tožba proti producentom ''Kmetije'' na Planet TV zaradi uporabe imena === Na sodišču je bila zahtevana prepoved uporabe imena oddaje ''Kmetija: Nov začetek'', ki naj bi posegalo v uveljavljeno blagovno znamko in zavajalo potrošnika.<ref>{{Navedi splet|title=VSL0081337|url=https://sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113077731/#|website=sodisce.si|accessdate=2021-11-21|date=18. september 2014|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2015081111418183/#|title=VSL00007721|date=18. januar 2018|accessdate=21. november 2021|website=sodisce.si|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljani}}</ref> == Nagrade == * [[Žarometi 2018|Nominacija za žaromete 2018]] za resničnostni šov leta 2018 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20071230155756/http://24ur.com/kmetija/farm_front.php Uradna spletna stran ''Kmetija 2007''] (web archive. 30. december 2007) *[https://web.archive.org/web/20081229101713/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija 2008''] (web archive. 29. december 2008) *[https://web.archive.org/web/20091215013606/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija slavnih''] (web archive. 15. december 2009) *[https://www.24ur.com/tv-oddaje/kmetija Uradna spletna stran] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] o1hs1xg6ajo9gyts586yuz6lu2osdfl 0 508755 6746471 5609487 2026-09-03T20:27:45Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Rudarjenje bitcoinov]] na stran [[Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov]] 6746471 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov]] 9254vvyuhgi36ksyj90l74z878jqume 0 509883 6746583 5911781 2026-09-04T09:32:00Z Shabicht 3554 /* Diskografija */ 6746583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Ime '''Faber''', ki mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. [[File: [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|250px|thumb|levo|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] 00xvllt5lxf38f37un0zb7i9lap7z0i 6746584 6746583 2026-09-04T09:32:41Z Shabicht 3554 6746584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Ime '''Faber''', ki mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|150px|thumb|levo|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] jemkoyym848e1gi3th17vxv6jvnhfm8 6746587 6746584 2026-09-04T09:34:23Z Shabicht 3554 6746587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Ime '''Faber''', ki mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|150px|thumb|desno|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] g2dj46qip5s263k9re5pai00gmd50xz 6746593 6746587 2026-09-04T09:47:45Z Shabicht 3554 6746593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Nadimek '''Faber''', mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. De André velja za največjega pesnika v glasbi italijanskega dvajsetega stoletja. Njegove pesmi so v italijansko popularno glasbo uvedle nove teme: izobčenost, svoboda, socialna pravičnost, antimilitarizem, kritika oblasti, sočutje do najbolj prikrajšanih. [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|150px|thumb|desno|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] d14ltujcqi4r5hsql59e05m8t8ahgtc 6746594 6746593 2026-09-04T09:48:21Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6746594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Nadimek '''Faber''', mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. De André velja za največjega pesnika v glasbi italijanskega dvajsetega stoletja. Njegove pesmi so v italijansko popularno glasbo uvedle nove teme: izobčenost, svoboda, socialna pravičnost, antimilitarizem, kritika oblasti, sočutje do najbolj prikrajšanih. [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|150px|thumb|desno|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] g57j0jd895sqz8sypfrdp327npnd5hj 6746596 6746594 2026-09-04T09:50:00Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6746596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fabrizio De André | landscape = yes | background = person | alias = Faber }} '''Fabrizio Cristiano De André''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[18. februar]] [[1940]], [[Genova]], † [[11. januar]] [[1999]], [[Milano]]. De André velja za enega najbolj pomembnih, vplivnih in inovativnih italijanskih kantavtorjev. Nadimek '''Faber''', mu ga je dal njegov prijatelj [[Paolo Villaggio]], glede na njegovo nagnjenost k [[Faber-Castell|pastelom in svinčnikom Faber-Castell]], kot tudi zaradi skladnosti z njegovim imenom. De André velja za največjega pesnika v glasbi italijanskega dvajsetega stoletja. Njegove pesmi so v italijansko popularno glasbo uvedle nove teme: izobčenost, svoboda, socialna pravičnost, antimilitarizem, kritika oblasti, sočutje do najbolj prikrajšanih. [[Slika:DeAndréPlaquePegli.jpg|150px|thumb|desno|spominska ploščica na rojstni hiši v Pegli-ju]] == Diskografija == * [[1966]] – ''Tutto Fabrizio De André'' * [[1967]] – ''Vol. 1º'' * [[1968]] – ''Tutti morimmo a stento'' * [[1968]] – ''Volume III'' * [[1969]] – ''Nuvole barocche'' * [[1970]] – ''La buona novella'' * [[1971]] – ''Non al denaro non all'amore né al cielo'' * [[1973]] – ''Storia di un impiegato'' * [[1974]] – ''Canzoni'' * [[1975]] – ''Volume 8'' * [[1978]] – ''Rimini'' * [[1981]] – ''Fabrizio De André'' <small>(tudi poznan kot ''L'indiano'')</small> * [[1984]] – ''Crêuza de mä'' * [[1990]] – ''Le nuvole'' * [[1996]] – ''Anime salve'' == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Andre, Fabrizio}} [[Kategorija:Italijanski kantavtorji]] [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Ugrabljeni ljudje]] 530q73bv95pkmbgtqfrxkqwv1nvj540 0 510678 6746360 6704269 2026-09-03T13:29:11Z ~2026-38433-26 262557 /* FeNS */ 6746360 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] rrnqvrwmxuw7siff6khsbhdnv3jvpro 6746363 6746360 2026-09-03T13:32:05Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746363 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] bw5w748m3fszgakkghbtc9apakwxigz 6746364 6746363 2026-09-03T13:33:02Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746364 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] 62xuz5mys0vtc4v6zho0a021owfc4vk 6746368 6746364 2026-09-03T13:38:11Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746368 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] lfa715x03g39pjuytnuyh204qbw579j 6746369 6746368 2026-09-03T13:39:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746369 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] 95ve5uxjx60jk8p3h69uf2ma5hlp2vs 6746370 6746369 2026-09-03T13:40:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746370 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Rada bi'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] j2mv7rwy2yzx5hd4nq9jk9cgf99oocd 6746521 6746370 2026-09-04T06:21:36Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746521 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Zapri oči <small>(''Ne briga me'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Rada bi'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] qeia7m6ket89vonsz5y51xcf136u7xu 6746670 6746521 2026-09-04T11:38:53Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746670 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Prebujena <small>(''Moj prijatelj si'', ''Ljubim to ljubezen'', ''Tisti si ti'', ''Zdaj ga poznam'')</small> * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Zapri oči <small>(''Ne briga me'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Rada bi'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] i1y4f04j97qtvd3630ps14fz4imyuxz 6746673 6746670 2026-09-04T11:40:40Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746673 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Prebujena <small>(''Moj prijatelj si'', ''Ljubim to ljubezen'', ''Tisti si ti'', ''Zdaj ga poznam'')</small> * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Zapri oči <small>(''Ne briga me'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Rada bi'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * So najlepše pesmi že napisane II. <small>(''Ne bom pozabil na stare čase'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] 4qtmye74pytrat2sbkeb562qfzsogqe 6746675 6746673 2026-09-04T11:41:58Z ~2026-38433-26 262557 /* Kompilacije */ 6746675 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss. Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.<ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem. == Baza slovenskih filmov == Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020). == Bibliografija == Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič). * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' <small>(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)</small> * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Anita Stražar: ''Čas in mir'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1988) * [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)</small> (1998) * [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' <small>(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)</small> (1998) * Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Na otoku'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' <small>(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)</small> * [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' <small>(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)</small> * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * DJ Time: ''Odšel bom'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)</small> * Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' <small>(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)</small> (2005) * Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)</small> * [[Eroika]] - ''Molitev'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2008) * Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (1986) * Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' <small>(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)</small> (2010) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (2002) * Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)</small> * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni: ''Ljubi kruhek'' <small>(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Faraoni]] - ''Srečna si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Franc Koren: ''Ne joči'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' <small>(Clark/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') <small>(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)</small> * [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') <small>(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)</small> * Ivana Šundov: ''Poletje'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak)</small> (2000) * Katja Mihelič - ''To nisi ti'' <small>(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)</small> (1997) * [[Katrinas]] - ''Začarana'' <small>(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)</small> (2001) * Kompass Group: ''Nudo kompas'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> (2016) * [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' <small>(Miša Čermak)</small> * Lado Leskovar: ''Otrok'' <small>(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)</small> (1995) * Magic: ''Čakam te'' <small>(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)</small> * Maja Kampl: ''Mavrica'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (2008) * [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase'' * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore: ''Ne bom odšla'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * [[Marta Zore]] - ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> (1995) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * Marta Zore - ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)</small> (1995) * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' <small>(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Nada Nekrep: ''Moj računalnik''<small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' <small>(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)</small> (2000) * [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * Rok Šošter: ''Moja pesem'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1996) * Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> (1997) * Rok Šošter - ''To je ljubezen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' <small>(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)</small> (2004) * Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' <small>(Mojmir Sepe/Miša Čermak)</small> (1989) * Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' <small>(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)</small> * Šarm: ''Uživaj danes'' <small>(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)</small> (2004) * Time to Time: ''Moj otrok'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * Tina Malal: ''Vse in nič'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' <small>(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)</small> (1989) * [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak)</small> * Žare Cergol: ''Obala moja'' <small>(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)</small> == Ostala dela == * ''Ali si prevelik ali si premali'' <small>(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)</small> * ''Bratec Samo'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Cuha puha'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Dan in noč'' <small>(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)</small> * ''Greš, ne greš'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Hop hop'' <small>(Oto Pestner/Miša Čermak)</small> * ''Kliči me'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Ko te ni'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> (1998) * ''Lepa'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Moja Ana'' <small>(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)</small> * ''Moja žena'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Money Money''/''D nar je smet'' <small>(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)</small> * ''Nežna mucka'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak)</small> * ''O, ne, ne, ne'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> * ''Ob meni zaspi'' <small>(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Oder'' <small>(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)</small> * ''Pleševa in pojeva'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada * [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak)</small> ** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto <small>(29 točk)</small> === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === [[Festival slovenskega šansona]] <small>(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)</small> === * 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' <small>(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)</small> * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> === [[FeNS]] === * 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak)</small> == Kompilacije == * Prebujena <small>(''Moj prijatelj si'', ''Ljubim to ljubezen'', ''Tisti si ti'', ''Zdaj ga poznam'')</small> * Helena <small>(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')</small> * Zapri oči <small>(''Ne briga me'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Rada bi'')</small> * Mozaik <small>(''Naj živi'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Kdo si'')</small> * Prestiž <small>(''Luč'')</small> * Slovenska popevka 2009 <small>(''Ti veš'')</small> * So najlepše pesmi že napisane II. <small>(''Ne bom pozabil na stare čase'')</small> * Slovenska popevka 2012 <small>(''Zdaj'')</small> * 70 + 50 <small>(''Ne bom pozabil na stare čase'')</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] 6scp9s6180f9870fkhdfu1xopip4bw5 0 515842 6746444 6743584 2026-09-03T19:41:58Z Sportomanokin 14776 /* Vse slovenske etapne zmage */ 6746444 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] ![[Jakob Omrzel]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jakob Omrzel (2026).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''38 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>6 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] iyayb4ma15wjzg2clcgp30y4ak0tj3m 6746446 6746444 2026-09-03T19:43:11Z Sportomanokin 14776 /* Skupno število etapnih zmag */ 6746446 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] ![[Jakob Omrzel]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jakob Omrzel (2026).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''38 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>6 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=6| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] tgneqcs7bfcvx9jb9aqs2uwm9vcjgbl 0 520885 6746529 5911524 2026-09-04T07:15:29Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */ 6746529 wikitext text/x-wiki [[File:Naturraeumliche Grossregionen Deutschlands plus.png|thumb|300px|'''Glavne naravne regije Nemčije''' – stopnja 1: temno rdeča, 2: oranžna in 3: vijolična; glavne skupine krajinskih enot: tanka vijolica - po klasifikaciji BfL]] Ta '''delitev Nemčije na glavne naravne regije''' upošteva predvsem [[geomorfologija|geomorfološke]], [[geologija|geološke]], [[hidrologija|hidrološke]] in [[pedologija|pedološke]] kriterije, da bi državo razdelila na velike fizične enote s skupno geografsko osnovo. Politične meje pri tem nimajo nobene vloge, razen določanja državne meje. Poleg razdelitve Nemčije po naravnih regijah so zvezne oblasti izdelale tudi delitev po tako imenovanih pokrajinskih območjih (''Landschaftsräume''), ki temelji bolj na človekovi izrabi različnih regij in ima torej jasno različne meje. == Podlaga Zveznega inštituta za regionalne študije (BfL) == Klasifikacija naravnih regij Nemčije, kot jo danes uporablja Zvezni urad za varstvo narave (''Bundesamt für Naturschutz'' ali ''BfN'') in večina državnih institucij, v veliki meri temelji na delu pri izdelavi Priročnika o delitvah naravnih regij Nemčije med letoma 1953 do 1962. To je razdelilo sedanje zvezno ozemlje (takrat Zahodna in Vzhodna [[Nemčija]]) na 86 <ref> medtem ko so bile regije oštevilčene od 01 do 90, jih je bilo skupaj le 86, ker št. 47/48 so bile uporabljene za posamezno skupino, številke 49, 65 in 66 pa so bile neuporabljene.</ref> tako imenovanih večjih skupin krajinskih enot (''Haupteinheitgruppen''), vsaka z dvomestnim številom med 01 in 90. Te pa so bile nadalje razdeljene na do deset, v nekaterih primerih več, večjih krajinskih enot (''Haupteinheiten''), vsaka s trimestno številko. Priročniku je bil priložen zemljevid v merilu 1:100.000, na posodobljenem zemljevidu iz leta 1960 pa so bile glavne skupine krajinskih enot združene v glavne regije (''Großregionen'').<ref name="Meynen">Emil Meynen and Josef Schmithüsen: Handbuch der naturräumlichen Gliederung Deutschlands – Bundesanstalt für Landeskunde, Remagen/Bad Godesberg 1953-1962 (9 editions in 8 books, updated 1960 1:1,000,000 map with major units)</ref><ref> Naturräumliche Großregionenkarten 1960–1963, 1964–1978 und 1979–1994 [http://geographie.giersbeck.de/Naturraeumliche_Grossregionen_Deutschlands.pdf] nach Müller-Miny et al. (pdf, 1.2 MB)</ref> Posledično se je pojavila regionalna klasifikacija Nemčije s petimi (od leta 1976: šest)[3] primarnimi krajinskimi regijami (''naturräumliche Großregionen 1. Ordnung''), razdeljenimi na 18 (od 1964: 19) sekundarnih krajinskih regij (''naturräumliche Großregionen). 2. Ordnung''). Glavne skupine enot pravzaprav tvorijo tretjo ali terciarno raven pokrajinskih regij, glavne enote pa četrto raven.<ref name ="Ordnung 3"> Vendar pa v nekaterih primerih krajinske regije tretje ravni združujejo več skupin.</ref> Številne sekundarne pokrajinske regije imajo samo eno večjo skupino enot (Mecklenburško obalno nižavje, Harz, Turingijska kotlina, Zgornje Glavno in Zgornje Palatinsko hribovje, Južnoalpsko predgorje), druge pa združujejo dobro znane večje regije (Renski masiv, Južno nemški Stufenland); druge so popolnoma nove skupine. V kasnejšem delu v merilu 1:200.000, ki je trajalo do 1990-ih in je krajinske regije nadalje razdelilo na peto in nižje ravni (z uporabo trimestnih števil, dopolnjenih z nadaljnjimi številkami za decimalno vejico), je postalo očitno, da so bile meje večjih regij na drugi in tretji ravni na več mestih popravljene in v posameznih primerih niso bile več združljive z mejami večjih skupin enot. Vendar to ne vpliva na sistem številčenja nižjih ravni. == Nova klasifikacija Zveznega urada za varstvo narave (BfN) == Od leta 1992 do 1994 je Axel Ssymank revidiral glavne skupine enot 01-90 pod vodstvom BfN. Večina skupin je ohranila svoje meje, vendar so bile v nekaterih primerih dve do štiri večje skupine enot v skladu s priročnikom združene, medtem ko je bila v Severnem in [[Baltsko morje|Baltskem morju]] ena stara skupina razdeljena na štiri nove. Oštevilčenje novih enot, od D01 do D73, je povsem novo in poteka od severa proti jugu, ne kot v priročniku od juga proti severu. Torej ni združljiv s številom glavnih in podrejenih krajinskih enot, zato ni bil sprejet v državnih institucijah. Celo BfN je večinoma sledil starejšemu sistemu v priročniku v svojih krajinskih datotekah z dejstvi (''Landschaftssteckbriefe'').<ref>[http://www.bfn.de/fileadmin/MDB/documents/themen/natura2000/Naturraeume_Deutschlands.pdf Biogeografische Regionen und naturräumliche Haupteinheiten Deutschlands] (pdf, 216 kB) by Ssymank (1994), Übersicht und Kommentar; Bundesamt für Naturschutz. ''Caution: in the document the term major units (''Haupteinheiten'') is incorrectly used to refer to major unit groups (''Haupteinheitengruppen'', in the sense of the Institute for Regional Studies)!''</ref> Ssymank je združil naravne regije v osem tako imenovanih velikih pokrajin (''Großlandschaften''), ki so precej manj natančno razdeljene kot sekundarne glavne regije (''Großregionen 2. Ordnung'') BfL. Edina razlika med obema sistemoma je razdelitev Severnonemške nižine na zahodni in vzhodni del, ki temelji na njuni podnebni delitvi na atlantsko in celinsko območje. Meja poteka naključno vzhodno od krajinskih enot D22, D24, D28, D31 in D33. Te velike krajinske definicije še niso bile uporabljene v literaturi. == Seznam večjih pokrajinskih območij - ravni 1 do 3 == Nemčijo lahko razdelimo na tri velike geografske regije: [[Severnonemško nižavje]], [[Centralno nemško višavje]] in [[Alpe]], ki potekajo približno od zahoda proti vzhodu čez državo.<ref> Elkins, T.H. (1972). Germany (3rd ed.). London: Chatto & Windus, 1972. ASIN B0011Z9KJA</ref> Uradne glavne pokrajinske skupine, ki bolj ali manj ustrezajo terciarni ravni večjih pokrajinskih regij, so razvrščene po sistemu primarnih in sekundarnih pokrajinskih regij. Te podrazdelitve v veliki meri ustrezajo publikacijam Inštituta za regionalne študije (BfL) od leta 1960, ki so: * Prva različica Heinricha Müller-Minyja se je pojavila v posodobljenem priročniku zemljevida, preglednih zemljevidih posameznih listov zemljevida iz leta 1960 in v deveti izdaji priročnika (1962) <ref name="Großregionen">[http://geographie.giersbeck.de/Naturraeumliche_Grossregionen_Deutschlands.pdf Naturräumliche Großregionenkarten 1960–1963, 1964–1978 und 1979–1994] nach Müller-Miny et al. (pdf, 1.2 MB)</ref> * V listih karte iz leta 1964 je bila ta verzija nekoliko spremenjena: ** Zgornji Palatin-Zgornje glavno hribovje (''Oberpfälzisch-Obermainische Hügelland'') je bil dvignjen s tretje na drugo raven. ** Sekundarna krajinska regija Lössbörden<ref> Incorporation of the old major geographical units 010-903 into the new natural regions D01-D73 by the BfN</ref> je bila razširjena, zlasti na zahodu. * Od leta 1979 (List 182 Burghausen) do njihove zadnje objave (List München in Tegernsee 1994) je bila še ena sprememba listov zemljevida: ** Primarna krajinska regija, Sredogorje (''Mittelgebirge''), je bila razdeljena na dvoje na Mittelgebirgsschwelle in Schichtstufenland * Klasifikacija naravnih regij na Saškem, ki je bila objavljena po klasifikaciji Inštituta za regionalne študije in se nenehno revidira, pripisuje večji severni del glavne skupine enot Zgornje Lužice (''Oberlausitz'') Lössbördnu, tako da so samo Lužiške gore (''Lausitzer Bergland'') na jugu ostaja znotraj Centralnega višavja. Zaradi jasnosti sta prva in druga raven glavnih pokrajinskih regij organizirani od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Znotraj sekundarne ali terciarne krajinske regije seznam sledi številčnemu vrstnemu redu v priročniku; številke BfN so navedene v oklepaju. Glavne terciarne krajinske regije so prikazane s krepkim poševnim tiskom. Zemljevidi, vsi v enakem merilu, so prikazani desno od seznamov. Sedem glavnih regij je: severovzhodno nemško nižavje, severozahodno nemško nižavje, zahodno centralno višavje, vzhodno centralno višavje, Južno nemški Stufenland, alpsko predgorje ter Severno in Baltsko morje. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Dickinson, Robert E. (1964). Germany: A regional and economic geography (2nd ed.). London: Methuen. p. 84. *Elkins, T.H. (1972). Germany (3rd ed.). London: Chatto & Windus, 1972. ASIN B0011Z9KJA. *Incorporation of the old major geographical units 010-903 into the new natural regions D01-D73 by the BfN *Kohl, Horst; Marcinek, Joachim and Nitz, Bernhard (1986). Geography of the German Democratic Republic, VEB Hermann Haack, Gotha. ISBN 978-3-7301-0522-1 *Meynen, Emil (ed.) Handbuch der naturräumlichen Gliederung Deutschlands. Selbstverlag der Bundesanstalt für Landeskunde, Remagen, 1953-1962 (Part 1, contains issues 1-5), ISBN B0000BJ19E *Meynen, Emil (ed.) Handbuch der naturräumlichen Gliederung Deutschlands. Selbstverlag der Bundesanstalt für Landeskunde, Remagen, 1959-1962 (Part 2, contains issues 6-9), ISBN B0000BJ19F *Ssymank, A. Neue Anforderungen im europäischen Naturschutz. Das Schutzgebietssystem Natura 2000 und die "FFH-Richtlinie der EU". – Zeitschrift „Natur und Landschaft“ Jg. 69. 1994, Heft 9: S. 395-406. Bonn-Bad Godesberg. ISSN 0028-0615 == Zunanje povezave == {{Commons category|Natural regions of Germany}} *[https://web.archive.org/web/20090430091215/http://www.bfn.de/0311_schutzw_landsch.html BfN-Landschaftssteckbriefe] (Description of Natural Regions under the old classification scheme) *[https://web.archive.org/web/20121219061530/http://www.bfn.de/0503_karten.html Interaktive Kartendienste des BfN] ("Landscapes" map service based on the old system) *[http://geographie.giersbeck.de/naturraeumlichegliederung.htm Natural regions of Germany with major units] (old and new system) [[Kategorija:Naravne regije Nemčije| ]] c70veyoomj8b1jd8845qrmksb4po2z7 0 523089 6746586 6746176 2026-09-04T09:33:50Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6746586 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Žužek | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – Ž. Žužek – Profile with news, career statistics and history |url=https://int.soccerway.com/players/an-uek/316276/ |publisher=Soccerway |access-date=22 June 2022}}</ref> | position = [[branilec (nogomet)|osrednji branilec]], [[vezist (nogomet)|defenzivni vezist]]<ref>{{navedi splet |title=Žan Žužek |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/zan-zuzek/ |website=worldfootball.net |access-date=22 June 2022 |language=en}}</ref> | currentclub = [[NK Celje|Celje]] | clubnumber = 15 | youthyears1 = {{0|0000}}–2016 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2014–2019 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 65 | goals1 = 3 | years2 = 2019–2022 | clubs2 = [[FC Koper|Koper]] | caps2 = 85 | goals2 = 7 | years3 = 2022–2024 | clubs3 = [[S.S.C. Bari|Bari]] | caps3 = 26 | goals3 = 0 | years4 = 2024–2026 | clubs4 = [[Gençlerbirliği S.K.|Gençlerbirliği]] | caps4 = 70 | goals4 = 3 | years5 = 2026– | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2012–2013 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 12 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 17 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2017–2018 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 10 | nationalgoals5 = 1 }} '''Žan Žužek''', [[Slovenija|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. januar]] [[1997]], [[Ljubljana]]. Trenutno igra za [[NK Celje|Celje]] na položaju [[Branilec (nogomet)|osrednjega branilca]]. == Klubska kariera == === NK Domžale === Žužek je začel kariero pri domačem [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale.]] Leta 2016 je podpisal prvo profesionalno pogodbo, ko je prestopil iz U19 k članom. Za Domžale je zbral 80 nastopov in 5 golov. Tam je igral vse do leta 2019. === FC Koper === Žužek je k Kopru prestopil julija 2019. Za [[Nogometni klub Koper|FC Koper]] je v treh letih zbral 99 nastopov, 8 golov in 3 asistence. V sezoni 2021/2022 je bil na [[SN Portal]] izbran v ligaški enajsterici sezone. === S.S.C. Bari === K [[Italija|Italijanskemu]] [[Serie B|drugoligašu]] je Žužek prestopil 23. avgusta 2022. Italijani so zanj odšteli 300 tisoč evrov. V ekipi je bil prvič 28.8.2022 v gosteh pri [[Perugia|Perugii]], vendar je končal med rezervisti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{NK Celje squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Žužek, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Barija]] [[Kategorija:Nogometaši Gençlerbirliğija S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 0do8733wza0jqoigqw4pp6dqbxai2ow 10 530257 6746424 5878564 2026-09-03T18:04:14Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox place symbols]] na [[Predloga:Infopolje Simboli regije]] 5878564 wikitext text/x-wiki {{Infobox |child = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|yes}} |bodyclass = ib-place-symbols {{#switch:{{{align|}}} |left=ib-place-symbols-left |none=ib-place-symbols-none |center=ib-place-symbols-center |#default=}} |templatestyles = Template:Infobox place symbols/styles.css |title = <includeonly>{{{title|{{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}||{{#if:{{{region_type|}}}|{{{region_type}}} symbols|{{#if:{{{state|}}}|State symbols|Symbols}}}} of {{if empty|{{{region|}}}|{{{state|}}}|{{{county|}}}|{{{province|}}}|{{{country|}}}|?}}}}}}}</includeonly> |subheader = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|{{#if: {{{no_header|}}}||Symbols {{#if:{{{region|}}}|of {{{region}}}}}}}}} |subheaderclass = {{#if:{{{islands|{{{island|}}}}}}|ib-place-symbols-island}} |label1 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flags|Flag]] | #default = Flag }} |rowclass1 = mergedtoprow |data1 = {{{flag|}}} |label2 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state emblems|Emblem]] | #default = Emblem }} |rowclass2 = {{#if:{{{flag|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data2 = {{{emblem|}}} |label3 = Nickname |rowclass3 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data3 = {{{nickname|}}} |label4 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state mottos|Motto]] | #default = Motto }} |rowclass4 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data4 = {{{motto|}}} |label5 = Anthem |rowclass5 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data5 = {{{anthem|}}} |label6 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state songs|{{#if:{{{song|}}}|Song|Hymn}}]] | #default = {{#if:{{{song|}}}|Song|Hymn}} }} |rowclass6 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data6 = {{#if:{{{song|}}}|{{{song|}}}|{{{hymn|}}}}} |label7 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[Languages with official status in India|Language]] | #default = Language }} |rowclass7 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data7 = {{{language|}}} |label8 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state foundation days|Foundation day]] | #default = Foundation day }} |rowclass8 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data8 = {{{foundation_day|}}} |label9 = Currency |rowclass9 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data9 = {{{currency|}}} |label10 = Calendar |rowclass10 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data10 = {{{calendar|}}} |label11 = Dance |rowclass11 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data11 = {{{dance|}}} |label12 = Instrument |rowclass12 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data12 = {{{instrument|}}} |label13 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state animals|{{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}}]] | #default = {{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}} }} |rowclass13 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data13 = {{#if:{{{mammal|}}} |{{#if:{{{animal|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{mammal|}}}|{{para|mammal}}}}}} |{{{mammal|}}} }} |{{#if:{{{animal|}}} |{{#if:{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{bird|}}}|{{para|bird}}}} {{#if:{{{fish|}}}|{{para|fish}}}} {{#if:{{{insect|}}}|{{para|insect}}}} {{#if:{{{butterfly|}}}|{{para|butterfly}}}}}} |{{{animal|}}} }} }} }} |label14 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state birds|Bird]] | #default = Bird }} |rowclass14 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data14 = {{{bird|}}} |label15 = Fish |rowclass15 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data15 = {{{fish|}}} |label16 = {{#if:{{{insect|}}}|Insect|Butterfly}} |rowclass16 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data16 = {{#if:{{{insect|}}}|{{{insect}}}|{{{butterfly|}}}}} |label17 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flowers|Flower]] | #default = Flower }} |rowclass17 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data17 = {{{flower|}}} |label18 = Fruit |rowclass18 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data18 = {{{fruit|}}} |label19 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state trees|Tree]] | #default = Tree }} |rowclass19 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data19 = {{{tree|}}} |label20 = Plant |rowclass20 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data20 = {{{plant|}}} |label21 = Vegetable |rowclass21 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data21 = {{{vegetable|}}} |label22 = {{#if:{{{food|}}}|Food|Dish}} |rowclass22 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data22 = {{#if:{{{food|}}}|{{{food}}}|{{{dish|}}}}} |label23 = Drink |rowclass23 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data23 = {{{drink|}}} |label24 = {{#if:{{{sweet|}}}|Sweet|Confectionery}} |rowclass24 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data24 = {{#if:{{{sweet|}}}|{{{sweet}}}|{{{confectionery|}}}}} |label25 = {{#if:{{{river|}}}|River|Lake}} |rowclass25 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data25 = {{#if:{{{river|}}}|{{{river}}}|{{{lake|}}}}} |label26 = Fossil |rowclass26 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data26 = {{{fossil|}}} |label27 = Mineral |rowclass27 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data27 = {{{mineral|}}} |label28 = {{#if:{{{sport|}}}|Sport|Game}} |rowclass28 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data28 = {{#if:{{{sport|}}}|{{{sport}}}|{{{game|}}}}} |label29 = {{#if:{{{costume|}}}|Costume|Dress}} |rowclass29 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data29 = {{#if:{{{costume|}}}|{{{costume|}}}|{{{dress|}}}}} |label30 = {{#if:{{{colour|}}}|Colour|Color}} |rowclass30 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data30 = {{#if:{{{colour|}}}|{{{colour|}}}|{{{color|}}}}} |label31 = Mascot |rowclass31 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}{{{colour|}}}{{{color|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data31 = {{{mascot|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox region symbols with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox region symbols]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y|align|animal|anthem|bird|butterfly|calendar|color|colour|confectionery|costume|country|county|currency|dance|dish|dress|drink|embed|embedded|emblem|fish|flag|flower|food|fossil|foundation_day|fruit|game|hymn|insect|instrument|island|islands|lake|language|mammal|mineral|motto|no_header|nickname|plant|province|region|region_type|river|song|sport|state|sweet|title|tree|vegetable }}<noinclude> {{documentation}}</noinclude> ag2h5nl9kw19smayb6skiiuq12jtlc2 6746429 6746424 2026-09-03T18:08:36Z Pinky sl 2932 6746429 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |child = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|yes}} |bodyclass = ib-place-symbols {{#switch:{{{align|}}} |left=ib-place-symbols-left |none=ib-place-symbols-none |center=ib-place-symbols-center |#default=}} |templatestyles = Predloga:Infopolje imboli regije/styles.css |title = <includeonly>{{{title|{{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}||{{#if:{{{region_type|}}}|{{{region_type}}} symbols|{{#if:{{{state|}}}|State symbols|Symbols}}}} of {{if empty|{{{region|}}}|{{{state|}}}|{{{county|}}}|{{{province|}}}|{{{country|}}}|?}}}}}}}</includeonly> |subheader = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|{{#if: {{{no_header|}}}||Symbols {{#if:{{{region|}}}|of {{{region}}}}}}}}} |subheaderclass = {{#if:{{{islands|{{{island|}}}}}}|ib-place-symbols-island}} |label1 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flags|Flag]] | #default = Zastava }} |rowclass1 = mergedtoprow |data1 = {{{flag|}}} |label2 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state emblems|Emblem]] | #default = Emblem }} |rowclass2 = {{#if:{{{flag|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data2 = {{{emblem|}}} |label3 = Vzdevek |rowclass3 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data3 = {{{nickname|}}} |label4 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state mottos|Moto]] | #default = Moto }} |rowclass4 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data4 = {{{motto|}}} |label5 = HImna |rowclass5 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data5 = {{{anthem|}}} |label6 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state songs|{{#if:{{{song|}}}|Pesem|Himna}}]] | #default = {{#if:{{{song|}}}|Pesem|Himna}} }} |rowclass6 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data6 = {{#if:{{{song|}}}|{{{song|}}}|{{{hymn|}}}}} |label7 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[Languages with official status in India|Language]] | #default = Jezik }} |rowclass7 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data7 = {{{language|}}} |label8 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state foundation days|Foundation day]] | #default = Foundation day }} |rowclass8 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data8 = {{{foundation_day|}}} |label9 = Valuta |rowclass9 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data9 = {{{currency|}}} |label10 = Koledar |rowclass10 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data10 = {{{calendar|}}} |label11 = Ples |rowclass11 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data11 = {{{dance|}}} |label12 = Instrument |rowclass12 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data12 = {{{instrument|}}} |label13 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state animals|{{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}}]] | #default = {{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}} }} |rowclass13 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data13 = {{#if:{{{mammal|}}} |{{#if:{{{animal|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{mammal|}}}|{{para|mammal}}}}}} |{{{mammal|}}} }} |{{#if:{{{animal|}}} |{{#if:{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{bird|}}}|{{para|bird}}}} {{#if:{{{fish|}}}|{{para|fish}}}} {{#if:{{{insect|}}}|{{para|insect}}}} {{#if:{{{butterfly|}}}|{{para|butterfly}}}}}} |{{{animal|}}} }} }} }} |label14 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state birds|Bird]] | #default = Ptica }} |rowclass14 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data14 = {{{bird|}}} |label15 = Riba |rowclass15 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data15 = {{{fish|}}} |label16 = {{#if:{{{insect|}}}|Žuželka|Metulj}} |rowclass16 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data16 = {{#if:{{{insect|}}}|{{{insect}}}|{{{butterfly|}}}}} |label17 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flowers|Flower]] | #default = Flower }} |rowclass17 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data17 = {{{flower|}}} |label18 = Fruit |rowclass18 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data18 = {{{fruit|}}} |label19 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state trees|Tree]] | #default = Drevo }} |rowclass19 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data19 = {{{tree|}}} |label20 = Rastlina |rowclass20 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data20 = {{{plant|}}} |label21 = Zelenjava |rowclass21 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data21 = {{{vegetable|}}} |label22 = {{#if:{{{food|}}}|Hrana|Jed}} |rowclass22 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data22 = {{#if:{{{food|}}}|{{{food}}}|{{{dish|}}}}} |label23 = Drink |rowclass23 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data23 = {{{drink|}}} |label24 = {{#if:{{{sweet|}}}|Sweet|Confectionery}} |rowclass24 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data24 = {{#if:{{{sweet|}}}|{{{sweet}}}|{{{confectionery|}}}}} |label25 = {{#if:{{{river|}}}|Reka|Jezero}} |rowclass25 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data25 = {{#if:{{{river|}}}|{{{river}}}|{{{lake|}}}}} |label26 = Fosil |rowclass26 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data26 = {{{fossil|}}} |label27 = Mineral |rowclass27 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data27 = {{{mineral|}}} |label28 = {{#if:{{{sport|}}}|Šport|Igra}} |rowclass28 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data28 = {{#if:{{{sport|}}}|{{{sport}}}|{{{game|}}}}} |label29 = {{#if:{{{costume|}}}|Kostum|Obleka}} |rowclass29 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data29 = {{#if:{{{costume|}}}|{{{costume|}}}|{{{dress|}}}}} |label30 = Barva |rowclass30 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data30 = {{#if:{{{colour|}}}|{{{colour|}}}|{{{color|}}}}} |label31 = Maskota |rowclass31 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}{{{colour|}}}{{{color|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data31 = {{{mascot|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox region symbols with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox region symbols]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y|align|animal|anthem|bird|butterfly|calendar|color|colour|confectionery|costume|country|county|currency|dance|dish|dress|drink|embed|embedded|emblem|fish|flag|flower|food|fossil|foundation_day|fruit|game|hymn|insect|instrument|island|islands|lake|language|mammal|mineral|motto|no_header|nickname|plant|province|region|region_type|river|song|sport|state|sweet|title|tree|vegetable }}<noinclude> {{documentation}}</noinclude> 1d6zf6ae5nxi2k40f9aeus952jbhzlr 6746430 6746429 2026-09-03T18:08:58Z Pinky sl 2932 6746430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |child = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|yes}} |bodyclass = ib-place-symbols {{#switch:{{{align|}}} |left=ib-place-symbols-left |none=ib-place-symbols-none |center=ib-place-symbols-center |#default=}} |templatestyles = Predloga:Infopolje Simboli regije/styles.css |title = <includeonly>{{{title|{{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}||{{#if:{{{region_type|}}}|{{{region_type}}} symbols|{{#if:{{{state|}}}|State symbols|Symbols}}}} of {{if empty|{{{region|}}}|{{{state|}}}|{{{county|}}}|{{{province|}}}|{{{country|}}}|?}}}}}}}</includeonly> |subheader = {{#if:{{{embed|{{{embedded|}}}}}}|{{#if: {{{no_header|}}}||Symbols {{#if:{{{region|}}}|of {{{region}}}}}}}}} |subheaderclass = {{#if:{{{islands|{{{island|}}}}}}|ib-place-symbols-island}} |label1 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flags|Flag]] | #default = Zastava }} |rowclass1 = mergedtoprow |data1 = {{{flag|}}} |label2 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state emblems|Emblem]] | #default = Emblem }} |rowclass2 = {{#if:{{{flag|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data2 = {{{emblem|}}} |label3 = Vzdevek |rowclass3 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data3 = {{{nickname|}}} |label4 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state mottos|Moto]] | #default = Moto }} |rowclass4 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data4 = {{{motto|}}} |label5 = HImna |rowclass5 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data5 = {{{anthem|}}} |label6 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state songs|{{#if:{{{song|}}}|Pesem|Himna}}]] | #default = {{#if:{{{song|}}}|Pesem|Himna}} }} |rowclass6 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data6 = {{#if:{{{song|}}}|{{{song|}}}|{{{hymn|}}}}} |label7 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[Languages with official status in India|Language]] | #default = Jezik }} |rowclass7 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data7 = {{{language|}}} |label8 = {{#switch:{{{country}}} |India = [[List of Indian state foundation days|Foundation day]] | #default = Foundation day }} |rowclass8 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data8 = {{{foundation_day|}}} |label9 = Valuta |rowclass9 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data9 = {{{currency|}}} |label10 = Koledar |rowclass10 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data10 = {{{calendar|}}} |label11 = Ples |rowclass11 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data11 = {{{dance|}}} |label12 = Instrument |rowclass12 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data12 = {{{instrument|}}} |label13 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state animals|{{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}}]] | #default = {{#if:{{{mammal|}}}|Mammal|Animal}} }} |rowclass13 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data13 = {{#if:{{{mammal|}}} |{{#if:{{{animal|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{mammal|}}}|{{para|mammal}}}}}} |{{{mammal|}}} }} |{{#if:{{{animal|}}} |{{#if:{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}} |{{error|Cannot use {{para|animal}} with {{#if:{{{bird|}}}|{{para|bird}}}} {{#if:{{{fish|}}}|{{para|fish}}}} {{#if:{{{insect|}}}|{{para|insect}}}} {{#if:{{{butterfly|}}}|{{para|butterfly}}}}}} |{{{animal|}}} }} }} }} |label14 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state birds|Bird]] | #default = Ptica }} |rowclass14 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data14 = {{{bird|}}} |label15 = Riba |rowclass15 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data15 = {{{fish|}}} |label16 = {{#if:{{{insect|}}}|Žuželka|Metulj}} |rowclass16 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data16 = {{#if:{{{insect|}}}|{{{insect}}}|{{{butterfly|}}}}} |label17 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state flowers|Flower]] | #default = Flower }} |rowclass17 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data17 = {{{flower|}}} |label18 = Fruit |rowclass18 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data18 = {{{fruit|}}} |label19 = {{#switch:{{{country}}} | India = [[List of Indian state trees|Tree]] | #default = Drevo }} |rowclass19 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data19 = {{{tree|}}} |label20 = Rastlina |rowclass20 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data20 = {{{plant|}}} |label21 = Zelenjava |rowclass21 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data21 = {{{vegetable|}}} |label22 = {{#if:{{{food|}}}|Hrana|Jed}} |rowclass22 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data22 = {{#if:{{{food|}}}|{{{food}}}|{{{dish|}}}}} |label23 = Drink |rowclass23 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data23 = {{{drink|}}} |label24 = {{#if:{{{sweet|}}}|Sweet|Confectionery}} |rowclass24 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data24 = {{#if:{{{sweet|}}}|{{{sweet}}}|{{{confectionery|}}}}} |label25 = {{#if:{{{river|}}}|Reka|Jezero}} |rowclass25 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data25 = {{#if:{{{river|}}}|{{{river}}}|{{{lake|}}}}} |label26 = Fosil |rowclass26 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data26 = {{{fossil|}}} |label27 = Mineral |rowclass27 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data27 = {{{mineral|}}} |label28 = {{#if:{{{sport|}}}|Šport|Igra}} |rowclass28 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data28 = {{#if:{{{sport|}}}|{{{sport}}}|{{{game|}}}}} |label29 = {{#if:{{{costume|}}}|Kostum|Obleka}} |rowclass29 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data29 = {{#if:{{{costume|}}}|{{{costume|}}}|{{{dress|}}}}} |label30 = Barva |rowclass30 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data30 = {{#if:{{{colour|}}}|{{{colour|}}}|{{{color|}}}}} |label31 = Maskota |rowclass31 = {{#if:{{{flag|}}}{{{emblem|}}}{{{nickname|}}}{{{motto|}}}{{{anthem|}}}{{{song|}}}{{{hymn|}}}{{{language|}}}{{{foundation_day|}}}{{{currency|}}}{{{calendar|}}}{{{dance|}}}{{{instrument|}}}{{{animal|}}}{{{mammal|}}}{{{bird|}}}{{{fish|}}}{{{insect|}}}{{{butterfly|}}}{{{flower|}}}{{{fruit|}}}{{{tree|}}}{{{plant|}}}{{{vegetable|}}}{{{food|}}}{{{dish|}}}{{{drink|}}}{{{sweet|}}}{{{confectionery|}}}{{{river|}}}{{{lake|}}}{{{fossil|}}}{{{mineral|}}}{{{sport|}}}{{{game|}}}{{{costume|}}}{{{dress|}}}{{{colour|}}}{{{color|}}}|mergedrow|mergedtoprow}} |data31 = {{{mascot|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox region symbols with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox region symbols]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y|align|animal|anthem|bird|butterfly|calendar|color|colour|confectionery|costume|country|county|currency|dance|dish|dress|drink|embed|embedded|emblem|fish|flag|flower|food|fossil|foundation_day|fruit|game|hymn|insect|instrument|island|islands|lake|language|mammal|mineral|motto|no_header|nickname|plant|province|region|region_type|river|song|sport|state|sweet|title|tree|vegetable }}<noinclude> {{documentation}}</noinclude> qwekhzke0bzjh1pel0dj8fdn9iyhz5b 0 530569 6746588 6709798 2026-09-04T09:36:23Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6746588 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Milan Tučić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[NK Bravo|Bravo]] | clubnumber = 33 | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 47 | goals1 = 47 | years2 = 2017–2019 | clubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps2 = 69 | goals2 = 23 | years3 = 2019–2021 | clubs3 = [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps4 = 18 | goals4 = 10 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[Hokaido Consadole Saporo]] | caps5 = 37 | goals5 = 2 | years6 = 2024–2025 | clubs6 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps6 = 27 | goals6 = 7 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[Újpest FC|Újpest]] | caps7 = 29 | goals7 = 3 | years8 = 2026– | clubs8 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 2 }} '''Milan Tučić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. avgust]] [[1996]], [[Ljubljana]]. Tučić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Bravo|Bravo]]. Pred tem je igral za slovenski [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], belgijski [[Oud-Heverlee Leuven|OH Leuven]], japonski [[Hokaido Consadole Saporo]] in madžarski [[Újpest FC|Újpest]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 114 tekem in dosegel 40 golov. V letih 2017 in 2018 je odigral šest tekem in dosegel dva gola za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tučić, Milan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Oud-Heverlee Leuvena]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] t3n3lgix2zlzmpph74q1xvpgimqp60q 0 535214 6746508 6338806 2026-09-04T04:11:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746508 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Janko J. Zadravec''' ('''Janko Zadravec'''), [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[pedagog]], * [[1950]], [[Slovenj Gradec]]. == Šolanje == Po končani [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji v Mariboru]] je odšel v Ljubljano na študij arhitekture na  [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Oddelek za arhitekturo FAGG]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] . V času študija je bil demonstrator pri prof. [[Niko Kralj|Niku Kralju]]. Diplomiral je leta 1975 pri prof. [[Edvard Ravnikar|Edvardu Ravnikarju]] z diplomsko nalogo ''Urejanje trga B. Kraigherja v Mariboru & antimodulor.'' Med študijem se je v ateljeju kiparja prof. [[Slavko Tihec|SlavkaTihca]] seznanil z grafičnimi tehnikami in začel tiskati  tudi lastne grafike. == Arhitekt == Po končanem študiju se je vrnil v [[Maribor]] in se zaposlil na Zavodu za urbanizem in nato delal v nekaj projektivnih birojih. Od leta 1989 je samostojni arhitekt s statusom kulturnega delavca. Leta 2002 je  ustanovil arhitekturni biro  Zadravec arhitekti. Začetno sodelovanje s Slavkom Tihcem je preraslo v dolgoletno skupno načrtovanje arhitekta in kiparja pri umeščanju javnih plastik v okolje (nekaj odmevnih natečajev: Kozara, Gradina - bosanska stran Jasenovca <ref>* http://www.ugm.si/razstave/slavko-tihec-nastajanje-oblike-1006/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241206042402/https://www.ugm.si/razstave/slavko-tihec-nastajanje-oblike-1006/ |date=2024-12-06 }}</ref>, Titov Veles). Zadravec je uspešno sodeloval na številnih javnih arhitekturnih natečajih. Po njegovih načrtih so realizirani številni javni objekti. Razstavljal je na mnogih kolektivnih <ref> *REICHENBERG, Bogdan, LOBNIK, Uroš, PODRECCA, Boris, ZADRAVEC, Janko J., et al. ''Oris ideja = Outline of ideas : mednarodna razstava arhitekturnih risb = International exhibition of architectural drawings, '''Dom hrvatskih umjetnika, Zagreb''', studeni 2003''. 2003. [COBISS.SI-ID 10277142]</ref> in nekaj samostojnih razstavah v Sloveniji in v tujini. Bil je član natečajnih in strokovnih žirij. Ne nazadnje je zaslužen za dvig arhitekturne kulture na [[Štajerska|Štajerskem]] tudi z uspešnim prizadevanjem za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na mariborski univerzi. <ref> *https://zaps.si/wp-content/uploads/2021/10/2021-DA21_LAYOUT-lowres.pdf</ref> === Oris njegove arhitekture === Kot osnovni izraz, za beleženje razmišljanj in idej ves čas goji in ohranja risbo, v nasprotju z navidezno poudarjeno likovnostjo pa v zapisih in predavanjih poudarja vsebino pred obliko, etiko pred estetiko. Njegova stavbe odlikuje jasna arhitekturna zasnova, dobra osvetljenost, čistost oblik, premišljeno izbrani barvni poudarki in materiali. Njegovo glavno področje dela so javne zgradbe. Od tega se je največ in najbolj poglobljeno posvečal šolskim stavbam. Njegovo z najvišjimi strokovnimi priznanji nagrajeno '''[[Gimnazija Ptuj|gimnazijo na Ptuju]]''' je predstavil na razstavi in v publikaciji, ki so jo kuratorji pomenljivo poimenovali ''Arhitektura šol - šola arhitekture''.<ref> * https://www.dessa.si/pdf/DESSA_25_let_Casovni_pregled_1989-2014.pdf</ref> Profesor [[Aleš Vodopivec]] je v katalogu k razstavi zapisal, da so njegovi projekti skrajno premišljeni in zavidljivo pametni. V  nadaljevanju pravi: »Zadravčevi projekti kažejo, da je popolnost vedno v enostavnosti. Njegova arhitektura je iskrena: jasna členitev volumnov in programov, logična konstrukcija, pravilna geometrija avtonomnih ploskev, avtentični, skrbno izbrani materiali in predvsem svetloba, ki razodeva notranji prostor. S pomočjo naravne svetlobe, ki čudežno prodira v osrednji volumen stavbe, doseže prisotnost praznega konkretnost trdne stene. Nič odvečnega ni najti v njegovih objektih, nič praznega formalizma, vse je le to kar je. In čeprav se zdi vse tako racionalno in preprosto, pa vseeno učinkuje elegantno in veselo. Bogastvo njegove arhitekture je v nasprotjih: ne le polno - prazno, temveč tudi težko - lahkotno, gladko - grobo, svetlo - temno, naravno - umetno, novo - staro in ne nazadnje, v učinkovitih barvnih kontrastih.« Še en primer njegovih izjemnih realizacij je stavba [[Sadjarskega inštituta v Mariboru|'''Sadjarskega inštituta v Mariboru''']], kjer je združil najboljše izkušnje sodobne arhitekture s svojim dojemanjem regionalne identitete.<ref>*https://www.ab-magazine.com/137-138.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230927181648/http://www.ab-magazine.com/137-138.html |date=2023-09-27 }}</ref> === Izbor del === 1994 Srednja tekstilna šola Maribor, 2001 Gimnazija Ptuj, ''1993 - 2001 Sadjarski center Maribor,'' ''1999  Večnamenska dvorana v Gorišnici,'' 2010 Maistrov dvor, poslovno stanovanjski objekt. '''Prenove arhitektur drugih avtorjev''': 1999 - 2002 Centrala NKBM – arh. [[Vlado Emeršič]], 2002 Uprava TGA Kidričevo, danes [[Talum]] – arh. [[Danilo Fürst]], 2017 Bančna stavba iz 1913 –  arh. [[Fritz Friedriger]], Prenova za potrebe Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru v sodelovanju z arhitektom prof. [[Uroš Lobnik|Urošem Lobnikom]]. == Oblikovalec == Oblikovanje notranje opreme stavb, ki jih je projektiral. Od 1992 do 2012 je redno sodeloval z [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostno galerijo Maribor]] in zanjo oblikoval številne kataloge in postavitve razstav.<ref> *http://www.worldcat.org/oclc/813588600</ref> === Pomembnejše razstave in katalogi === Ekologija in umetnost 1988, 1992, 1996, 2000, [[Maks Kavčič]], [[Lujo Vodopivec]], [[Oton Polak]], Slavko Tihec, [[Vlasta Hegedušič|Vlasta Hegedušić]], [[Zmago Jeraj]], Fritz Friedringer.<ref>* http://www.ugm.si/razstave/fritz-friedriger-v-mariboru-1894-1920-2208/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230306085451/http://www.ugm.si/razstave/fritz-friedriger-v-mariboru-1894-1920-2208/ |date=2023-03-06 }}</ref> == Pedagog == Od leta 2007 predava predmeta Arhitekturno projektiranje I in Javne stavbe na Oddelku za arhitekturo [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru]], na 1. stopnji predmet Arhitekturno projektiranje I in na 2. stopnji predmet Javne stavbe.<ref>* https://www.fgpa.um.si/osebje/janko-zadravec/{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številnim študentom je mentor pri diplomskih in magistrskih nalogah.<ref> * https://www.openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?q=1:12:Janko+J.+Zadravec</ref> == Nagrade in priznanja == * [[Plečnikova medalja]] 1996 za Srednjo tekstilno šolo v Mariboru, * Plečnikova medalja 1999 za Večnamensko dvorano v Gorišnici, * Slovenski izbor za evropsko arhitekturno [[nagrado Mies van der Rohe]] 1999 za kompleks srednjih šol v Mariboru, * Slovenski izbor za evropsko arhitekturno nagrado Mies van der Rohe 2001 za Gimnazijo Ptuj, * [[Plečnikova nagrada]] 2004 za Gimnazijo Ptuj, * [[Zlati svinčnik]] ([[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije]]) 2005 za Sadjarski center Maribor, * Nominacija za Plečnikovo nagrado 2005 za prenovo upravne zgradbe Taluma, * [[Platinasti svinčnik]] (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) 2006 za opus <ref> * PODRECCA, Boris, KOŽELJ, Janez, RAVNIKAR, Edo, KORPNIK, Nande, ZADRAVEC, Janko J., et al. ''Slovenska arhitektura 2000-2005 : pregledna razstava nagrajenih del članov in članic Zbornice za arhitekturo in prostor v okviru nagrade Zlati in Platinasti svinčnik, '''Razstavišče Udruženja arhitekata Hrvatske''', Zagreb, 2006''. Zagreb, 2006. [COBISS.SI-ID 10447126]</ref>, * 2017 Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, * 2021 Častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. == Viri == * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20221106_142621_a1289059.html * https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/52379 * https://zaps.si/wp-content/uploads/2021/10/2021-DA21_LAYOUT-lowres.pdf * https://zaps.si/clanstvo/clani-v-zaps/castni-clani/ * https://www.si21.com/Gospodarstvo/FGPA_UM_Otvoritev_novih_prostorov_na_Krekovi/ * https://www.odprtehiseslovenije.org/avtor/j-zadravec/ * https://drustvo-dal.si/nagrajenci * https://www.openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?q=1:12:Janko+J.+Zadravec * https://www.ab-magazine.com/137-138.html * Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Znanstvena monografija, Bernik Stane, Založba Rokus d.o.o., 2004, slov/angl, ISBN - 961-90619-4-2 COBISS.SI-ID 217541888 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zadravec, Janko J.}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Zadravec, Janko J.]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Zadravec, Janko J.]] 1r6w0kfn4pn19eah6mcreysiap1tc57 0 544015 6746537 6574658 2026-09-04T07:22:49Z Octopus 13285 /* Vladanje */ povezava Sui Jangdi 6746537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šibi kagan <br> 始畢可汗 |title=Drugi [[Seznam gokturških kaganov|kagan]] [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] |image= |caption= |reign=609-619 |coronation= |full name= |successor=[[Čulo kagan]] |spouse= princesa Jičeng (義成公主) |issue= Ašina Šibobi<br>Ažina Džešešuaj |royal house= klan Ašina |father=[[Jami kagan]] |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=619 |predecessor=[[Jami kagan]] |birth_name=Ažina Duodži(ši) <br> 阿史那咄吉(世) |regnal name= |death_place= Taijuan |religion= [[tengrizem]] }} {{chinese |t={{linktext|始|畢|可汗}} |s={{linktext|始|毕|可汗}} |p=Shǐbì Kěhàn |w=Shih-pi K‘o-han |mc={{IPA-ltc|ɕi̯ə˥pi̯et kʰɑ˥ɣɑn˩˥|}} |l= |altname=Ašina Duodžiši |c2={{linktext|阿史那|咄|吉|世}} |p2=Āshǐnà Duōjíshì |w2=A-shih-na To-chi-shih }} '''Šibi kagan''', '''Serbi kagan'''<ref>İnayet, Alimcan (2008). Turkish Studies, International Periodical For the Languages, Literature and History of Turkish or Turkic Volume 3/1 Kış, str. 279.</ref> ali '''Sibir kagan'''<ref>Son of Heaven. The Downfall of The Sui Dynasty, str. 15.</ref> ([{{jezik-tr|Şipi Kağan}}, {{jezik-zh|t=始畢可汗|p=Šǐ bì kè hán}}) je bil od leta 609 ali 611 do 619{{sfnp|Xiong|2006|p=213}} kagan [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], * ni znano, † [[619]]. ==Vladanje== Na prestol je prišel leta 609 ali 611 po smrti [[Jami kagan]]a{{sfnp|Xiong|2006|p=213}} in od leta 613 do 615 aktivno podpiral upore na Kitajskem.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Gök-Türkler|last=Ahmet.|first=Taşağil|date=1995–2004|publisher=Türk Tarih Kurumu Basımevi|others=Atatürk Kültür, Dil, ve Tarih Yüksek Kurumu (Turkey)|isbn=975161113X|location=Ankara|oclc=33892575}}</ref> Pei Ju, diplomat in politik v službi dinastije Sui, se je bal, da bo kagan postal tako močan, da ga bo težko nadzirati, zato je predlagal cesarju [[Sui Jangdi]]ju, naj ponudi svojo hčer za ženo kaganovemu bratu Ašina Čiju (阿史那叱吉). Ženin je poroko iz strahu odklonil. Cesar se je kaganu že prej zameril, ko je ponudil srečanje s kaganovim strategom Šišuhujem (史蜀胡), potem pa ga je ubil, češ da se je nameraval upreti kaganu. Šibi kagan je vedel, da je bila obtožba lažna, in se je odločil upreti Suiju. Jeseni leta 615, ko je cesar Sui Jangdi obiskal poveljstvo Janmena na severni meji cesarstva, je kagan nenadoma napadel in zasedel veliko kitajskih naselij. Cesarja je kaganova žena princesa Jičeng opozorila na napad in je z družino in spremstvom pobegnili v trdnjavo v današnjem Daihsianu.<ref name="daxiong">{{harvp|Xiong|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=-1PSb8wp-woC&pg=PA63 63–64]}}.</ref> Tam ga je 11. septembra začela oblegati kaganova vojska.<ref>Sima Guang. ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷182|Vol. 182.]] (kitajsko).</ref> Cesar se je z nekaj tisoč elitnimi vojaki nameraval prebiti iz obroča, vendar so mu to odsvetovali. Namesto tega je poslal glasnike k princesi Jičeng, ki je vladala v moževi odsotnosti. Princesa je kagana lažno obvestila, da je kaganat napaden s severa in kagan je prekinil obleganje. Med kasnejšimi pretrei med Dui Jangdijevo vladavino je Šibi kagan podpiral različne lokalne vojskovodje na severozahodu Kitajske, ki so zahtevali naslov cesarja, vključno z Li Juanom, ki je nato ustanovil dinastijo Tang. Kagan je Liju priskrbel 2000 konj in 500 konjenikov, ki so igrali ključno vlogo v zgodnjih zmagah Tangov, vključno z bitko pri Huojiju. Kasneje je podprl tudi Liang Šiduja in ga najprej povzdignil v kagana (大度毗伽可汗) ter mu podaril prapor z volčjo glavo, simbolom Tujue. Liang je vodil Šibi kaganovo vojsko, da je zasedle del puščave Ordos. Liang Šidu je kasneje ustanovil državo Liang in sebe razglasil za njenega cesarja. Podprl je tudi Liu Vužuja, ki je zbral približno 10.000 vojakov in se razglasil za guvernerja. Ko sta ga napadla Čen Šiaoji (陳孝意) in Vang Žiibian (王智辯) iz bližnjega Janmena, je udaril nazaj in Vanga ubil, Čena pa prisilil v beg. Zavzel je Loufan in izropal cesarjevo palačo Fenjang (汾陽宮). Palačne dame je poslal za darilo kaganu in v zameno dobil konje. Jeseni 617 se je cesarju uprl Li Juan, ki je podpiral cesarjevega vnuka, princa Daija. Poskušal je dobiti podporo Šibi kagana in mu obljubil, da bo osvojeno ozemlje pripadlo Tangu, ves naropan denar, svila in zlato pa bi pripadli kaganu. Šibi kagan je bil s ponudbo zadovoljen in čeprav ni bil povsem pripravljen podpreti Li Juana, mu je kljub temu poslal svojega generala Kangčiaolija Tegina (康鞘利) z 2000 možmi, da spremlja Liuja nazaj na jug, Li Juanu pa je dal 1000 konj. Za spremljevalca vojske Tangov je bil imenovan kaganov brat Ašina Čidži (阿史那叱吉). Leta 618 se je kaganu podredil Žang Cangšun (张长逊), poveljnik okrožja Vujuan, in postal Koli Tegin.<ref>Zhizhi Tongzhian. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7185 vol 185]</ref> Spomladi 618 je kagan poslal v cesarstvo Tang svojega veleposlanika Kutluga Tegina (骨咄禄特勤).<ref>''Cefu Yuangui. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%86%8A%E5%BA%9C%E5%85%83%E9%BE%9C_(%E5%9B%9B%E5%BA%AB%E5%85%A8%E6%9B%B8%E6%9C%AC)/%E5%8D%B70109 vol 109.]''</ref> Februarja 619 je kagan načrtoval velik napad na kitajsko ozemlje in Liu Vužu se mu je pridružil. Ko je prodrl na ozemlje Šia, se mu je pridružil tudi Liang Šidu. Kagan je med pohodom v bližini Taijuana umrl. ==Družina== Šibi kagan je bili oče * Ašina Šibobija (阿史那什钵苾) in * Ašina Čie-še-šuaja. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin|2}} * {{citation |last=Xiong |first=Victor Cunrui |url=https://books.google.com/books?id=-1PSb8wp-woC |title=Emperor Yang of the Sui Dynasty: His Life, Times, and Legacy |publisher=State University of New York Press |location=Albany |date=2006 |isbn=9780791482681 }}. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Klan Ašina||}} {{succession box | title = [[Seznam gokturških kaganov|Kagan Vzhodnega turškega kaganata]] | before = [[Jami kagan]] | after = [[Čulo kagan]] | years = 611–619 }} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Gokturški kagani]] [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 619]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] ftc7ebucbfj6qh33r6n9bell5pb19yv 3 548833 6746551 6741807 2026-09-04T08:21:27Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter */ nov razdelek 6746551 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> jx9393u0j5621fsqg88vzervsstq37c 0 555365 6746416 6746128 2026-09-03T17:52:36Z SloveniaVideo 149613 6746416 wikitext text/x-wiki [[Slika:Celebus.jpg|alt=Slika avtobusa mestnega prometa Celje - Celebus|sličica|Celebus]] '''Celebus''' je ime za mestni potniški promet v [[Mestna občina Celje|Mestni občini Celje]]. Od uvedbe januarja 2019 ga izvaja koncesionar, avtobusni prevoznik [[Nomago]].<ref>{{Navedi splet|title=Po knežjem mestu bo vozil celebus|url=https://www.dnevnik.si/1042859350|website=Dnevnik|date=2019|accessdate=2024-01-30|archive-date=2024-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20240130201802/https://www.dnevnik.si/1042859350|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Celebus je na dobri poti|url=https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/6179-celebus-je-na-dobri-poti|website=moc.celje.si|accessdate=2024-01-30|archive-date=2024-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20240130201756/https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/6179-celebus-je-na-dobri-poti|url-status=dead}}</ref> == Avtobusne linije == Mestni potniški promet obsega 13 linij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-31 |title=Celebus |url=https://moc.celje.si/za-obcane/promet-in-mobilnost/celebus/ |access-date=2026-09-02 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> Večina linij ima izhodiščno postajo na avtobusni postaji pri [[Železniška postaja Celje|železniški postaji Celje]].<ref name=":0">{{Navedi splet |title=🚌 Vozni red CELEBUS – Mestni avtobusi v Celju {{!}} Nomago​ |url=https://www.nomago.si/mestni-promet/celje/vozni-red |access-date=2026-09-02 |website=www.nomago.si |language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+Linije mestnega prometa Celje<ref name=":0" /> !Linija !Naziv |- |1A |Čopova-Lava most |- |1B |Lava-Lopata-Gorica pri Šmartnem |- |2A |Nova vas |- |2B |Nova vas-Lokrovec Čerčnik |- |3 |Hudinja-Škofja vas |- |4 |Nakupovalna |- |5 |Pokopališče-Teharje-Vrhe |- |6 |Polule-Zagrad |- |7 |Babno-Medlog |- |8 |Polule-Košnica-Tremerje |- |9 |Trnovlje-Ljubečna |- |10 |Bukovžlak-Ljubečna |- |11 |Skalna klet-Celjski grad |} == Vozni red == Vozni red je objavljen na spletni strani izvajalca mestnega prometa Nomago, nekatere avtobusne postaje pa so opremljene tudi z elektronskimi tablami, ki kažejo čas do prihoda avtobusov na postajo. Prav tako je vozni red na voljo v interaktivni obliki v aplikaciji Centralka, ki uporabniku omogoča izbiro najbližjega postajališča glede na njegovo lokacijo in prikaz časa do prihodov avtobusov. Možno je tudi spremljanje lokacije avtobusa v realnem času.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Celebus {{!}} Centralka|url=https://centralka.celje.si/storitve/celebus|website=centralka.celje.si|accessdate=2024-01-30}}</ref> Poleg tega aplikacija omogoča plačilo vozovnice za avtobus, parkirnine in uporabo sistema izposoje koles Kolesce.<ref>{{Navedi splet|title=Centralka - Uvodna stran|url=https://centralka.celje.si/|website=centralka.celje.si|accessdate=2024-01-30}}</ref> Od avgusta 2026 je vozni red na voljo tudi v aplikaciji [[Google Maps]].<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-08-31 |title=Več povezav, več udobja, več Celja: Celebus z novimi linijami in električnimi vozili |url=https://moc.celje.si/aktualno/novice/vec-povezav-vec-udobja-vec-celja-celebus-z-novimi-linijami-in-elektricnimi-vozili/ |access-date=2026-09-02 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> == Cene voženj == Pri uporabi sistema kartice ali aplikacije [[Centralka]] je za enodnevno vozovnico treba odšteti 1 EUR (velja za vse vožnje ta dan), v 30 dneh po prvi validaciji pa se uporabniku ne odtegne več kot 15 EUR.<ref name=":1" /> Možen je tudi nakup enkratne vozovnice na avtobusu z gotovino za 1 EUR, vendar ta velja le eno vožnjo. Uporaba vozovnic IJPP je omogočena, toda potrebno je imeti aktivno ustrezno vozovnico za mestni potniški promet. Imetniki subvencioniranih vozovnic IJPP lahko tudi koristijo mestni potniški promet ob pogoju, da imajo kombinirano vozovnico ali vozovnico, ki velja izključno za mestni potniški promet Celje.<ref>{{Navedi splet|title=Z novim šolskim letom bo za vožnjo s celjskim mestnim prometom mogoče uporabljati subvencionirane IJPP vozovnice|url=https://www.celje.info/aktualno/z-novim-letom-bodo-lahko-dijaki-svojo-subvencionirano-vozovnico-uporabljali-na-celjskem-mestnem-prometu/|website=Celje.info|date=2022-08-19|accessdate=2024-01-31|language=sl-SI|first=Domen|last=Kamplet}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vozovnice|url=https://www.dujpp.si/vozovnice.html#subvencionirane|website=www.dujpp.si|accessdate=2024-09-01}}</ref> Za vojne veterane, invalide in starejše je prevoz brezplačen<ref>{{Navedi splet|title=Z junijem brezplačen Celebus ne samo za upokojence, temveč tudi za invalide in vojne veterane|url=https://www.celje.info/aktualno/z-junijem-brezplacen-celebus-ne-samo-za-upokojence-temvec-za-vse-ranljive-skupine/|website=Celje.info|date=2022-04-22|accessdate=2024-01-31|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> (potrebno je imetje ustrezne vozovnice IJPP). Ravno tako je prevoz brezplačen za otroke, mlajše od 6 let, ki so v spremstvu odrasle osebe.<ref>{{Navedi splet|title=Celebus {{!}} Centralka|url=https://centralka.celje.si/storitve/celebus|website=centralka.celje.si|accessdate=2024-01-30}}</ref> V primeru koriščenja vozovnice s kartico se le-to prisloni na validator spredaj pri vozniku, pri uporabi aplikacije pa uporabnik izbere možnost "''Koristi vožnjo''" in se z vklopljenim [[Near Field Communication|NFC]] ali [[Bluetooth|Bluetoothom]] s telefonom približa validatorju.<ref>{{Navedi splet|title=Celebus {{!}} Centralka|url=https://centralka.celje.si/storitve/celebus|website=centralka.celje.si|accessdate=2024-01-31}}</ref> == Vozni park == Prvotno floto mestnega prometa Celja je sestavljalo 10 avtobusov znamke Iveco, ki delujejo na stisnjen zemeljski plin. Nakup avtobusov je potekal sočasno z izgradnjo polnilne postaje na stisnjen zemeljski plin (metan) na relaciji Bukovžlak – City Center Celje, kjer je možno polnjenje tudi osebnih vozil.<ref>{{Navedi splet|title=Plinska polnilnica za avtobuse v Celju dobiva končno podobo|url=https://www.celje.info/aktualno/plinska-polnilnica-za-avtobuse-v-celju-dobiva-koncno-podobo/|website=Celje.info|date=2018-11-22|accessdate=2024-01-30|language=sl-SI|last=admin}}</ref> Za nakup avtobusov v vrednosti 1.152.600 evrov je MOC prejela finančno spodbudo v višini 80 % s strani Eko sklada.<ref>{{Navedi splet|title=Celje dobilo nepovratna sredstva za nove avtobuse|url=https://www.celje.info/aktualno/vecina-denarja-za-nove-avtobuse-v-celju-zagotovljena/|website=Celje.info|date=2018-04-19|accessdate=2024-01-30|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> Avgusta 2026 je bila flota razširjena še z dvema električnima avtobusoma Iveco e-Way kapacitete 65 potnikov in električnim kombijem Toyota kapacitete za devet potnikov za manj obremenjene linije. Dodaten električni avtobus pričakujejo še v jeseni istega leta.<ref name=":2" /> Razpolagajo tudi s tremi rezervnimi avtobusi na dizelski pogon.<ref name=":2" /> == Širitev mestnega prometa 2024-2026 == V začetku septembra 2024 je MOC napovedala, da so objavili javno naročilo za nakup treh električnih avtobusov in električnega kombija. V okviru te investicije, s katero so želeli razširiti sistem Celebus in tako vključiti še dodatne dele občine v mestni potniški promet, pa so računali na subvencijo iz naslova razpisa Eko sklada.<ref>{{Navedi splet|url=https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/8995-celje-z-novimi-investicijami-v-elektricna-potniska-vozila-korak-blizje-siritvi-linij-javnega-prevoza|title=Celje z novimi investicijami v električna potniška vozila korak bližje širitvi linij javnega prevoza|date=3. 9. 2024|accessdate=4. 9. 2024|website=Mestna občina Celje|publisher=Mestna občina Celje}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avgusta 2026 je MOC predstavila nova električna avtobusa in električni kombi ter prenovljeno mrežo linij mestnega potniškega prometa. Pridobitev je obsegala tri nove električne avtobuse Iveco e-Way s kapaciteto 65 potnikov (dva sta že v prometu, tretjega pa pričakujejo jeseni 2026) in električni kombi. V okviru javnega naročila je Eko sklad odobril 1.395.862 evrov nepovratnih sredstev.<ref name=":2" /> S prenovo je sistem Celebus bil razširjen tudi v naselja Zadobrova, Ljubečna, Teharje, Vrhe, Trnovlje, Bukovžlak, Začret, Košnica in Tremerje. Število prebivalcev Celja, ki živijo 15 minut hoje od najbližjega postajališča sistema Celebus, se je tako zmanjšalo na 2.200, število prevoženih kilometrov pa se bo predvidoma povečalo za več kot 20 %. Hkrati je občina napovedala postopno elektrifikacijo voznega parka.<ref name=":2" /> == Zunanje povezave == * [https://www.nomago.si/mestni-promet/celje/vozni-red Vozni red Celebus] * [https://centralka.celje.si/ Centralka] * [https://moc.celje.si/za-obcane/promet-in-mobilnost/celebus/ Celebus] {{Mestni promet}} == Sklici == <references /> * [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Mestna občina Celje]] ioebbm55m6c54ifrxc3kqci8xcsd92g 0 555752 6746533 6266876 2026-09-04T07:18:05Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6746533 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Old Town from Princes Street.JPG | image_upright = 1.2 | caption = Pogled na staro mestno jedro s Princes Street | location = [[Edinburg]], [[Škotska]], [[Združeno kraljestvo]] | part_of = Old and New Towns of Edinburgh<br />Staro in novo mesto Edinburga | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 728 | coordinates = {{coord|55|56|51.26|N|3|11|29.87|W|region:GB-EDH_type:city|display=title, inline|format=dms}} | year = 1995 | locmapin = Škotska | map_caption = }} [[File:Edinburgh map.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid mestnega središča, ki prikazuje staro mestno jedro (temno rjavo), novo mesto (srednje rjavo) in West End (oranžno), pri čemer je območje svetovne dediščine označeno z rdečo črto]] [[File:Edinburgh Cockburn St dsc06789.jpg|thumb|upright=1.2|Cockburn Street v Edinburgu]] '''Staro mestno jedro''' ({{lang-sco|Auld Toun}}) je popularno ime za najstarejši del škotske prestolnice [[Edinburg]]. Območje je ohranilo večino svojega srednjeveškega načrta ulic in številne stavbe iz obdobja reformacije. Skupaj z novim mestom iz 18./19. stoletja in West Endom je del zaščitene [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.edinburgh.org/about/about-edinburgh/world-heritage-site|title=Edinburgh-World Heritage Site|access-date=10 February 2013|publisher=VisitScotland|archive-url=https://web.archive.org/web/20130222081642/http://www.edinburgh.org/about/about-edinburgh/world-heritage-site|archive-date=22 February 2013|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> == Royal Mile == {{glavni|Royal Mile}} Royal Mile ('Kraljeva milja') je ime, ki je bilo skovano v začetku 20. stoletja za glavno ulico starega mestnega jedra, ki poteka po pobočju navzdol od [[Edinburški grad|Edinburškega gradu]] do [[palača Holyroodhouse|palače Holyroodhouse]] in porušene opatije Holyrood. Ozke uličice, pogosto največ nekaj metrov široke, vodijo strmo navzdol proti severu in jugu glavne hrbtenice, ki poteka od zahoda proti vzhodu. Pomembne stavbe v starem mestnem jedru so [[stolnica sv. Gilesa]], dvorano generalnega zbora Škotske cerkve, [[Narodni muzej Škotske]], Old College [[Univerza v Edinburgu|Univerze v Edinburghu]] in stavba škotskega parlamenta. Območje vsebuje podzemne oboke in skrite prehode, ki so ostaline prejšnjih faz gradnje. Noben del ulice se uradno ne imenuje Royal Mile glede na pravni naslov. Dejanska imena ulic (tečejo od zahoda proti vzhodu) so Castlehill, Lawnmarket, High Street, Canongate in Abbey Strand.<ref>{{Citation |first1=Gary|last1=Marshall| title=All about Edinburgh. The Royal Mile, Edinburgh : Castlehill, Lawnmarket, High Street, Canongate, Abbey Strand, Horse Wynd | year=2015 | publication-date=2015 | publisher=Edinburgh G.L.G. Publishing | isbn=978-0-9934903-2-3 }}</ref> == Ulična ureditev == Ulična ureditev, značilna za stare četrti številnih severnoevropskih mest, je še posebej slikovita v Edinburgu, kjer grad stoji na vrhu skalnate pečine, ostankov ugaslega vulkana, glavna ulica pa se spušča po grebenu od njega. Ta reliefna oblika »skale in repa« je nastala v zadnji [[Ledena doba|ledeni dobi]], ko so umikajoči se ledeniki drveli po zemlji in potiskali mehko zemljo na stran, a so jo razklale trše skale vulkanskih kamnin. Skala na vrhu hriba je bila najzgodnejši del mesta, ki se je razvil, postal je utrjen in se je sčasoma razvil v sedanji Edinburški grad. Preostanek mesta je počasi rasel navzdol po kopnem od [[Castle Rock, Edinburg|Castle Rock]]. To je bilo lahko branjeno mesto z močvirjem na jugu in umetnim jezerom Nor Loch na severu. Dostop do mesta je bil omejen z različnimi vrati (imenovanimi ''port'') v mestnem [[obzidje|obzidju]], od katerih so ostali le drobni deli. Prvotna močna linearna hrbtenica Royal Mile je imela samo ozke zaključke in zavitke, ki so vodili ob njenih straneh. Te so začeli dopolnjevati od poznega 18. stoletja s širokimi novimi potmi sever–jug, začenši s potjo severnega/južnega mostu in nato z mostom Jurija IV. Te premočrtne oblike so bile od sredine 19. stoletja dopolnjene z bolj serpentinastimi oblikami, začenši z ulico Cockburn Street, ki sta jo leta 1856 postavila Peddie in Kinnear, kar je posebej izboljšalo dostop med Royal Mile in novozgrajeno postajo Waverley. Zakon o izboljšanju mesta Edinburg iz leta 1866 je dodatno dodal poti sever jug. To sta zasnovala arhitekta David Cousin in John Lessels.<ref>Edinburgh: Mapping the City by Christopher Fleet and Danial MacCannell</ref> Imel je precej radikalne učinke: *St Mary's Wynd je bila porušen in nadomeščen s precej širšo St Mary's Street z vsemi novimi stavbami. *Leith Wynd, ki se je spuščala od High Street do Low Caltona, je bil porušena. Jeffrey Street se je začela od križišča Leitha Wynda z High Street, nasproti St Mary's Street, vendar se je na lokih upognila proti zahodu, da bi se pridružila Market Street. *East Market Street je bila zgrajena za povezavo Market Street in New Street. *Ulica Blackfriars Street je nastala s širitvijo Blackfriars Wynd, pri čemer so odstranili vse stavbe na vzhodni strani. *Nastala je Chambers Street, ki je nadomestila N College Street in odstranila Brown Square (zahod) in Adam Square (vzhod). Ime je dobila po takratnem edinburškem lordu provostu siru Williamu Chambersu in njegovem kipu v središču. *Nastala je ulica Guthrie, ki povezuje novo ulico Chambers Street s Cowgateom. == Oddelki == [[File:Image taken from page 179 of '(Edinburgh. Picturesque Notes ... With etchings by A. Brunet-Debaines from drawings by S. Bough ... and W. E. Lockhart, etc.)' (11239258446).jpg|thumb|upright=1.2|Slika starega mestnega jedra iz Calton Hilla, vzeta s strani 179 knjige ''Edinburgh: Picturesque Notes'' (1896) Roberta Louisa Stevensona. Jedkanica A. Brunet-Debainesa po risbah S. Bougha in W. E. Lockharta]] Poleg Royal Mile lahko staro mestno jedro razdelimo na več območij, in sicer od zahoda proti vzhodu: *West Port, stara pot iz Edinburgha proti zahodu *Grassmarket, območje na jugozahodu *[[Edinburški grad]] *Cowgate, spodnji južni del mesta<ref>{{Citation | title=Edinburgh revamp.(Scotland)(Cowgate site)(Brief Article) | journal=Building Design | publication-date=2004-08-27 | publisher=UBM Information Ltd | issue=1639 | pages=7(1) | issn=0007-3423 }}</ref> *Canongate, ime, ki se pravilno uporablja za celotno vzhodno okrožje *Holyrood, območje s palačo Holyroodhouse in opatijo Holyrood *Croft-An-Righ, skupina zgradb severovzhodno od Holyrooda == Stanovanjski objekti == [[File:Buildings in the High Street, Edinburgh.JPG|thumb|upright=1.2|Stavbe ob High Streetu]] Zaradi prostorskih omejitev, ki jih nalaga ozkost 'repa' in prednosti življenja znotraj obrambnega obzidja je staro mestno jedro postalo dom nekaterih najzgodnejših 'visokih' stanovanjskih stavb na svetu. Večnadstropna stanovanja so postala norma od 16. stoletja naprej. Veliko teh stavb je bilo uničenih v velikem požaru v Edinburgu leta 1824; prezidava le-teh na prvotnih temeljih je privedla do spremembe nivoja tal in nastanka številnih prehodov in obokov pod starim mestnim jedrom. Gradnja novih ulic, vključno s Severnim in Južnim mostom v 18. stoletju, je prav tako ustvarila podzemne prostore, kot so ''[[Edinburški oboki]]'' pod slednjim. Tradicionalno so bile stavbe manj goste v vzhodnem, Canongate, delu. To območje je bilo v petdesetih letih 20. stoletja podvrženo obsežnemu čiščenju in rekonstrukciji barakarskih naselij, nato pa je postalo območje večinoma stanovanjskega sveta. Od leta 1990 do 2010 so se v celotnem Canongateu pojavile velike nove stanovanjske sheme. Te so bile zgrajene v veliko večjem obsegu kot starejše stavbe in so močno povečale prebivalstvo območja. == Arheologija == Arheološka dela so običajno potrebna pred razvojnimi deli v starem mestnem jedru in ta dela so osvetlila vidike preteklosti starega mestnega jedra. Nekatera nedavna izkopavanja so bila: *Leta 2012 so izkopavanja AOC Archaeology v Advocates Close odkrila ostanke najemniškega stanovanja iz 16. stoletja in redke depozite iz 12./13. stoletja (ki so bili običajno odstranjeni s kasnejšo gradnjo stavb). Najdeni artefakti so pokazali širjenje območja v 16. in 17. stoletju, pa tudi upad v poznejšem 17. in zgodnjem 18. stoletju.<ref>{{navedi splet|title=Vol 67 (2017): Where There's Muck There's Money: The Excavation of Medieval and Post-Medieval Middens and Associated Tenement at Advocate's Close, Edinburgh {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/96|access-date=2021-08-30|website=journals.socantscot.org}}</ref> *Leta 2008 je Headland Archaeology izvedla izkopavanja med High Street in Jeffrey Street ter našla dokaze o srednjeveških gradbenih parcelah; gradnja večnadstropnih najemniških stavb, ki so značilne za večji del starega mestnega jedra 16. stoletja, in njihovo kasnejše rušenje; kot tudi usnjarna, ki je bila ustanovljena na delu mesta v 1830-ih in razširjena na velik del mesta v 1880-ih.<ref>{{navedi splet|title=Vol 58 (2014): Excavations at Jeffrey Street, Edinburgh: the development of closes and tenements north of the Royal Mile during the 16th-18th centuries {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/122|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> *V letih 1999 in 2000 so arheologi našli del srednjeveškega mejnega jarka pod St Mary's Street.<ref>{{navedi splet|title=Vol 56 (2013): Excavations in the Canongate Backlands, Edinburgh {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/86|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> Delo v Canongateu je prav tako odkrilo dele mejnega jarka,<ref>{{navedi splet|title=Vol 56 (2013): Excavations in the Canongate Backlands, Edinburgh {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/86|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> pa tudi v Cowgateu.<ref>{{navedi splet|title=Vol 42 (2011): Through the Cowgatelife in 15th-century Edinburgh as revealed by excavations at St Patrick's Church {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/70|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> Leta 2015 so izkopavanja AOC Archaeology na ulici East Market Street odkrila severovzhodni del mejnega jarka. *Izkopavanja pri novi stavbi parlamenta so odkrila več kot tisočletni razvoj in spremembe južne konice starega mestnega jedra.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Vol 40 (2010): Artefactual, environmental and archaeological evidence from the Holyrood Parliament Site excavations {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/67|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> *Izkopavanja, tudi za stavbo parlamenta, v Queensberry House so odkrila dokaze, da je Charles Maitland, lord Hatton morda kuhinjo Queensberry House preuredil v delavnico za nezakonito posnemanje denarja iz kraljeve kovnice. *Različna izkopavanja od leta 1980 so pomagala razumeti stolnico St Giles<ref>{{navedi splet|title=Vol 22 (2006): Archaeological excavations in St Giles' Cathedral Edinburgh, 1981-93 {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/38|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> in mestno obzidje. *Izkopavanja od 1970-ih do 2000-ih so osvetlila stanovanja, ki so obstajala pred Tron Kirkom.<ref>{{navedi splet|title=Vol 55 (2013): Marlin's Wynd: new archaeological and documentary research on Post-medieval settlement below the Tron Kirk, Edinburgh. {{!}} Scottish Archaeological Internet Reports|url=http://journals.socantscot.org/index.php/sair/issue/view/85|access-date=2021-08-26|website=journals.socantscot.org}}</ref> == Večji dogodki == Leta 1824 je velik [[požar]] v Edinburghu uničil večino stavb na južni strani odseka High Street med stolnico St. Giles in Tron Kirk. Med edinburškim mednarodnim festivalom High Street in Hunter Square postaneta zbirališči, kjer izvajalci v Fringeu oglašujejo svoje predstave, pogosto prek uličnih predstav. 7. decembra 2002 je požar Cowgate uničil majhno, a gosto skupino starih stavb na Cowgateu in južnem mostu. Uničil je slavni komični klub The Gilded Balloon in velik del oddelka za informatiko Univerze v Edinburghu, vključno s celovito knjižnico [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theregister.co.uk/2002/12/12/fire_guts_edinburghs_ai_library/|title=Fire guts Edinburgh's AI library|first=Tim Richardson 12 Dec 2002|last=at 09:36|website=www.theregister.co.uk}}</ref> Mesto je bilo v letih 2013–2014 prenovljeno z eno novo stavbo, večinoma v hotelski uporabi. == Sklad za obnovo starega mesta == [[File:Edinburgh 1120471 nevit.jpg|thumb|upright=1.2|Jeffrey Street oboki, ki so bili prenovljeni leta 2015]] V 1990-ih je Old Town Renewal Trust v sodelovanju z mestom Edinburgh razvil akcijski načrt za prenovo.<ref>{{Citation | author1=Edinburgh Old Town Renewal Trust | author2=Edinburgh Old Town Trust. Annual report | title=Edinburgh Old Town Renewal Trust | publication-date=1992 | publisher=Edinburgh Old Town Renewal Trust | url=http://trove.nla.gov.au/work/191572366 | access-date=10 October 2016 }}</ref><ref>{{Citation | author1=Edinburgh Old Town Renewal Trust | author2=Edinburgh (Scotland). Planning Department | title=Action plan for the Old Town | publication-date=1992 | publisher=Edinburgh Old Town Renewal Trust : City of Edinburgh District Council Planning Department | url=http://trove.nla.gov.au/work/16869379 | access-date=10 October 2016 }}</ref> == Prenova == Območje neposredno severno od Canongatea je doživelo velik projekt prenove, ki se je prvotno imenoval ''Caltongate'', a je bil pozneje preimenovan v ''New Waverley''. Shema je vključevala gradnjo mešanice stanovanjskih, hotelskih, trgovskih in pisarniških stavb na mestu nekdanjega avtobusnega postajališča SMT na ulici New Street, razvoj lokov pod ulico Jeffrey Street, prenovo drugih okoliških lokacij in vzpostavitev povezave za pešce od Royal Mile do Calton Hill. Predloge so kritizirali komentatorji, vključno z avtorjem Alexandrom McCallom Smithom in poslanko Sheilo Gilmore, ki menita, da je sodoben dizajn nezdružljiv z obstoječimi starejšimi arhitekturnimi slogi starega mestnega jedra in neprimeren za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name=SOS-caltongate>{{navedi novice|title=Caltongate development approved by Edinburgh Council|url=http://www.scotsman.com/lifestyle/heritage/caltongate-development-approved-by-edinburgh-council-1-3285688|access-date=30 January 2014|newspaper=Scotland on Sunday|date=29 January 2014}}</ref> Razvoju ''Caltongatea'' sta nasprotovala tudi združenje Cockburn in škotsko društvo za arhitekturno dediščino. Razvijalci strani Artisan Real Estate Investors so izjavili, da bo dokončan razvoj »živahno, vznemirljivo« mesto. Načrte je januarja 2014 odobril svet mesta Edinburgh,<ref>{{navedi splet | url=http://www.edinburghnews.scotsman.com/news/caltongate-work-to-start-in-summer-1-3287005 | title=Caltongate work to start in summer | publisher=Edinburgh Evening News | date=30 January 2014 | access-date=31 January 2014 | author=David McCann}}</ref> gradnja pa je potekala v poznih 2010-ih. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Old Town of Edinburgh}} {{Wikivoyage|Edinburgh/Old_Town}} *[https://whc.unesco.org/en/list/728 UNESCO World Heritage Site Inscription] *[http://maps.nls.uk/view/74400071#zoom=3&lat=7642&lon=9753&layers=BT Kincaid map showing the Old Town in 1784] *[http://www.eota.org.uk/ Edinburgh Old Town Association] [[kategorija:Edinburg]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 369ccsejvh0lbdfcboxwrtwuc7tf4ft 0 555961 6746509 6266899 2026-09-04T04:24:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746509 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Jarlshof |native_name = |alternate_name = |image = Jarlshof(NigelDuncan)Feb2007.jpg |image_size =200px |alt = |caption = Jarlshof, februar 2007 |map = |map_type = |location = Mainland, Shetlandi, [[Škotska]] |coordinates = {{coord|59.8693725|-1.2910305|format=dms|region:GB_source:enwiki-osgb36(HU397095)|display=inline,title}} |type = atlantska okrogla hiša, [[broh (stolp)|broh]], dolga hiša |epochs = [[bronasta doba]] [[železna doba]], [[Pikti]], [[Vikingi]] |ownership = Historic Scotland }} '''Jarlshof''' (/ˈjɑːrlzhɒf/ YARLZ-hof) [1] je najbolj znano prazgodovinsko arheološko najdišče na [[Shetlandsko otočje|Shetlandih]] na [[Škotska|Škotskem]]. Leži v Sumburghu na otoku Mainland in je bilo opisano kot »eno najbolj izjemnih arheoloških najdišč, ki so jih kdaj izkopali na Britanskem otočju«.<ref>[http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_&_scatness.htm " Jarlshof & Scatness"] shetland-heritage.co.uk. Retrieved 2 August 2008.</ref> Vsebuje ostanke iz let 2500 pred našim štetjem do 17. stoletja našega štetja. Naseljenci iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] so pustili dokaze o več majhnih ovalnih hišah z debelimi kamnitimi zidovi in različnimi artefakti, vključno z okrašenim predmetom iz kosti. Ruševine iz [[železna doba|železne dobe]] vključujejo več različnih vrst struktur, vključno s [[broh (stolp)|brohom]] in obrambnim zidom okoli mesta. [[Pikti|Piktsko]] obdobje ponuja različna umetniška dela, vključno s poslikanim kamenčkom in simbolnim kamnom. Ruševine iz [[Vikingi|vikinške dobe]] so največje takšno mesto, ki je vidno kjerkoli v Veliki Britaniji in vključujejo dolgo hišo; izkopavanja so dala številna orodja in podroben vpogled v življenje na Shetlandih v tem času. Najbolj vidne strukture so zidovi utrjene graščine iz škotskega obdobja, ki je navdihnila ime ''Jarlshof'', ki se prvič pojavi v romanu [[Walter Scott|Walterja Scotta]] iz leta 1821. najdišče je pod skrbništvom Historic Scotland in je odprto od aprila do septembra.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historicenvironment.scot/visit-a-place/places/jarlshof-prehistoric-and-norse-settlement|title=Plan your visit to Jarlshof Prehistoric And Norse Settlement|publisher=Historic Scotland|access-date=5 August 2017}}</ref> Leta 2010 je bil ''The Crucible of Iron Age Shetland'', vključno z [[Broh iz Mousa‎]], Old Scatness in Jarlshof, dodan na poskusni seznami območij svetovne dediščine.<ref>[http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx "From Chatham to Chester and Lincoln to the Lake District – 38 UK places put themselves forward for World Heritage status"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100713142554/http://www.culture.gov.uk/news/media_releases/7220.aspx |date=2010-07-13 }} United Kingdom Department for Culture, Media and Sport. Retrieved 7 July 2010.</ref> == Lokacija in etimologija == Jarlshof leži blizu južne konice Mainlanda, blizu naselij Sumburgh in Grutness ter južnega konca letališča Sumburgh. Lokacija gleda na morski rokav, imenovan West Voe of Sumburgh, bližnji sladkovodni izviri in gradbeni materiali, ki so na voljo na plaži, pa so dodali privlačnost lokacije kot naselja. Južni Mainland je tudi ugodna lokacija za poljedelstvo v kontekstu Shetlandov, v okolici pa je velika gostota prazgodovinskih naselbin.<ref>Dockrill, Stepehen J. "Brochs, economy and power" in Smith and Banks (2002) p. 156.</ref> Jarlshof je le eno miljo od Scatnessa, kjer so leta 1975 odkrili ostanke drugega broha in druge ruševine podobne dolgoživosti. V Jarlshofu je majhen center za obiskovalce z razstavami in zbirko artefaktov.<ref>Armit (1996) p. 152.</ref><ref>{{gbmapping|cap=1|HU398096}}</ref> Ime ''Jarlshof'', ki pomeni 'Earl's Mansion', je skovanka Walterja Scotta,<ref name=Undies>[http://www.undiscoveredscotland.co.uk/shetland/jarlshof/index.html "Jarlshof"] Undiscovered Scotland. Retrieved 2 August 2008.</ref><ref name=Gaz>[http://www.scottish-places.info/features/featurefirst1402.html "Jarlshof"] Gazetteer for Scotland. Retrieved 2 August 2008.</ref> ki je mesto obiskal leta 1814 in ga osnoval na škotskem imenu ''lairdova hiša''. Minilo je več kot stoletje kasneje, preden so izkopavanja dokazala, da je na tem mestu dejansko obstajala naselbina iz vikinške dobe,<ref name=Brit>Ritchie, Anna (March 2003) [http://www.britarch.ac.uk/BA/ba69/feat3.shtml "Great sites: Jarlshof"] ''British Archaeology'' '''69'''. Retrieved 13 August 2008.</ref><ref>Bruce, John (10 December 1905) [http://ads.ahds.ac.uk/catalogue/adsdata/PSAS_2002/pdf/vol_041/41_011_033.pdf "Excavation of a Broch at Jarlshof, Sumburgh, Shetland".] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611071808/http://ads.ahds.ac.uk/catalogue/adsdata/PSAS_2002/pdf/vol_041/41_011_033.pdf |date=2007-06-11 }} (pdf) ''Proceedings of the Society of Antiquaries of Scotland.'' Retrieved 2 August 2008.</ref> čeprav ni dokazov, da je tam kdaj živel nordijski velmož. == Zgodovina == [[File:Jarlshof Prehistoric Site.jpg|thumb|right|Jarlshof z West Voejem Sumburgh v ozadju]] Ostanki v Jarlshofu predstavljajo tisoče let človeške naselitve in jih je mogoče videti kot mikrokozmos zgodovine Shetlandov. Razen Old House of Sumburgh (glej spodaj) je mesto ostalo večinoma skrito, dokler neurje v poznem 19. stoletju ni odneslo dela obale in razkrilo dokaze teh starodavnih zgradb. Uradna arheološka izkopavanja so se začela leta 1925 in kmalu so odkrili relikvije bronaste dobe.<ref>{{navedi novice |url=https://news.google.com/newspapers?id=p_Q9AAAAIBAJ&sjid=_kgMAAAAIBAJ&pg=5834%2C4398685 |title=Relics of the Bronze Age. Shetland Discoveries. Excavations on Ruins of Jarlshof |work=The Glasgow Herald |date=2 October 1931 |access-date=26 January 2019}}</ref> Jarlshof je bil eden od dveh najdišč brohov, ki so bili prvi izkopani s sodobnimi znanstvenimi tehnikami med letoma 1949 in 1952. Čeprav so bile usedline v brohu zaradi prejšnjih poskusov močno poškodovane, je to delo razkrilo zapleteno zaporedje gradenj iz različnih obdobij.<ref>Armit (2003) pp. 26–28. The work was undertaken by John Hamilton of the Ministry of Works at Jarlshof and Clickhimin.</ref> Zgradbe na mestu vključujejo ostanke bronastodobne kovačnice, železnodobnega broha in okrogle hiše, kompleks piktskih okroglih hiš (krog kamnitih stebrov, ki spominjajo na napere kolesa in tvorijo osnovo za loke preklad), vikinško dolgo hišo in srednjeveško kmečko hišo. Od zgodnjih 1950-ih niso bila opravljena nobena nadaljnja izkopavanja in ni bilo poskusov radiokarbonskega datiranja. === Neolitik === Najzgodnejše najdbe so [[keramika]] iz [[neolitik]]a, čeprav je glavna naselbina iz bronaste dobe (glej spodaj). Najdišče v bližini je bilo datirano v 3200 pr. n. št..<ref>Nicolson, James R. (1972) ''Shetland''. David & Charles. Newton Abbott. pp. 33–35.</ref> === Bronasta doba === Bronasta doba na Škotskem je trajala od približno 2000 pr. n. št. do 800 pr. n. št..<ref>[http://www.worldtimelines.org.uk/world/british_isles/scotland/2200-800BC Scotland: 2200–800 BC Bronze Age"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101203063651/http://worldtimelines.org.uk/world/british_isles/scotland/2200-800BC |date=3 December 2010 }} worldtimelines.org.uk Retrieved 23 August 2008.</ref> Najstarejši znani ostanki na mestu Jarlshof izvirajo iz tega obdobja, čeprav obstajajo dokazi o poselitvi že leta 2500 pr. n. št.. Ostanki več majhnih ovalnih hiš z debelimi kamnitimi zidovi segajo v pozno bronasto dobo in strukture kažejo nekaj podobnosti s [[Skara Brae]] na Mainlandu, Orkneyji, vendar so manjše in poznejšega datuma. Te zgradbe so bile morda delno podzemne v najzgodnejšem obdobju poselitve, tehnika, ki je zagotavljala strukturno stabilnost in izolacijo.<ref>Armit (2003) p. 28.</ref> Obstajajo tudi dokazi o hlevu za govedo z odpadnim kanalom, ki je vodil do rezervoarja na dvorišču, in kitovim vretencem, vgrajenim v steno, ki se je morda uporabljalo kot privezovalni drog. Polomljeni kalupi iz kovačnice kažejo, da so tam izdelovali sekire, nože, meče in zatiče, na mestu pa je bilo najdeno bronasto bodalo. Predmeti kažejo, da je bil kovač izučen v irskem slogu dela.<ref>Turner (1998) p. 59.</ref><ref>Nicolson (1972) p. 33. Nicolson states that the smith "came from Ireland", but provides no supporting evidence.</ref> Ohranjeni so tudi koščeni žebljički in šila ter izjemna kostna »ploščica«. Ta zadnji predmet je dolg 5 centimetrov, ima tri luknje, izvrtane na koncih, in je okrašen z različnimi linearnimi vzorci. Njegova funkcija ni znana. Strukture bronaste dobe so prekrite s sterilnim peskom, kar kaže na prekinitev poselitve pred naslednjo fazo gradnje.<ref>Armit (2003) pp. 29, 39.</ref> === Železna doba in obdobje Piktov === [[File:JarlshofWheelhouses 15.jpg|thumb|Zunanjost prostorov okrogle hiše s stebri v Jarlshofu]] Prebivalci železne dobe so zgradili del svoje naselbine na vrhu bronastodobne. Strukture vključujejo zapleteno okroglo hišo, ki jo je pozneje nadomestila »krožna hiša z ladjami«. Nobeden del ni bil datiran, čeprav artefakti, najdeni na tej ravni, vključujejo mlinske kamne, ki nakazujejo, da so bili slednji morda zgrajeni pred letom 200 pr. n. št.<ref>Armit (2003) p. 49.</ref> V tem obdobju je nastal broh. Del strukture je bil izgubljen zaradi obalne erozije, postavljena pa je bila sodobna morska obramba. Stolp je bil najverjetneje prvotno visok 13 metrov ali več in tako kot pri mnogih drugih brohih bi bil s tega položaja odličen pogled na okoliška morja.<ref>Nicolson (1972) p. 33.</ref> V tem obdobju arheološka najdišča na Shetlandih običajno kažejo nekakšne obrambne utrdbe in Jarlshof ni izjema.<ref>Turner (1998) p. 63.</ref> Zunanji obrambni zid, povezan z brohom, je nekoč vseboval precejšnjo (čeprav precej slabo zgrajeno) hišo in dvor. Ta zid je bil pozneje uporabljen za gradnjo velike okrogle hiše v zavetrju broha.<ref name="Nicolson 1972 p. 35">Nicolson (1972) p. 35.</ref> [[File:PicWheelhouseInside.jpg|thumb|left|Notranjost krmarnice Jarlshof, ki prikazuje zalive med kamnitimi slopi]] Najzgodnejši del kompleksa okroglega prostora s stebri je datiran v leto 200 pr. n. št., čeprav so bili drugi deli zgrajeni pozneje, po 1. stoletju pr. n. št.– 2. stoletju n. št. Pri gradnji so bili uporabljeni kamni samega broha in dve od štirih glavnih struktur sta med najboljšimi primeri te vrste.<ref>Crawford, Iain "The wheelhouse" in Smith and Banks (2002) p. 116.</ref> Izvedena so bila tri zaporedna obdobja gradnje, najbolje ohranjena pa je ohranila znaten delež kamnitega dela strehe in prikazuje vrsto konzolnih obokov. En objekt je bil zgrajen kot krožna zgradba, nato pa so bili vstavljeni radialni stebri. To je morda bila prejšnja, manj stabilna zasnova. V enem primeru so stebri izmenično pravokotni in v obliki črke V, v drugem so vsi v slednji zasnovi, kar spet nakazuje razvoj sloga. Za razliko od mnogih podobnih prostorov drugje na Škotskem, ki so vgrajeni v zemljo, se zdi, da so bile strukture Jarlshofa zgrajene od nivoja tal navzgor.<ref>Turner (1998) pp. 81–2.</ref> Med artefakti iz poznejšega piktskega obdobja je koščena sponka z zaobljeno glavo, ki se je verjetno uporabljala kot sponka za lase ali obleko. Datirana je bila v obdobje 500–800 našega štetja. Poslikani kamenčki so povezani z več kot dvema ducatoma piktskih najdišč in en tak kamen je bil izkopan v Jarlshofu. Ta pravokotni fragment skrilavca je imel narisan križ in dva majhna zvitka v obliki črke S, kar kaže na povezavo s krščanskimi prepričanji.<ref>Turner (1998) p. 86. The stone is painted with a brown-black stain of unknown provenance and the purpose of these devices is obscure.</ref> Tukaj je bil najden eden od le dveh piktskih simbolnih kamnov, najdenih v Shetlandu, ki ima obliko dvojnega diska in Z-palico. Najdbe lončenine vključujejo »polirano blago« iz obdobja po 10. letu našega štetja, vključno s skledami z ravnim robom. Zdi se, da je kakovost loncev upadla v obdobju pred naselitvijo Vikingov, saj so postali tanjši in na splošno bolj surovega dizajna. V letih 43 in 77 našega štetja sta rimska avtorja [[Pomponij Mela]] in [[Plinij Starejši]] omenila sedem otokov, ki sta jih imenovala ''Haemodae'' oziroma ''Acmodae'', oba pa naj bi bila Shetlandi. Druga zgodnja pisna omemba Shetlandskih otokov je morda [[Tacit]] poročal, da je rimska flota videla ''Thule'' na potovanju, ki je vključevalo otočje Orkney leta 98.<ref>"The fleet must have sailed on to the Shetlands since ... the only land likely to be visible from ... the Orkney coast would be Fair Isle" – Ogilvie and Richmond, 1967</ref> Watson je leta 1926 izjavil, da je Tacit mislil na južni Shetland, verjetno na območje brohov v Jarlshofu. === Nordijsko obdobje === Ostanki iz tega obdobja so pokrivali večino najdišča in domneva se, da so Norvežani naseljevali to mesto neprekinjeno od 9. do 14. stoletja.<ref name=N39>Nicolson (1972) p. 39.</ref> Alex Curle je med izkopavanji v 1930-ih našel prvo potrjeno nordijsko dolgo hišo na Britanskem otočju, kasnejša izkopavanja v 1950-ih pa so odkrila dokaze o ribolovu in kmetovanju.<ref name = shetlopedia>[http://shetlopedia.com/Jarlshof "Jarlshof"] Shetlopedia. Retrieved 12 August 2008.</ref> Redili so ovce, govedo, prašiče in ponije, uživali so atlantsko polenovko, saja in lenga, našli pa so tudi kosti kitov in tjulnjev ter ostanke enega samega psa. Piščančje kosti so na nordijskih nivojih redke. [[File:Authentic Viking recreation.jpg|thumb|right|Ponovna izdelava vikinške naselbine v L'Anse-aux-Meadows, [[Nova Fundlandija]], [[Kanada]], podobnega obsega kot Jarlshof]] V Jarlshofu je sedem hiš iz nordijske dobe, čeprav naenkrat nista bili v uporabi več kot dve. Bilo je več gospodarskih poslopij, vključno z majhno kvadratno zgradbo z velikim ognjiščem, ki je morda bila savna in ki sta jo pozneje nadomestili dve ločeni gospodarski poslopji. Največja hiša iz tega obdobja je 20 krat 5 metrov pravokotna komora z nasprotnimi vrati, lesenimi klopmi ob dolgih stranicah in ognjiščem v sredini. V nasprotju s prejšnjimi zgradbami, ki so imele stožčaste slamnate strehe, so imele nordijske stavbe grebenaste lesene okvirje. V kasnejšem obdobju so to veliko strukturo uporabljali tudi za zatočišče udomačenih živali (takrat je imela tlakovano središče in bokse za živali ob straneh), kasneje pa je morda še vedno postala gospodarsko poslopje. Vrata v stajo so arheologe zmedla, saj so se zdela preozka za kravo. Skrivnost je bila razrešena, ko so pri Eastingu na Unstu izkopali podobna vrata, ki so imela ozko osnovo, podobno kot Jarlshofova, vendar so se razširila.<ref>Turner (1998) pp. 104–05.</ref><ref>Armit (2006) pp. 176–77.</ref> Drugo gospodarsko poslopje je interpretirano kot sušilnica koruze. Kasneje so bile hiše zgrajene pod kotom 90 stopinj glede na dolgo hišo in te so po vrsti in velikosti podobne kmetijskim hišam, ki so bile običajne na Shetlandih do sredine 19. stoletja. Najdenih je bilo 150 uteži za statve, kar nakazuje, da je bila volna pomemben vidik življenja nordijske dobe. Uteži za vrvico iz kasnejšega nordijskega obdobja in z njimi povezani dokazi od drugod na Shetlandih kažejo, da je bil globokomorski ribolov tudi reden. Na najdišču Jarlshof so našli tudi številne dokaze o uporabi železnega orodja, kot so škarje, srpi ter trnek in nož. Ruda je bila lokalno pridobljeno močvirsko železo.<ref>Turner (1998) p. 107.</ref> V tem času so na tem območju rasli leska, breza in vrba, bor in hrast pa sta morala biti naplavljeni les ali uvožen les. Na skrilavcu so bile najdene risbe ladij z zmajevimi gonili, portreti starca in mladega bradatega moškega ter štirinožne živali. Risbe so bile najdene na vikinških slojih, vendar so v piktskem slogu in so morda bodisi pred prihodom Norvežanov bodisi kažejo na kontinuiteto umetnosti in kulture iz enega obdobja v drugega. Podobno, čeprav je pravokotna oblika zgradb iz nordijske dobe precej drugačna od prejšnjega zaokroženega piktskega sloga, so kletni nivoji obeh obdobij zgrajeni na enak način. Uteži za statve v vikinškem slogu, vretena in druge posode so bile najdene s kamnitimi ploščami in drugimi predmeti piktskega dizajna. Najden je bil tudi bronasto-pozlačen nosilec za pas, izdelan na Irskem v 8. ali 9. stoletju; številni predmeti iz tega obdobja so v muzeju Shetlandov. Jarlshof vsebuje najobsežnejše ostanke vikinškega najdišča, kar jih je mogoče videti kjerkoli v Veliki Britaniji. === Stara hiša Sumburgh === [[File:Jarlshof IMG 5156 (29593435832).jpg|right|thumb|200px|Stara hiša Sumburgh iz začetka 17. stoletja]] Grad, zdaj znan kot hiša Jarlshof, je bil zgrajen v škotskem obdobju. Prvotno je bila srednjeveška kamnita kmečka hiša, ki jo je v 16. stoletju Robert Stewart, 1. grof Orkneyski, spremenil v utrjeno hišo, potem ko je Škotska priključila Shetlande. Stavba se je v tem času imenovala 'Nova dvorana'. V zgodnjem 17. stoletju ga je nadalje posodobil njegov sin Patrick Stewart, 2. grof Orkneyjski, ki ga je preimenoval v 'Old House of Sumburgh'. Nato je prešel v last Johna Buchanana in Margaret Hartsyde, vendar je bil v poznem 17. stoletju opuščen. Struktura je bila znana tudi kot 'The Laird's house' in 'Stewart Mansion'. == V popularni kulturi == Walter Scott je del svojega romana ''Pirat'' iz leta 1821 postavil v staro hišo v Sumburgu v 17. stoletje, ki ga je poimenoval ''Jarlshof''. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * Armit, Ian (2003), ''Towers in the North: The Brochs of Scotland''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-1932-3}} * Armit, Ian (2006), ''Scotland's Hidden History''. Stroud. Tempus. {{ISBN|0-7524-3764-X}} * Ballin Smith, B. and Banks, I. (eds) (2002), ''In the Shadow of the Brochs: The Iron Age in Scotland'', {{ISBN|978-0752425177}}. * Watson, William J. (1994) ''The Celtic Place-Names of Scotland''. Edinburgh. Birlinn. {{ISBN|1-84158-323-5}}. First published 1926. == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://www.shetlopedia.com/Jarlshof Shetlopedia, Jarlshof pages] *[http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=781716373 Jarlshof – Megalithic Portal] *[http://www.shetland-heritage.co.uk/brochures/area_pages/south_mainland/jarlshof_&_scatness.htm Jarlshof – Shetland Heritage] *[https://web.archive.org/web/20061210083330/http://www.orkneyshetland.co.uk/shetland/jarlshof.html Orkney and Shetland Touring Company (temporarily offline)] *[http://www.doughoughton.com/webpage/page/page122.html Pictures of Jarlshof] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Shetland]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Škotskem]] [[Kategorija:Bronasta doba]] [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Škotskem]] mcv35exuiu1v1m8tygjxijne936bnfq 0 556070 6746436 6743616 2026-09-03T19:18:42Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ + 6746436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}} Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi. == Začetek == * Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]). == Prve spremembe == * [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]]. == Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada == * [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]]. == Prva Slovenska uradna vojaška sila == * [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!". == Plebiscit == * [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]]. == Izvršitev Slovenske samostojnosti == * Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]]. == Vojna == ''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]]. == Po vojni == * Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}} * {{cite book |last=Bačič |first=Geza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PK4MVVY |title=Občina Murska Sobota v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2025 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=253574403}} * {{cite book |last=Blagovič |first=Bojan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W9YW7502 |title=Ravnanje s prebeglimi in ujetimi pripadniki ter zbirni centri med osamosvojitveno vojno v Pomurju 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Pomurje : pokrajinska koordinacija Zveze slovenskih častnikov za Pomurje |year=2023 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=166337027}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}} * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Filipčič |first=Rok |title=Slovenski teritorialec : uniforme, oborožitev in oprema slovenske Teritorialne obrambe 1990–1991 |last2=Ravbar |first2=Matjaž |publisher=Vojaški muzej Slovenske vojske |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=184823555}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Furlan |first=Branimir |title=Vojaška strategija osamosvojitve Slovenije |publisher=Defensor |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=145124355}} * {{cite book |last=Geder |first=Alan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDCWCQI5 |title=Gornja Radgona v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Gornja Radgona |language=sl, de |cobiss=107422211}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{cite book |last=Kladnik |first=Tomaž |title=Vojaška obramba Slovenije : 1990–1991 |last2=Bolfek |first2=Boris |last3=Mikulič |first3=Albin |last4=Brodnik |first4=Ana |last5=Kastelic |first5=Gregor |last6=Ravbar |first6=Matjaž |last7=Filipčič |first7=Rok |last8=Premk |first8=Martin |last9=Torkar |first9=Blaž |publisher=Defensor |year=2011 |place=Ljubljana |language=sl |last10=Horvat |first10=Mladen |last11=Pörš |first11=Simona |last12=Marković |first12=Zvezdan |cobiss=258271232}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2012 |volume=I |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2013 |volume=II |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{cite book |last=Krajnc |first=Viktor |title=Izpolnjena pričakovanja |publisher=Grafika Gracer |year=2001 |place=Celje |language=sl |cobiss=112275712}} * {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{cite book |title=Skupaj v vojni za Slovenijo : Šentilj '91 |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj : Policijsko veteransko društvo Sever |year=2024 |editor-last=Maher |editor-first=Vladimir |place=Pesnica pri Mariboru : Maribor |language=sl |cobiss=194460931}} * {{cite book |last=Mavrič |first=Edi |title=Priče in pričevanja : [osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini 1990-1991] |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2004 |place=Mozirje |language=sl |cobiss=128924416}} * {{cite book |title=Trdna mreža : osamosvajanje Slovenije v Zgornjem Posočju |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje |year=2008 |editor-last=Medved |editor-first=Roman |place=Tolmin |language=sl |editor-last2=Hrovat |editor-first2=Silvo |editor-last3=Berginc |editor-first3=Vito |editor-last4=Leban |editor-first4=Metod |cobiss=240946432}} * {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}} * {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |title=Ptuj in leto 1991 : zbornik pričevanj, spominov in dokumentov |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2006 |editor-last=Merc |editor-first=Janez |place=Ptuj |language=sl |cobiss=57142273}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Mikulič |first=Albin |url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=941&lang=slv |title=Uporniki z razlogom : Maneverska struktura narodne zaščite |publisher=Ministrstvo za obrambo RS |year=2005 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=222011392}} * {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}} * {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite thesis |last=Osojnik |first=Janez |title=Plebiscit v Republiki Sloveniji leta 1990 |type=doktorska disertacija |publisher=FF UM |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95403 |place=Maribor |language=sl |year=2025 |cobiss=273929987}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Pučnik |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=269732864}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Bučar |publisher=Mohorjeva družba |year=2016 |place=Celovec |language=sl |cobiss=285057024}} * {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}} * {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{cite book |last=Purnat |first=Niko |title=Priče in pričevanja 2 : kako smo gradili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski dolini |last2=Kotnik |first2=Franci |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2016 |place=Nazarje |language=sl |cobiss=287694080}} * {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki na Gorenjskem - 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2021 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Tržič |language=sl |cobiss=72421891}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki v vzhodnoštajerski pokrajini 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever |year=2022 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=117296643}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=https://sistory.si/publication/26859 |title=Slovenci v osemdesetih letih |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2001 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=115712256}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |title=Slovenci v Evropi |publisher=FF UL |year=2002 |editor-last=Vodopivec |editor-first=Peter |series=Historia |volume=5 |place=Ljubljana |pages=211–286 |language=sl |chapter=Slovenska zunanja politika in mednarodni vidik slovenske osamosvojitve |chapter-url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX6JBH0O |cobiss=18134114}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-20983BAG |title=Slovenija, moja dežela |last2=Kerec |first2=Darja |last3=Ajlec |first3=Kornelija |last4=Vehar |first4=Maja |publisher=Cankarjeva založba |year=2017 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X1Q3SUY |title=Prlekija v ognju osamosvojitvene vojne 1991 |publisher=Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo : Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje |year=2020 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7M6XF4K7 |title=Občina Lendava v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |last3=Kisilak |first3=Alojz |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2021 |place=Lendava |language=sl |cobiss=66835459}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite book |last=Slokar |first=Jože |title=Listi iz dnevnika : Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije |publisher=Modrijan |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=284688640}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{cite book |last=Teropšič |first=Tomaž |title=Posavje v letih 1989–1991 |last2=Teropšič |first2=Mitja |publisher=Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo |year=2001 |place=Brežice |language=sl |cobiss=114327552}} * {{cite book |title=Čas odločitve : 1990–1991 : zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2010 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Lenart |language=sl |cobiss=2751092}} * {{cite book |title=Slovenski lovci v vojni za Slovenijo |publisher=Lovska zveza Slovenije |year=2016 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=89267713}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}} * {{cite book |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Odzvali smo se klicu domovine Slovenije |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Sevnica |language=sl |cobiss=125781507}} * {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}} * {{cite book |title=Začelo se je v Pekrah |publisher=Muzej narodne osvoboditve |year=2001 |editor-last=Žnidarič |editor-first=Marjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=45985025}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]] 6xhzdtgljdejs6g7hw8da8deip3uyh2 0 557904 6746517 6267144 2026-09-04T05:12:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Jevgen Marusjak [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = | nationality = {{UKR}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 166 cm | club = ShVSM Ivano-Frankivsk | skis = [[Slatnar]] | personalbest = 228,5 m <small>(Planica, 2024)</small> | olympicteams = 1 | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = 3 | worldsmedals = | worldsgolds = | career_start = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2019]] | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = }} '''Jevgen Igorovič Marusjak''' ({{lang-uk|Євген Ігорович Марусяк|translit=Jevgen Igorovyč Marusjak}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[smučarski skakalec]], * [[16. marec]] [[2000]], [[Krivorivnja]], [[Ukrajina]]. Marusjak je član kluba ShVSM Ivano-Frankivsk in ukrajinske državne reprezentance. V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 13. februarja [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2021]] na tekmi v [[Zakopane|Zakopanih]], ko je zasedel 49. mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ldufk.edu.ua/index.php/id-2019/articles/duet-lizhnix-dvojeborciv-ldufk-vistupit-na-chempionati-svitu-2019-89535.html|title=Nordic combined duet from the Lviv State University will participate in the World Championships|date=|publisher=[[Lviv State University of Physical Culture]]|accessdate=January 29, 2022|archive-date=2022-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220214214833/http://www.ldufk.edu.ua/index.php/id-2019/articles/duet-lizhnix-dvojeborciv-ldufk-vistupit-na-chempionati-svitu-2019-89535.html|url-status=dead}}</ref> Nastopil je na [[Zimske olimpijske igre 2022|Zimskih olimpijskih igrah 2022]]<ref>{{navedi splet|url=https://suspilne.media/199917-ukraina-oficijno-zatverdila-sklad-zbirnoi-na-olimpijski-igri-2022-hto-v-komandi/|title=Official list of Ukrainian delegation at the 2022 Winter Games was published|date=January 21, 2022|publisher=[[Suspilne]]|accessdate=January 28, 2022}}</ref>, kjer je zasedel 47. mesto na srednji skakalnici in 50. na veliki. 27. januarja [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2023]] je na letalnici [[Kulm]] na treningu kot prvi ukrajinski skakalec presegel 200 m, na tekmi 29. januarja pa je s 26. mestom prvič osvojil točke svetovnega pokala. 12. februarja je postal prvi ukrajinski skakalec z zmago v [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]] na tekmi v [[Klingenthal]]u.<ref>{{navedi splet|title=Klingenthal, Continental Cup large hill event (12.2.2023)|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3316/2023JP3316RL.pdf|work=[[International Ski Federation]]|date=12 February 2023|access-date=2024-03-26|archive-date=2024-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20240328030622/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3316/2023JP3316RL.pdf|url-status=dead}}</ref> 1. aprila na finalu sezone na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici bratov Gorišek]] v [[Planica|Planici]] se je z 18. mestom prvič uvrstil v prvo dvajseterico, postavil je tudi nov ukrajinski državni rekord z 213,5 m. Leta [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|2023]] je na svojem tretjem [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnem prvenstvu]] dosegel najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih s 17. mestom na srednji skakalnici. 17. marca [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2024]] je na letalnici [[Vikersundbakken]] dosegel svojo najboljšo uvrstitev v karieri z 11. mestom in nov ukrajinski državni rekord z 223 m, na finalu sezone na Letalnici bratov Gorišek v Planici pa je 22. marca dosegel 15. mesto in ponovno nov ukrajinski državni rekord z 228,5 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=JP&seasoncode=&competitorid=190011&type=result&categorycode=&sort=&place=&disciplinecode=&position=&limit=100 |title=Yevhen MARUSIAK |accessdate=2024-03-26 |work=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Marusjak, Jevgen}} [[Kategorija:Ukrajinski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] 2rwnco5vj78n2y6v6i5fx9v9cxs97bj 0 562580 6746349 6746177 2026-09-03T13:15:11Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6746349 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Vešner Tičić | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Celje|Celje]] | clubnumber = 14 | youthyears1 = 2006–2013 | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]<ref>{{navedi splet |last1=Nejedly |first1=Gorazd |title=Ljubljančan iz Maribora navdušuje v Kopru |url=https://www.slovenskenovice.si/sport/odmevi/ljubljancan-iz-maribora-navdusuje-v-kopru/ |website=[[Slovenske novice]] |access-date=13 March 2024 |date=12 April 2022}}</ref> | youthyears2 = 2013–2018 | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | youthyears3 = 2018–2019 | youthclubs3 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | years1 = 2018–2019 | clubs1 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps1 = 8 | goals1 = 0 | years2 = 2019–2021 | clubs2 = [[NK Krka|Krka]] | caps2 = 41 | goals2 = 5 | years3 = 2021–2024 | clubs3 = [[FC Koper|Koper]] | caps3 = 92 | goals3 = 5 | years4 = 2024–2026 | clubs4 = [[FK Pari Nižni Novgorod|Pari Nižni Novgorod]] | caps4 = 50 | goals4 = 2 | years5 = 2026– | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2024– | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Luka Vešner Tičić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. oktober]] [[2000]], [[Maribor]].<ref>{{navedi splet |last1=Nejedly |first1=Gorazd |title=Rojeni Mariborčan bi rad ukradel naslov Mariborčanom |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/rojeni-mariborcan-bi-mariborcanom-rad-ukradel-naslov/ |website=[[Delo (časopis)|Delo]] |access-date=13 March 2024 |date=11 April 2022}}</ref> Vešner Tičić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Celje|Celje]] in od leta 2024 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-v-teksasu-z-golom-gradisarja-prvic-premagala-zda/695568 |title=Slovenija v Teksasu z golom Gradišarja prvič premagala ZDA |accessdate=2024-06-08 |date=2024-01-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]], [[NK Krka|Krko]] in [[FC Koper|Koper]] ter ruski [[FK Pari Nižni Novgorod|Pari Nižni Novgorod]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 93 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{NK Celje squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vešner Tičić, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši FK Parija Nižni Novgorod]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] s47z2a3jwstasqhr9hmxav8j9zdv8r8 0 562913 6746388 6735533 2026-09-03T15:07:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746388 wikitext text/x-wiki {{Infobox government agency |agency_name = United States Geological Survey (USGS) |logo = USGS logo green.svg |logo_width = 160px |logo_caption = Logotip |seal = US-GeologicalSurvey-Seal.svg |seal_width = 140px |seal_caption = Pečat |picture = Flag of the United States Geological Survey.png |picture_caption = Zastava |formed = {{Start date and age|1879|03|03|mf=y}} (kot Geological Survey) |preceding1 = |preceding2 = |jurisdiction = Združene države Amerike |headquarters = John W. Powell National Center<br>[[Reston, Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |coordinates = {{coord|38.9470|-77.3675|type:landmark_region:US-VA|display=inline,title}} |employees = 8.670 (2009) |budget = 1,497 milijarde USD (FY2023) |chief1_name = [[David Applegate (geolog)|Dave Applegate]] |chief1_position = Direktor |parent_agency = [[Ministrstvo za notranje zadeve Združenih držav Amerike]] |child1_agency = |website = {{official URL}} |footnotes = }} '''Geološki zavod Združenih držav Amerike''' ({{jezik-en|United States Geological Survey}}, '''USGS''') je specializirana agencija [[Ministrstvo za notranje zadeve Združenih držav Amerike|Ministrstva za notranje zadeve Združenih držav Amerike]], ki se ukvarja z raziskavami na področju [[vede o Zemlji|ved o Zemlji]] s poudarkom na klasifikaciji površja, naravnih tveganjih in naravnih virih [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].<ref name="NGS">{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/united-states-geological-survey/ |title=United States Geological Survey |publisher=[[National Geographic Society]] |accessdate=2024-06-16 |archive-date=2024-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240616153245/https://education.nationalgeographic.org/resource/united-states-geological-survey/ |url-status=dead }}</ref><ref name="NAP">{{navedi knjigo | title=International Science in the National Interest at the U.S. Geological Survey | publisher=National Academies Press | publication-place=Washington, D.C. | date=2012-07-18 | isbn=978-0-309-22449-9 | doi=10.17226/13302}}</ref> Je edina znanstvena agencija ministrstva, njena edina naloga je zbiranje podatkov za odločevalce, pri čemer sama nima odločevalske vloge.<ref>{{navedi splet |title=Who We Are |url=https://www.usgs.gov/about/about-us/who-we-are |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804005000/https://www.usgs.gov/about/about-us/who-we-are |archive-date=August 4, 2022 |access-date=August 3, 2022 |website=U.S. Geological Survey}}</ref> Sedež USGS je v kraju [[Reston, Virginija|Reston]] v [[Virginija|Virginiji]], večje izpostave pa ima še v [[Lakewood, Kolorado|Lakewoodu]] ([[Kolorado]]) in v Nasinem raziskovalnem parku v [[Silicijeva dolina|Silicijevi dolini]] ([[Kalifornija]]).<ref>{{navedi novice |last=McLean |first=Tessa |date=May 10, 2024 |title=Big Bay Area property could soon be vacant after 70 years |url=https://www.sfgate.com/local/article/bay-area-property-will-be-vacant-housing-proposed-19449732.php |access-date=2024-05-12 |work=SFGATE |language=en}}</ref> Leta 2009 je imel 8670 zaposlenih.<ref name="AP-20091023">{{navedi novice |date=October 23, 2009 |title=Monterey Aquarium's McNutt new USGS Director |work=[[The Seattle Times]] |agency=[[Associated Press]] |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/nationworld/2010126506_apususgsdirector.html |access-date=October 25, 2009}}</ref> Dejavnost je organizirana v sklopih:<ref name="NGS"/><ref name="NAP"/> * sistemi temeljne znanosti * ekosistemi * energija in minerali * kopenski viri * vodni viri * zdravje okolja * naravna tveganja Poleg preučevanja [[Geografija Združenih držav Amerike|geografije Združenih držav Amerike]] sodeluje USGS v številnih mednarodnih raziskovalnih projektih po vsem svetu,<ref name="NAP"/> že od zgodnjih let ameriškega vesoljskega programa pa opravlja tudi geološke raziskave in kartiranje drugih [[nebesno telo|nebesnih teles]] v sodelovanju z [[NASA|Naso]].<ref name="Rocky Moon 1993">{{navedi knjigo| url = http://www.lpi.usra.edu/publications/books/rockyMoon/ | title=To a Rocky Moon: A Geologist's History of Lunar Exploration| last = Wilhelms| first=Don| date = 1993 |publisher=University of Arizona Press}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|United States Geological Survey|Geološki zavod Združenih držav Amerike}} * {{official}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-Združene države Amerike}} [[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Reston, Virginija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1879]] [[Kategorija:Vladne agencije Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Združenih državah Amerike]] ah2rjt6zym39dgrp7xon5b4rd7fpr4w 0 564167 6746507 6744400 2026-09-04T01:18:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746507 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rodič (priimek)}} {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = Gospod | name = Ivan Rafael Rodić | honorific-suffix = [[frančiškani|OFM]] | title = [[škof|pokojni beograjski nadškof]] | image = Giovanni Raffaele Rodic ab995526e4 o.jpg | image_size = | alt = | caption = Nadškof Rafael Rodić v slovesnih škofovskih oblačilih 1926 | native_name = Ivan | native_name_lang = hr | church = | archdiocese = [[Nadškofija Beograd|beograjska]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = [[29. oktober]] [[1924]]<br>[[papež Pij XI.|Pij XI.]] | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = [[28. november]] [[1936]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Josip Ujčić]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = [[23. julij]] [[1893]] | ordained_by = [[kardinal]] [[Anton Josef Gruscha|Gruscha]] | consecration = [[7. december]] [[1924]] | consecrated_by = nuncij [[Ermenegildo Pellegrinetti]], naslovni nadškof škofije Adana. Soposvečevalca<br>[[Anton Akšamović]] škof Bosne in Srema (Džakovo)<br>[[Jozo Garić]] OFM, škof v Banjaluki | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Hrvati|Hrvat]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Fabijan Rodić<br>Ana rojena Kožović | partner = | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | previous_post = [[Apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Banat]]a<br>10. februar 1923 – 29. oktober 1924 | profession = | education = | alma_mater = [[Univerza na Dunaju|Dunajska univerza]] | motto = '''»Dominus illuminatio mea et salus mea!«'''<br>''»Gospod je moja luč in moja rešitev!«''<ref>Ps 27,1</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=9}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Ivan Rafael Rodić''' (tudi {{lang|hr|Ivo Rodić}}, {{lang-it|Giovanni Raffaele Rodic}}, {{lang-sl|Janez Rafael Rodič}}), [[Hrvati|hrvaški]] [[duhovnik]], [[frančiškani|frančiškan]] in [[nadškof]]; *[[15. junij]] [[1870]], [[Nurkovac]], [[Slavonska Požega]] (takrat [[Avstro-Ogrska]], danes [[Hrvaška]]); †[[10. maj]] [[1954]] [[Slavonska Požega]] (takrat [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Hrvaška]]). Beograjski nadškof je bil 1924-1936, apostolski upravitelj Banata (Veliki Bečkerek) pa 1923-1936. == Življenjepis == Nadškof ''Ivan Rafael Rodić'' [[frančiškani|OFM]] je bil hrvaški cerkveni dostojanstvenik, ki je zasedel kot prvi nadškof nadškofijski sedež novoustanovljene ''[[Nadškofija Beograd|Nadškofije Beograd]]-[[Smederevo]]'' 1924-1936; obenem pa je zadržal leto prej začeto vodstvo ''Banatske apostolske uprave''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/brodic.html |title=Giovanni Raffaele Rodic|accessdate=2008-12-24 |quote=|publisher=Catholic-Hierarchy}}</ref><ref name="nypl">{{navedi splet | url = http://digitalgallery.nypl.org/nypldigital/dgkeysearchdetail.cfm?trg=1&strucID=1024994&imageID=1552163&parent_id=1024988&word=&snum=&s=&notword=&d=&c=&f=&k=4&sScope=&sLevel=&sLabel=&total=210&num=160&imgs=20&pNum=&pos=161&print=info | title = P. Ivan Rafael Rodić | work = Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca | author = Leopold Gedő | year = 1926 | origyear = 1887 | publisher = [[New York Public Library]] | accessdate = 2011-09-13 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="belgrade-history">{{navedi splet | url = http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/istorija.htm | title = Istorija | trans-title = History | language = Serbian | publisher = [[Roman Catholic Archdiocese of Belgrade]] | date = | accessdate = 2011-09-13 | archive-date = 2012-04-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120402030438/http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/istorija.htm | url-status = dead }}</ref><ref name="GCatholic-belgrade">{{navedi splet | url = http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm | title = Metropolitan Archdiocese of Beograd Serbia | publisher = GCatholic.org | accessdate = 2011-09-13}}</ref> === Družina in šolanje === Ivan Rafael Rodić se je rodil 15. junija 1870 kot peti od šestih otrok v vasi [[Nurkovac|Nurkovcu]] pri [[Slavonska Požega|Slavonski Požegi]] v takratnem ''[[Troeno kraljestvo Hrvaške, Slavonije in Dalmacije|Troenem kraljestvu Hrvaške, Slavonije in Dalmacije]]'', v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem cesarstvu]], v njegovem ogrskem delu. Krstil ga je na ime Ivan še istega dne brestovski župnik Ferdinand Domanković<ref>Krstna knjiga št. 2, str. 70, št. 30</ref>. Njegova starša Fabijan (1840-1918) iz Nurkovca in Ana rojena Kožović (1837-1917) iz bližnjih [[Pavlovci|Pavlovcev]] sta bila kmečkega rodu. Rodičevci so dali Cerkvi šest duhovnikov, med njimi štiri frančiškane; med njimi je bil Ivan najmlajši ter peti od šestero otrok.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=10}}</ref> Vasica Nurkovac je imela ob njegovem rojstvu 320, 1955 jih je bilo 255, 2001 245, a danes (2021) ima naselje le še 185 prebivalcev;<ref>Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2021. – stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima (hrvatski i engleski). Državni zavod za statistiku. 22. rujna 2022. Wikidata Q118496886</ref> namestila se je na obronke [[Požeška gora|Požeške gore]], na levi strani ceste med [[Slavonska Požega|Slavonsko Požego]] in [[Nova Gradiška|Novo Gradiško]]. V ljudsko šolo je hodil v [[Brestovac|Brestovcu]]; njegov prastric, nekdanji frančiškanski provincijal [[Ivo Rodić]], mu je priskrbel nadaljevanje šolanja na priznani požeški klasični gimnaziji, kjer je bival v frančiškanskem samostanu. K frančiškanom je vstopil na Dunaju 14. septembra 1886, kjer je na koncu [[noviciat]]a napravil [[redovne zaobljube|zaobljube]] ter prejel redovniško ime Rafael. Šolanje je nadaljeval v [[Dunaföldvár]]ju na Madžarskem. Prvi letnik bogoslovja je obiskoval v [[Baja, Madžarska|Baji]], nadaljeval pa na [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]], kjer je študije končal z odliko. Slovesne zaobljube je izrekel na Dunaju 14. julija 1891, [[duhovniško posvečenje]] pa prejel v [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Dunajski stolnici svetega Štefana]] 23. julija 1893 iz rok nadškofa in [[kardinal]]a [[Anton Josef Gruscha|Gruscha]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/97673647/Ivan_Rafael_Rodi%C4%87_Franciscan_and_Archbishop_of_Belgrade |title=Ivan Rafael Rodić Franciscan and Archbishop of Belgrade|publisher=Academia.edu|author=Daniel Patafta|date=28. julij 2018|accessdate=1. oktober 2018}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=10s}}</ref> ==== Profesor ==== Kot [[frančiškani|frančiškan]] je torej diplomiral na [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]] iz bogoslovja ter 1893 začel poučevati teologijo v [[Baja, Madžarska|Baji]], kjer je ostal do 1898.<ref>Robert Skenderović (October 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" (PDF). Scrinia Slavonica (v hrvaščini). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Pridobljeno 13. september 2011</ref> <ref>Arhiv franjevačkog samostana Požega (naprej: AFSP) b. D-18</ref><ref>Osobnik [Osebni zapiski]. Osobni fond nadbiskupa Rodića, b.[ox] 1</ref><ref>K. Suhodolski, “Apostolski administrator Rafael Rodić”, Katolički list, 22. marec 1923., 146</ref><ref>Franjo Pipinić, “Nadbiskup o. Rafael Rodić zlatomisnik”, Katolički list, 22. julij 1943, 319.</ref><ref>Arhiv Hrvatske franjevačke provincije (naprej: AHFP).</ref><ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=12}}</ref> Za časa njegovega poučevanja v Baji je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] ukazal, da se morajo štiri frančiškanske veje: ''observanti (Observants), reformiranci (Riformati), alkantarinci (Alcantarines) in rekolektinci (Recollects)'' zopet združiti v eno samo družino pod imenom ''Ordo Fratrum Minorum (Red manjših bratov''), kar je bilo v skladu z Rodičevo usmeritvijo.<ref>{{navedi splet|url= https://franciscanstudies.com/wp-content/uploads/2018/10/sept_iam.pdf |title= »''Septimo Iam'' and the Order of Friars Minor« of the Leonine Union |publisher=Franciscanstudies.com|author=Noel Muscat OFM |date=18. september 2018|accessdate=28. julij 2024}}</ref> === Prenova za novo stoletje === Posledice [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], [[absolutizem|absolutizma]] in na področju [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] zlasti [[jožefinizem|jožefinizma]] so bile namreč za versko življenje pogubne; med drugim so posvetnost in laksizem, podrejenost zemeljski oblasti in razvade glede na pravila vdirale tudi v življenje redovnih družb. Zato je sprožil [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] prenovo tudi med [[frančiškani]]: 4. oktobra 1897 je objavil ''[[papeška bula|bulo]] Felicitate quadam'', s katero je začrtal smernice; obenem je združil številne moške veje reda manjših bratov v tri veje, ki obstajajo še danes: # prvi (moški) red, ki se nadalje deli spet na tri veje in šteje dandanes okoli 30.000 članov: ## manjši bratje iz observance, v slovenščini: ''[[frančiškani]]'' ali observanti, kratica: ''OFM'', nosijo temnorjavo redovno obleko ali habit; ## manjši bratje minoriti, v slovenščini: ''[[minoriti]]'' ali konventualci, kratica: ''OFMConv'', nosijo črn habit; ## manjši bratje kapucini, v slovenščini: ''[[kapucini]]'', kratica: ''OFMCap'', nosijo rjav habit; # drugi (ženski) red - [[klarise]], kratica: ''OSC'', šteje okoli 7.000 članic; # tretji (laiški) red - [[Frančiškov svetni red]] ali ''tretjeredniki'', kratica: ''OFS'', ki pa šteje okoli 3 milijone članov. ==== Nova provinca in novo vodstvo ==== Takrat se je pokazala potreba po preureditvi obstoječih provinc, saj se je širilo po nekaterih samostanih ne le godrnjanje zoper prestrogo obnovo, ampak so temu sledili zlasti na Ogrskem (200 članov) in na Dunaju mnogi izstopi; tega je bilo manj na Hrvaškem in tudi zato je bila s papeškim blagoslovom ustanovljena nova (reformirana) ''Provinca svetega Cirila in Metoda''; 3. junija 1900 pa je uprava frančiškanskega reda z odlokim ''Ordine nostro'' potrdila ustanovitev nove province na ozemlju pod upravo hrvaškega bana in sabora: začenši na vzhodu od Srema in Slavonije prek Podravine in osrednje Hrvaške z Medmurjem, obalnim območjem severnega Jadrana z Gorskim kotarjem in Liko. V novo sestavo so bili vključeni samostani iz treh prejšnjih provinc: hrvaško-kranjske sv. Križa, slovansko-podonavske sv.Janeza Kapistrana in ogrske sv. Ladislava. Novo središče je postal Zagreb, njen prvi provincialni minister častitljivi Božji služabnik [[Slovenci|Slovenec]] [[Vendelin Vošnjak|Vošnjak]], prvi kustos pa [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] (1900-1903).<ref>Protocollium Conv. Viennensis ad S. Hieronymum ab 1852-1907.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ofm.hr/povijest-provincije/|title=Hrvatsk franjevačka provincija sv. Ćirila i Metoda. Povijest provincije.|publisher=Franjevci|author=Daniel Patafta|place=Zagreb|date=21. april 2021 |accessdate=12. oktober 2024}}</ref> ==== Cerkvene službe ==== Rodič je bil med voditelji hrvaškega katoliškega gibanja, ki ga je začel [[Slovenci|Slovenec]] - [[Škofija Krk|krški škof]] [[Anton Mahnič|Mahnič]]. Opravljal je pomembne službe znotraj [[frančiškani|frančiškanskega reda]] kakor tudi na ravni vesoljne [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] ter je bil med drugim: #profesor svetopisemskih ved v Baji (1893-1898); #svetovalec vrhovnega komisarja [[Martin Lutz|Lutza]] in [[gvardijan]] frančiškanskega samostana na Dunaju (1899); #prvi kustos novoustanovljene hrvaške frančiškanske province Svetega Cirila in Metoda (1900-1903)<ref>Protocollium Conv. Viennensis ad S. Hieronymum ab 1852-1907.</ref>; #[[gvardijan]] frančiškanskih samostanov v [[Zagreb]]u (1900-1903; 1909-1912), [[Varaždin]]u (1903-1909) in na [[Trsat]]u (1918-1923).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ivan_Rafael_Rodi%C4%87|title=Ivan Rafael Rodić|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|date= |accessdate=26. julij 2024}}</ref>; #provincijalni definitor in minister 1912-1918; #obnovitelj cerkva v [[Zagreb]]u, [[Ilok]]u in na [[Dunaj]]u; #urednik glasila tretjerednikov ''"Ružičnjak"'' (1906); #urednik homiletičnega časopisa ''"Dušobrižnik"'' (1909); #preureditelj frančiškanskega Tretjega reda na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini z ustanovitvijo Zveze tretjega reda; #ustanovitelj Družbe sv. Rafaela za izseljence; #ureditelj dušnopastirske skrbi za slovenske in hrvaške priseljence v Kanadi in ZDA; #glavni apostolski vizitator v Kanadi in ZDA, kakor tudi v več evropskih državah;<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/97673647/Ivan_Rafael_Rodi%C4%87_Franciscan_and_Archbishop_of_Belgrade |title=(PDF) Ivan Rafael Rodić - Franciscan and Archbishop of Belgrade|publisher=Academia.edu|author=Daniel Patafta|date=28. julij 2018 |accessdate=1. oktober 2018}}</ref> #bil je tudi [[provincijal]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (od 1912).<ref>Leopold Gedő (1926) [1887]. "P. Ivan Rafael Rodić". ''Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.'' New York Public Library. Retrieved 2011-09-13.</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=17}}</ref> 1881-1884 pa je bil provincijal ''Province sv. Janeza Kapistrana'', ki je obsegala Slavonijo, Srem in velik del Južne Ogrske.<ref>Robert Skenderović (oktober 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" (PDF). Scrinia Slavonica (in Croatian). 6 (1). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Retrieved 2011-09-13.</ref><ref name="skenderovic-2006">{{cite journal | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=11265&lang=en | format = PDF | language = Croatian | title = Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća |trans-title=Role of Slavonian Franciscans in the national movement of the Danubian Croats during the 19th and at the beginning of the 20th century | author = Robert Skenderović | pages = 194–216 | journal = Scrinia Slavonica | volume = 6 | number = 1 |date=October 2006 | issn = 1332-4853 | publisher = Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja | accessdate = 2011-09-13}}</ref> Njegovo delovanje je bilo vsestransko; sedaj se je navdušil še nad prenovo in je postal poleg provincijala [[Slovenci|Slovenca]] [[Vendelin Vošnjak|Vošnjaka]] njen glavni uresničevalec ter je zapisal: {| |- ! Hrvaški izvirnik<ref>AHFP, Osobnik, b. D-18; Arhiv vicepostulature Vendelina Vošnjaka (hencefurther: AVVV), Reliquiae littere p. Vendelini (A), no. 1.</ref><ref>AHFP, Osobnik, D-18, Pismo iz Baje, 19. april 1898.;</ref> <ref>AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1.</ref><ref>Emanuel Hoško, Trsatski franjevci (Rijeka, 2004), p. 266. </ref><ref> Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, p. 13. 10 </ref><ref>K. Suhodolski, “Apostolski administrator Rafael Rodić”, p. 146</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Otkako poznajem naš Red, nikada nisam odobravao način života koji se po našim stranama uvukao i uvriježio. Stoga sam radosno pozdravio vijest o reformi… Ja vas iskreno kao pravi vaš brat savjetujem, da bez ikakva krzmanja primite reformu </blockquote> | <blockquote>Odkar poznam naš red, nikoli nisem odobraval načina življenja, ki se je prikradel in uveljavil pri nas. Zato sem z veseljem pozdravil novico o prenovi... Odkritosrčno vam priporočam kot vaš pravi brat, da prenovo sprejmete brez kakršnegakoli obotavljanja. </blockquote> |} V zvezi stem je postal vrhovni [[apostolski vizitator]] (=obiskovalec, nadzornik) [[frančiškani|frančiškanov]]; v tej vlogi je obiskal in preveril, ali je njihovo delovanje v skladu s papeškimi smernicami, številne samostane po [[Evropa|Evropi]] in [[Amerika|Ameriki]].<ref>Leopold Gedő (1926) [1887]. "P. Ivan Rafael Rodić". Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. New York Public Library. Pridobljeno 13. september 2011</ref> Rodić je pošiljal misijonarje v ZDA, pa tudi enega priljubljenega misijonarja v Nemčijo, da bi misijonarili med slovenskimi in hrvaškimi priseljenci.<ref>AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 3; Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, p. 19.</ref> == [[Škof]] == === Apostolski upravitelj === <font size=+1 color=green>Najprej le v Bečkereku</font><br/> {{Več slik/peskovnik | footer = Ob svojem prihodu je moral Rodić v ''[[Banat|banatskem]] "Mestu mostov" - [[Zrenjanin|Bečkereku]]'' - vse začeti ''"ab ovo"''<ref>latinsko ''ab ovo'' dobesedno pomeni ''od jajca''; to bi bilo, ko kura znese jajce, se začne pravo in vidno življenje piščanca; torej se uporablja v pomenu ''čisto od začetka'' pri govorih, podjetjih itd.</ref>. Ni imel [[stolnica|stolnice]], manjkala je škofovska palača, ni bilo upravnega osebja; najbolj pa ga je skrbelo pomanjkanje duhovnikov; zato je v [[Zagreb|Zagrebu]] začel graditi za vzgojo duhovniških poklicev semenišče ''Crisinum'', ki pa mu je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev že od začetka povzročalo preglavice. | align = left | image1 = Mali-mostć-Zr 1900.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = Tak je bil [[Zrenjanin|Veliki Bečkerek]] z ''Malim mostom'' ([[1904]])<ref>za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se je imenoval ''Most Franca Jožefa'' (madžarsko: ''Ferenc József hid''; nemško: ''Franz-Josef Brücke'')</ref>, ko je [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] prevzel [[1923]] [[Apostolska uprava|Apostolsko upravo]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] dela [[Banat]]a | image2 = Katedrala-Zr 1900.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = Za [[stolnica|stolnico]] je bila primerna klasicistična ''Cerkev svetega [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]]'', na novo zgrajena, povečana in posvečena [[1868]] | image3 = Eifelov-most-Zr 1900.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Mesto se je ponašalo z znamenitim [[Gustave Eiffel|Eiffelovim]] ''Velikim mostom'' - ''[[Elizabeta Bavarska|Elizabetinim]] mostom'' ([[1904]]), ki so ga upropastili povojni [[komunizem|komunisti]]<ref>Kljub večkratnim opozorilom ''Zavoda za spomeniško varstvo'', da je stari železni most nujno potreben tekočih popravil, so kolonisti - ki so bili takrat na oblasti - zanemarili vse, tudi tožbo, in so most 1969 razrezali in ga prodali za staro železje; pravijo, da se je takratni predsednik občine zarotil, da bo uničil v mestu vse, kar spominja na Avstro-Ogrsko. Sam načrt je po izročilu še ohranjen</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zrenjaninheritage.com/archives/11668|title=Veliki most u Zrenjaninu (Bečkerečka ćuprija) 1904 – 1969|publisher=Zavod za zaštitu spomenika kulture Zrenjanin|author=Bojan K.|place=Zrenjanin|date=27. oktober 2015|accessdate=27. oktober 2024}}</ref> }} Sorazmerno dokaj pozno - šele po zapletenih diplomatskih prizadevanjih - je med drugimi dobila 1923 svojega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] tudi [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]] s sedežem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. Po besedah [[Nadškofija Bar|barskega nadškofa]] [[frančiškani|frančiškana]] [[Šimun Milinović|Milinoviča]]<ref>Šimun Milinović OFM (1835-1910) je bil barski nadškof od 1886, a primas Srbije od 1902 do svoje smrti</ref>so ime Rafaela Rodiča večkrat omenjali kot možnega škofa na kaki izpraznjeni škofiji že za časa predvojne [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=33}}</ref><ref>AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1</ref> Frančiškanski [[gvardijan]] na Trsatu [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] je bil torej po vojni, 10. februarja 1923, res imenovan za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a v [[Kraljevina SHS|Kraljestvu Slovencev, Hrvatov in Srbov]]<ref>AHFP, Osobnik, D-18</ref> in se je čez poldrugi mesec preselil v [[Zrenjanin|Veliki Bečkerek]] v [[Vojvodina|Vojvodini]].<ref name="nypl"/><ref name="GCatholic-belgrade"/> Rodič omenja v pismu z dne 15. februarja v odgovoru na imenovanje, ki je prispelo iz beograjske nunciature, da je take govorice sicer tudi on sam že prej večkrat slišal, vendar je menil, da so to prazne marnje in jih ni jemal resno: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=33}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>”Licet a longiori iam tempore fama tum per diurna folia, tum viva voce divulgaretur, exiguitatem meam in combinatione esse pro munere apostolici administratoris in Banatu, nullum hisce pondus dabam. Id tamen, quod possibile vix credidi, æstimatissimæ litteræ Excellentiæ Vestræ adimpletum nuntiant.” </blockquote> | <blockquote> „Čeprav se je že dolgo širila govorica, tako po časopisih kot od ust do ust, da je moja malenkost v načrtu za službo apostolskega upravitelja v Banatu, temu nisem pripisoval nobene teže; vendar to, kar sem komaj verjel kot možno, velecenjeno pismo vaše prevzvišenosti potrjuje kot dejstvo.” </blockquote> |} V spremnem pismu k imenovanju ga je [[apostolski nuncij|nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] pohvalil, češ da ga osebno sicer še ne pozna, vendar da je o njem slišal veliko lepega; obenem mu ni prikrival težav in vsakovrstnega pomanjkanja, ki ga čaka v novi službi. Opozarja ga, da nima škofijske palače niti sodelavcev niti stolnice.<ref>Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, pp. 33-34. 279 Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 267 - 294</ref> Ob Rodičevem odhodu je imel poslovilni govor njegov naslednik [[Slovenci|slovenskega rodu]], trsatski gvardijan [[Vendelin Vošnjak|Vošnjak]], ki je povezal njegovo imenovanje za škofa kot čast tako za frančiškane kot za njega osebno.<ref>AFST, Samostanska kronika 1921.-1957, 38</ref> Tudi tisk je pohvalno poročal o njegovih dosedanjih dosežkih in sposobnostih, ki mu bodo prav prišle na novem in odgovornejšem položaju.<ref>K. Suhodolski, “Apostolski administrator Rafael Rodić”, 146</ref> Po imenovanju je sporočil generalnemu ministru [[frančiškani|frančiškanskega reda]] [[Domingo Maria Tavani|Tavaniju]], da bo tudi v svoji novi službi ostal zvest [[Frančišek Asiški|Frančiškov]] sin in da bo po možnosti podpiral svoj red.<ref>AVVV, Reliquiae litt. P. Vendelini (N), no. 20. </ref> Na pot se je odpravil iz [[Bakar|Bakra]] 26. marca, v [[Zrenjanin|Bečkerek]] pa je prispel na Veliki petek, 30. marca, in je istega dne napisal pozdravno okrožnico duhovščini, s katero jih vabi na svojo umestitev, ki bo na Belo nedeljo, 15. aprila 1923. Rodič se je po prihodu v Bečkerek skupaj s tajnikom Justinom Čmelarjem najprej naselil v župnišču, nato pa v samostanu pijaristov <ref>Pijaristi so stanovali - dokler jih ni nova oblast pregnala - v upravni stavbi Gimnazije, desno od cerkvice sv. Štefana (po izjavi generalnega vikarja Jenőja Tietzeja 31. avgusta 2024)</ref>, kjer je imel tudi urejeno gospodinjstvo.<ref>AHFP, Indulta varia. 281 Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 267 - 294</ref> Celotna apostolska uprava je imela takrat 80 duhovnikov; večina župnij je bilo večjezičnih; sam novi upravitelj pa je tekoče govoril nemško, hrvaško in madžarsko - pa tudi latinsko. Ni pa imel ne stanovanja ne nadarbine ne semenišča za vzgojo duhovniških pripravnikov, kar ga je najbolj težilo; poleg tega je nova država SHS z enostransko [[agrarna reforma|agrano reformo]] oškodovala zlasti [[katoličani|katoličane]]; katoliškim župnijam je odvzela večino zemlje in tako je duhovščina čez noč obubožala.<ref>Janko Šimrak: “Katolička Crkva i Prijedlog budžeta rashoda Ministarstva Vjera kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca za g. 1923/24”, 16</ref><ref>“Instalacija apostolskog administratora”, 217</ref>. Rodić se je lotil dela in takoj zapolnil izpraznjene službe glede na cerkvene predpise - naslednji dan po umestitvi; že v prvem letu je opravil tudi birmo in kanonični obisk v 25 župnijah.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=36.37}}</ref> === Začetne težave === V 2. členu [[konkordat]]a iz 1914 glede novih škofij beremo tole določbo: {| |- ! Srbsko besedilo<ref>{{navedi splet|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу. </blockquote> |<blockquote>V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. </blockquote> |} Čeprav je bila določba jasna in se je imela [[Kraljevina Jugoslavija]] vseskozi za zakonito naslednico [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], vendar urejanje novih škofijskih mej in imenovanje njihovih apostolskih upraviteljev in škofov ni potekalo brez hudih zapletov in nepredvidenih ovir ter se je vleklo že od konca vojne in potemtakem ni bilo samo versko, ampak je postalo tudi politično vprašanje. Nič čudnega, saj je imel vladar pravico do sodelovanja pri predlaganju novega škofa: cerkvena oblast mu je predložila kandidate, in on je lahko odklonil tistega, ki se mu ni zdel primeren - kar je vsekakor napredek v primeru s stanjem v [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskem cesarstvu]], ko je bilo obratno: vladar je papežu predložil kandidate in Cerkev je odklanjala neprimerne. Novi apostolski upravitelj je bil slovesno umeščen 15. aprila 1923 v župnijski ''[[Zrenjaninska stolnica|Cerkvi svetega Janeza Nepomuka]] v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]'', pri čemer so sodelovali: [[Škofija Banjaluka|banjaluški škof]] [[Jozo Garić|Garič]], opat ''[[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banjaluka|Banjaluške trapistovske opatije Marije Zvezde]]'' [[Bonevantura Diamant|Diamant]], hrvaški frančiškanski provincial [[Mihael Troha|Troha]]<ref>“Instalacija apostolskog administratora”, Katolički list, 3. maj 1923, 216</ref>, čez 30 banatskih duhovnikov ter verna množica. Takoj za naslednji dan je Rodič sklical posvetovanje z dekani in na njihove predloge imenoval vse upravno osebje glede na cerkvene predpise.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=36}}</ref> Kakšna pa je bila verska slika ob njegovem prihodu? Čeprav so podatki malo poznejši, kažejo približno isto sorazmerje med takratnimi veroizpovedmi, saj je prebivalstvo v mirnodobskem okolju približno enakomerno naraščalo v vseh veroizpovedih. V ''Banatski upravi'' so imeli pravoslavni večino: bilo jih je čez tri petine; sledili so jim katoličani s slabima dvema petinama; drugih veroizpovedi je bilo - razen protestantov - komaj za omembo. Če pogledamo natančneje, je bilo [[katoličani|katoličanov]] 206.579,<ref>po podatkih z dne 1.VII.1937</ref> [[pravoslavje|pravoslavcev]] 332.471, [[protestanti|evangeličanov]] 40.322, [[judi|judov]] 4011 in [[muslimani|muslimanov]] 489.<ref>Za vse druge vere razen katoličanov veljajo podatki ob popisu prebivalstva z dne 31.III.1931</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji |publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=394}}</ref>. Katoličanov je bilo torej v Banatu več kot tretjina, v celi državi pa skoraj polovica; vendar so oblasti dajale prednost pravoslavnim s finančno podporo zlasti tam, kjer so tvorili večinsko prebivalstvo. Na ta način se je dogajalo, da so kljub precejšnji stopnji verske svobode tudi Rodičevo delovanje rajši ovirale kot podpirale - kar je še bolj prišlo do izraza v Beogradu. Ohranjeno in tukaj objavljeno pismo razodeva, da so obstajale take nepotrebne administrativne ovire že v Bečkereku, kjer je npr. moral novi škof s težkim srcem tik pred najlepšim [[krščanstvo|krščanskim]] praznikom [[Božič|Božičem]] odpovedati že začete ljudske misijone. V ozadju je bila liberalno-nacionalistična usmeritev [[Beograd|beograjskih]] vlad, začenši od [[Stojan Protić|Protićeve]] pa prek zaporednih [[Nikola Pašić|Pašićevih]], ki se pravzaprav niso potrudile za reševanje perečih narodnostnih, kulturnih in verskih vprašanj v novi državi, ampak so jih včasih še zapletale; usmeritev [[Milan Stojadinović|Stojadinovićeve]] vlade je bila sicer bolj odprta, vendar je prišla do veljave za Rodića očitno prepozno. Položaj je še bolj zapletalo dejstvo, da so bili v novi državi prebivalci ne le različnih ver, ampak tudi istoverski iz zgodovinsko različnih pravnih ureditev: samo katoličani so v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] izhajali iz šesterih različnih pravnih sistemov (enako pravoslavni), ki jih je nasilno poenotila šele [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrova]] [[Šestojanuarska diktatura|diktatura]]. Glede odnosa do verskih vprašanj je bilo vsem tem vladam (razen Stojadinovičevi) skupno, da so se hotele prikupiti pravoslavni večini ter so vzele na piko zlasti [[katoličani|katoliško]] manjšino - saj so imeli v Skupščini [[Srbi]] tudi največ zastopnikov. To je povzročalo nepotrebna trenja zlasti med največjima narodoma - med [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Občutku verske in narodnostne zaapostavljenosti se je pridružila še svetovna [[gospodarska kriza]], kar je skupaj vzeto netilo nezadovoljstvo širokih vernih množic ter posredno podžigalo že podedovane in dodane narodnostne napetosti. Plahi poskusi za ureditev odnosov s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkvijo]] takoj po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so se izjalovili že v kali, ker je vladajočim manjkala resna volja za ureditev medsebojnih odnosov s pravičnim [[konkordat]]om; s Srbijo je bil sicer sklenjen 1914, ampak po zelo razširjenem - vendar zmotnem mnenju - ni bil nikoli ratificiran.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013015656/https://hrcak.srce.hr/file/314945|url-status=dead}}</ref> V resnici pa je ta konkordat bil ne le podpisan, ampak tudi ratificiran; tudi sama ustanovitev beograjske nadškofije je bila predvidena s tem [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]; v [[Rim]]u je bil podpisan 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je soglasno potrdila 8. avgusta 1914 - po nekaterih virih že 26. junija.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=40}}</ref> Logično bi torej bilo, da bi nova država Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov - kot zakonita naslednica [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] - kakor tudi najmočnejša verska skupnost v novi državni tvorbi - [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna Cerkev]] - upoštevali in izvajali vse iz njega izhajajoče obveznosti - vendar je oblast to delala selektivno. Mestna oblast tako na primer sploh ni poskrbela v Bečkereku za upraviteljevo stanovanje, podobno ne za nadškofovo v Beogradu. Medtem so pravoslavnim šli na roko celo tako daleč, da so si npr. za vladikov dvorec v [[Vršac|Vršcu]] "sposodili" stebre iz Bečkereške občinske stavbe <ref>Milan Nedeljković: Zrenjaninska skupština - istorija. Diplomska zadaća</ref>. Dodelitev primerne lokacije za stolnico v prestolnici je bila prazna obljuba in slepomišenje; denarna podpora za gradnjo cerkva in potrebnih upravnih stavb je ali zamujala ali popolnoma izostajala - vendar so imele redovne beograjske skupnosti pri tem več sreče. Med množicami se je zato širilo mnenje, da konkordata sploh nikoli ni bilo oziroma da ni bil nikoli ratificiran - kar je doseglo vrhunec v [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], ki je bila tragikomični ''"začetek konca [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]"''. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) je o teh balkanskih zdrahah zapisal: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi<ref>Že v uvodu nas Noel Malcolmovo prepriča, da se je sredi nesrečne "Tretje balkanske vojne" potrudil, da bi bil objektiven in nevtralen zlasti s preučevanjem in navajanjem številnih virov v najrazličnejših jezikih. Pri omembi narodov, najsi bo Srbov, Hrvatov, Bošnjakov ali drugih, pravzaprav večkrat ne misli na cel narod, ampak - kot je to v poljudnem govoru običajno - na vodilne skupine ali posameznike v tem narodu, ki pa so imeli odločilno moč in vpliv na potek dogodkov; v tem pomenu je treba razumeti tudi omembo SPC ali pa RKC.</ref> so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937."<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> Zato večina zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata poskus rušenja vladajoče koalicije in predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> Take težave so torej pestile prvega banatskega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] že od samega začetka v Bečkereku in ga spremljale tudi, ko je postal prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] ter ga končno prisilile k odstopu.<ref> Franjo Emanuel Hoško: “Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup”, Riječki teološki časopis, 15 (2007), št. 1, 182</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211</ref> [[Apostolska uprava]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a je bila poprej del velike ''[[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]'', ki jo je v enajstem stoletju ustanovil [[Štefan I. Ogrski|ogrski kralj sveti Štefan]]; njen zavetnik je bil sveti Mirko - Štefanov sin. Njen prvi škof pa je bil sveti [[Gerard Čanadski|Gerard]], ki je postal zavetnik nove škofije šele v [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; medtem pa administratura v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] sploh ni imela svojega lastnega zavetnika.<ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title=Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=392}}</ref> Škofija je obsegala celotno področje med [[Tisa|Tiso]] in [[Donava|Donavo]] vse do [[Karpati|Karpatov]] in je bilo katoliško prebivalstvo - [[Nemci]], [[Madžari]] in [[Hrvati]], poleg njih še [[Romuni]] in [[Čehi]] - v večini. Po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] pa je bila s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] razdeljena na tri dele: največji del je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]], manjši del Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, [[Madžarska|Madžarski]] pa je ostal najmanjši, severni del okoli [[Segedin|Segedina]]. 1927 je imela tako uprava 64 župnij z 80 duhovniki in 202.000 verniki, ki so bili po številu na prvem mestu Nemci (Donauschwaben), sledili so jim Madžari, pa Hrvati in drugi - in tukaj so postali katoličani sicer krepka, vendar manjšina.<ref>Šematizam apostolske administrature u Banatu (Beograd 1937)</ref> V tej jezikovni babiloniji »s toliko narodnosti, ki so še kako občutljive, kadar gre za njihov lastni jezik in običaje«, je lahko na zadovoljstvo vseh deloval le človeško in humanistično razgledan ter krščansko in znanstveno izobražen človek, kar je Rodič, bil saj »je ohranil ugled nepristranskega nadpastirja«. V tem se strinjajo ohranjena pričevanja; navedimo le zahvalo nekega banatskega bogoslovca: {| |- ! Hrvaški izvirnik<ref>Pismo je pisal iz Zagreba 30.XII.1936 banatski bogoslovec Lazar Rönel</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>”Vi ne stanujete više u Beogradu; Vi ne nosite više titulu beogradskog nego plovdivskog nadbiskupa; ali Vi ostajete naš natpastir, u srcima našeg puka ideal natpastira kojije Nijemcima i mađarima i Hrvatima, svima jednako bio duhovni otac, svima dao jednaka prava, a u srcima ideal duhovnog oca, koji u svojim suradnicima najviše cijeni svećenika, a ne pripadnost kojoj naciji.” <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=39}}</ref> </blockquote> | <blockquote>»Ne živite več v Beogradu; ne nosite več naziva beograjski, ampak plovdivski nadškof; a Vi ostajate naš nadpastir, v srcih našega ljudstva vzor nadpastirja, ki je bil [[Nemci|Nemcem]], [[Madžari|Madžarom]] in [[Hrvati|Hrvatom]] duhovni oče, dajal vsem enake pravice; v njihovih srcih pa vzor duhovnega očeta, ki v svojih sodelavcih najbolj ceni duhovnika, a ne pripadnost kaki narodnosti.« </blockquote> |} ==== Koliko škofij? ==== Poleg Banata je v novo državo prišel še večji del Bačke in manjši del Baranje. Cerkvena ureditev tako različnih [[Vojvodina|vojvodinskih]] delov pa nikakor ni bila enostavna; [[Janko Šimrak]] je zato glede na zapletenost zadeve v začetku leta 1923 napisal, da bi jih bilo treba {| |- ! Katolička Crkva i prijedlog budžeta<ref>Janko Šimrak: “Katolička Crkva i Prijedlog budžeta rashoda Ministarstva Vjera kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca za g. 1923./24.”, Katolički list, 11. januar 1923, s. 16</ref> ! Katoliška Cerkev in predlog proračuna |- | <blockquote>barem privremeno urediti sa imenovanjem apostolskih administratora. Sa strane katoličkog episkopata, koliko je nama poznato, učinjeni su u tom pogledu prijedlozi. Što se stvar zategla sve do danas na štetu ne samo crkvenih nego i državnih interesa, krivnja je na našim nesređenim stranačkim prilikama. Beogradski politički krugovi traže da se osnuju za pomenute pokrajine katoličke biskupije. Jedna bi imala sjedište u Subotici, druga u Novome Sadu, a treća u Vel. Bečkereku, a 4. u Vršcu. Ovakvo rješenje formira srp. najjača politička stranka u onim krajevima. Sa stanovišta dobre pastve nije loše da su biskupije manje, ali ovdje nije to razlogom cijepanju, nego nešto posve drugo, što nije teško otkriti. Državna će vlast - barem ona tako misli - imati veći utjecaj na katoličke crkvene prilike u onim krajevima, što će biti više biskupa. Medju četvoricom će vazda naći po jednoga pristašu, a moći će kod imenovanja da stavlja uslove drugome faktoru. </blockquote> | <blockquote>vsaj začasno urediti z imenovanjem [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]]. Kolikor nam je znano, so s strani katoliških škofov podani tozadevni predlogi. Za zavlačevanje zadeve do danes, kar je škodovalo ne le koristim Cerkve, ampak tudi države, so krive naše neurejene politične razmere. Politični krogi v [[Beograd]]u namreč zahtevajo ''ustanovitev štirih apostolskih uprav za omenjene pokrajine''. Prva pokrajina naj bi imela središče v [[Subotica|Subotici]], druga v [[Novi Sad|Novem Sadu]], tretja v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]], četrta pa v [[Vršac|Vršcu]]. Takšen predlog rešitve oblikuje najmočnejša srbska stranka ([[Jugoslovanska radikalna zajednica|JRZ]])<ref>na oblasti so bili radikali, ki so zagovarjali radikalna (korenita) srbsko nacionalistično stališče ne glede na potrebe drugih narodov; stranka se je imenovala JRZ (jugoslovenska radikalna zajednica = jugoslovanska korenita skupnost) in je pod plaščem jugoslovanskih teženj prikrivala srbske težnje po prevladi nad drugimi narodi, kar je že od samega začetka povzročalo nezadovoljstvo zlasti pri drugem največjem narodu ali "plemenu" - Hrvatih.</ref> na tem področju. Z vidika dobrega dušnega pastirstva ne bi bilo slabo, če bi bile tamkajšnje škofije manjše; tukaj pa to ni pravi razlog za razdrobljenost, ampak nekaj drugega, česar ni težko ugotoviti. ''Državna oblast bo mogla imeti večji vpliv na cerkvene zadeve v teh pokrajinah, če bo več škofov.'' Med štirimi bodo vedno lahko enega pridobili na svojo stran, medtem ko bodo lahko med imenovanjem drugim dejavnikom postavljali pogoje; vsaj tako mislijo v državni upravi. </blockquote> |} Ti razlogi so končno prevladali in ustanovljeni sta le dve [[apostolska uprava|apostolski upravi]]: ena v [[Bačka|Bački]] s sedežem v [[Subotica|Subotici]] z upraviteljem [[Lajčo Budanović|Budanovičem]], ena pa v [[Banat|Banatu]] z upraviteljem [[Ivan Rafael Rodić|Rodičem]]. ==== Evharistični shodi ==== [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] je že od samega začetka sodeloval pri [[Evharistija|evharističnem]] gibanju, ki ga je iz [[Slovenija|Slovenije]] prenesel na [[Hrvaška|Hrvaško]] škof [[Anton Mahnič|Mahnič]].<ref>Škof Anton Mahnič je širil evharistično češčenje zlasti s krškim duhovniškim glasilom ’’Sanctissima Eucharistia’’, tiskanim v njegovi tiskarni ''Kyrikta'' s članki v slovenščini, hrvaščini in latinščini, katere je največkat sam napisal in objavil brez podpisa.</ref> Rodič je kot stalni član odbora za prirejanje mednarodnih [[evharistični shod|evharističnih shodov]] na nekaterih tudi osebno sodeloval: 1912 na [[23. mednarodni evharistični shod|23. mednarodnem evharističnem shodu]] na [[Dunaj]]u, ki so se ga v glavnem mestu svoje velike države udeležili tudi mnogi [[Slovenci]]; 1926 je bil osebno na 28. MES-u v Chicagu, 1932 na 31. MES-u v Dublinu, 1938 pa na 34. mednarodnem evharističnem shodu v Budimpešti.<ref>Franjo Pipinić: “Nadbiskup o. Rafael Rodić zlatomisnik”, 320</ref><ref>AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1</ref> On sam je temeljito organiziral tudi [[evharistični shod]] v [[Zrenjanin|Bečkereku]] 1934,<ref>Srećko Majstorović: Ivan Rafael Rodić – prvi beogradski nadbiskup, 48</ref> ki ga je vodil na splošno zadovoljstvo in so se ga radi še dolgo spominjali tudi verniki iz bližnje [[Mužlja|Mužlje]], ki so se ga v lepem številu udeležili skupno s svojim dolgoletnim župnikom [[Ignác Csóka|Čokom]]<ref>Ignác Csóka je bil Slovak iz slovaškega dela Avstro-Ogrske; pred tem je bil zaporniški duhovnik v Segedinu - postal je na željo faranov župnik v Mužlji od zgraditve cerkve in ustanovitve župnije 1902 pa vse do svoje smrti 1943.</ref>.<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ivan_Rafael_Rodi%C4%87|title=Ivan Rafael Rodić|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|date= |accessdate=26. julij 2024}}</ref> Ta shod je bil v zvezi z ''32. mednarodnim evharističnim shodom v [[Buenos Aires]]u'', ki je trajal od 10. do 14. oktobra 1934 in je imel za geslo: ''[[Jezus Kristus|Kristusovo]] družbeno vladanje in [[evharistija]]''. To je bil prvi tak shod v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]; [[apostolski legat]] je bil tam kardinal Eugenio Pacelli, poznejši [[papež Pij XII.]].<ref>{{navedi splet |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios-p.htm |title=Site locations changed |website=Fiu.edu |access-date=2016-01-20 |archive-date=2013-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131231002118/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios-p.htm |url-status=dead }}</ref> V ''Parku Palmero'' se je zbralo milijon ljudi, ki so poslušali radijski pozdrav in blagoslov [[papež Pij XI.|Pija XI.]] iz [[Vatikan]]a.<ref>{{navedi splet|url=http://nla.gov.au/nla.news-article17126952 |title=16 Oct 1934 - EUCHARISTIC CONGRESS. BUENOS AIRES, Oct. 14 |website=Nla.gov.au |date=1934-10-16 |access-date=2016-01-20}}</ref> Podobno je bečkereški shod prevevala ista vodilna misel, le da je potekal v skromnejših okvirjih. ==== [[Zrenjaninska stolnica|Cerkev sv. Janeza Nepomuka]] ==== {{Več slik/peskovnik | footer = Ob svojem prihodu je Rodič v Banatu moral urejati cerkveno življenje. V [[Zrenjanin|Bečkereku]] je bila primerna [[Cerkev (stavba)|cerkev]], škofijske stavbe pa ni bilo. [[Gimnazijska cerkev|Gimnazijsko cerkev]] in [[gimnazija|gimnazijo]] so vodili [[pijaristi]]; poučevanje so morali v SHS prepustiti civilom; redovnice [[notredamke]] so vodile dekliško gimnazijo z internatom. Pripadale so jugoslovanski provinci s sedežem v [[Slovenija|Sloveniji]] | align = right | image1 = Wiki.Vojvodina I Staro jezgro Zrenjanina 075.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Gimnazijska cerkev]] ([[1846]]) je delovala v sklopu [[pijaristi|pijaristovske]] [[gimnazija|gimnazije]], ki so jo morali zapustiti, ko so jih nove oblasti nagnale. | image2 = Wiki.Vojvodina IV Zrenjanin Cathedral 268.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = Prostorna triladijska [[Zrenjaninska stolnica|Bečkereška stolnica]] ([[1868]]) je bila za takratno število vernikov premajhna (1924) - a danes (2024) prevelika | image3 = Zr-zárda 2007.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Kapela]] [[Brezmadežno spočetje Device Marije| Brezmadežne]] se nahaja v sklopu [[Samostan notredamk, Zrenjanin|Samostana notredamk]], ki je delil njihovo usodo. Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] so ga [[komunizem|komunistične]] oblasti vzele in namestile v njem ''[[Srednja medicinska šola, Zrenjanin|Medicinska šola]]''; po vrnitvi manjšega dela stavbe so ga [[notredamke]] prodale [[Škofija Zrenjanin|Škofiji]] ter tako ostale brez [[Zrenjanin|bečkereškega]] stanovanja. }} Veliki Bečkerek je bil pomembno kulturno in gospodarsko, politično in versko središče tako za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], kakor tudi v novi državi SHS, ko je še pridobil na pomenu, ker je bil z mejami ločen od naravnega banatskega središča – Temišvara. Spremljal je in včasih celo prehiteval svetovni razvoj. Tako je že 1891 uveden telefon, komaj pet let pozneje pa je dobilo mesto že električno razsvetljavo. Z železniško progo je bil medtem povezan s [[Kikinda|Kikindo]], [[Vršac|Vršcem]], [[Temišvar]]om in [[Pančevo|Pančevim]]. V Bečkereku so izhajai časopisi v več jezikih: v [[nemščina|nemščini]], [[madžarščina|madžarščini]], [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]]; imel je svojo [[knjižnica|knjižnico]], [[gledališče]], [[kino]] in več [[tiskarna|tiskarn]].<ref>{{navedi splet|url=https://pescanik.net/veliki-beckerek-petrovgrad-zrenjanin/|title=(Veliki) Bečkerek – Petrovgrad – Zrenjanin|publisher=Peščanik|author=Olga Zirojević|place=Zrenjanin|date=12. marec 2018|accessdate=9. september 2024}}</ref> [[Katoličani]] so skozi dolgo obdobje v mestu in okolici tvorili večino. 1870 je imelo mesto 19.667 prebivalcev v 1.960 gospodinjstvih. Leta 1900 pa so našteli že 26.407 prebivalcev, od katerih so bili 9.279 [[Madžari]], 8.091 [[Srbi]], 8.055 [[Nemci]], 423 [[Slovaki]], 281 [[Romuni]], 70 [[Hrvati]] in 199 ostali. <ref>{{navedi splet|url=https://pescanik.net/veliki-beckerek-petrovgrad-zrenjanin/ |title=(Veliki) Bečkerek – Petrovgrad – Zrenjanin|publisher=Peščanik|author=Olga Zirojević|place=Zrenjanin|date=12. marec 2018|accessdate=9. september 2024}}</ref> V času po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so se zaradi ugodnih možnosti naseljevali številni uradniki, obrtniki, podjetniki (livarna Bobek) ali navadni delavci zlasti iz bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] dela nove države - med njimi tudi [[Slovenci]], ki so iskali delo in zaslužek. V sklopu [[pijaristi|pijaristovske]] gimnazije je bila [[Gimnazijska cerkev]] svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]]; svojo kapelico so imele sestre [[notredamke]] v svojem samostanu-šoli, kakor tudi [[usmiljeni bratje]] v od njih ustanovljeni bolnišnici, v kateri so požrtvovalno delali. Ta karitativni red je imel središče v [[Gradec|Gradcu]]; znan je tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]; saj ni ustanovil bolnišnice le v Velikem Bečkereku, vendar tudi drugod, tako na primer v [[Novo mesto|Novem mestu]] na [[Kandija|Kandiji]] 1894.<ref>{{navedi splet|url=https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/redovi-v-skofiji|title=Redovi v škofiji: Usmiljeni bratje (Fratres misericordiae)|publisher=Škofija Novo mesto|author=|place=Novo mesto|date= |accessdate=16. avgust 2024}}</ref> Stanovanje si je novi upravitelj najprej uredil v župnišču, pozneje pa v samostanu [[pijaristi|pijaristov]]; za [[Zrenjaninska stolnica|stolnico]] je lahko imel na razpolago prostorno ''Župnijsko cekev Svetega [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]]''. Ta katoliška cerkev je zgrajena 1868 na mestu starejše baročne katoliške [[cerkev (stavba)|cerkve]], ki so jo zgradili pod pokroviteljstvom [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]] po ukazu [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]] med 1758-1763.<ref>{{navedi splet |title=Istorijat |url=http://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/zrenjanin/ |website=Zrenjaninska biskupija |accessdate=26. marec 2020}}</ref> Zaradi skokovito naraščajočega števila katoličanov in zaradi nevarnosti, da se podere, so gradili 1864-1868 na mestu podrte - veliko manjše baročne cerkvice, v katero je med drugim udarila strela in je lahko sprejela pod svojo streho le petino vernih katoličanov. Pod [[Turki]] je prav tam stala Bečkereška trdnjava z [[mošeja|mošejo]] - katero so spremenili po osvoboditvi 1717 v katoliško cerkev. Kot triladijsko stavbo jo je zasnoval v ''[[romantika|romantičnem]] neoromanskem slogu'' stavbenik [[Franz Xaver Brandeisz|Brandeisz]]. Poslikal jo je po zgledu na [[Gustav Doré|Dorejeve]] jedkanice [[Tirolci|tirolski]] slikar [[Jožef Gojgner|Gojgner]], ki se je nekaj let prej izkazal tudi v bližnji [[Ečka|Ečki]], kjer je naslikal križev pot na stene velikanske cerkve, katero je gradil grof in general Sigismund Lazar 1862-1864 - okoli že obstoječe manjše cerkve prav tako v ''neoromanskem slogu'', a po načrtih znamenitega [[Miklós Ybl|Ybla]]. Poslikave so vzete po motivih iz [[sveto pismo|svetega pisma]]; za podobo "Jezus pred Pilatom" mu je bil vzor [[Mihály Munkácsy|Munkácsy]], za "Zadnjo večerjo" [[Leonardo da Vinci|Da Vinci]], za "Marijo z Jezuščkom" pa [[Bertalan Székely|Székely]]. 1907 je cerkev pridobila baročno bučne Wegensteinove orgle iz [[Temišvar|Temišvarja]].<ref>madžarski naziv delavnice: ''Wegenstein Lipót és Fiai Orgonagyár'' (Orglarna Leopolda Vegenštajna in sinov)</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.zrenjanin.rs/1-112-21-0/Hramovi|title=Grad Zrenjanin - Hramovi|publisher=Zvanična prezentacija Grada Zrenjanina|author=|date=12. avgust 2017|accessdate=14. avgust 2024|archive-date=2017-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170812221227/http://www.zrenjanin.rs/1-112-21-0/Hramovi|url-status=dead}}</ref> ==== Nepričakovane nove težave ==== [[File: Rodić_IR_1924_pismo-de.jpg|thumb|280px|<center>Žalostno pismo z dne [[21. december|21. decembra]] [[1924]] kaže na zapostavljanje [[katolištvo|katoličanov]] v takratni Stari Jugoslaviji ]]</center> Nekdanja ''Čanadska škofija'' je obsegala celotni Banat od [[Tisa|Tise]] do [[Karpati|Karpatov]]. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] je po [[Trianonski sporazum|Trianonskem sporazumu]] razpadla na tri dele: največji del s [[Temišvar|Temišvarom]] je prigrabila [[Romunija]], najmanjši del s sedežem v [[Segedin|Segedinu]] je ostal [[Madžarska|Madžarski]], srednje velik zahodni del pa je pripadel novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.<ref>Šematizam apostolske administrature u Banatu (Beograd, 1937) </ref> [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] je v načeloma laični državi imela enako svobodo delovanja kot druge verske skupnosti. Najštevilnejša je bila [[Srbska pravoslavna cerkev|Pravoslavna]], kateri pa je oblast bolj šla na roke; medtem ko je katoličanom večkrat postavljala nepotrebne ovire pod pretvezo, češ da je Katoliška Cerkev "tuja" ter premalo usmerjena [[Jugoslavija|jugoslovansko]] in državotvorno zlasti zato, ker ima sedež v "fašistični" Italiji. Tak odklonilen odnos je občutil Rodič zlasti tedaj, kadar je izostala pomoč državnih oblasti pri gradnji semenišča Crisinum za duhovniške kandidate iz Banata. Pozneje pa je kot beograjski nadškof večkrat zaman moledoval za pomoč pri graditvi nove stolnice; tam mu mestne oblasti ne le da niso dale primernega lokacijskega dovoljenja za časa celotnega njegovega nadškofovanja od 1923-1936, ampak so napredovanje novoustanovljene nadškofije na gmotnem in verskem področju na več načinov celo ovirale.<ref>Ivan MUŽIĆ: Katolička crkva, Stepinac i Pavelić, Zagreb, 1997, s. 30</ref> Pod različnimi pretvezami so že dana dovoljenja večkrat celo preklicale in na ta način praktično onemogočile graditev predstavitvene stolnice v glavnem mestu; istočasno so brez težav dajale lokacijska dovoljenja in denarno pomoč za sočasno gradnjo več pravoslavnih cerkva; na eni od možnih lokacij so 1931 začeli z državno pomočjo graditi [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka]]. Poprej v Beogradu ni bilo katoliških cerkva oziroma kapel, ni pa bilo niti pravoslavnih - saj jih niso rabili, ker niso imeli navade hoditi k nedeljski maši. Šele ko so kje začeli graditi katoliško, so blizu stočasno začeli graditi pravoslavno cerkev: tako blizu ''Cerkve svetega Antona na Rdečem križu'', potem blizu ''Francoske cerkve'' (''Sveti Sava na Vračarju''), pa tudi na Čukarici blizu ''Cerkve svetega Cirila in Metoda''. Katoličani so kljub temu bili sedaj že zaradi večje številčnosti v boljšem boložaju kot v času [[Kneževina Srbija|Kneževine]] ali [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], ko pravzaprav niso imeli nobenih pravic niti na papirju ne.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/68094|title=Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. (Od 1800. do konkordata 1914. godine – 1. dio)|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Vjekoslav Wagner|date=|accessdate=5. avgust 2024|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615124749/https://hrcak.srce.hr/file/68094|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf|title=Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine – (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)|publisher=Ca.archive.org|author=Vjekoslav Wagner|date=|accessdate=12. avgust 2024}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zanimivo je branje pisma, ki razkriva, kako so oblasti ovirale cerkveno delovanje tudi v Banatu;<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kaže na nepričakovane in nepotrebne zaplete in iz njih izvirajoče motnje, a napisano je tamkajšnjemu dekanu dne 21. decembra 1924 pod tekočo številko 1344. Iz njega se vidi, kako so take samovoljnosti hudo motile urejeno dušnopastirsko delovanje, kar je bilo še zlasti vznemirljivo na področju današnje [[Vojvodina|Vojvodine]], kjer so se vedno skozi zgodovino prepletale in soživele različne vere, narodnosti in omike; podobne zadeve so se dogajale tudi v Beogradu, kar bo kot nadškof občutil na lastni koži.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> {| |- ! Lieber Herr Dechant!<ref>Rokopis, pisan iz Velikega Bečkereka v nemščini pod št. delovodnika 1344 z dne 21. decembra 1924</ref> ! Ljubi gospod dekan! |- | <blockquote>Ich muss Ihnen eine ungemeine traurige Nachricht mittheile. Die Regierung hat den Patres Missionären das Visum nicht verlangen wollen und somit können Sie leider die Misionen nicht fortsetzen. Die 2 Patres Tomitscek und Dr Schnabel sind beide shon am Donnerstag abgereist. <br> Ich bitte also den 2 Patres, die heute zu Ihnen kommen, dies mitzutheilen, dass sie Nachmittag hieher kommen. Die Regierung hat das Visum verwägert, weil jetzt Wahl-agitationen sind. Der 1 Pater, dessen Visum auf 6 Monate lautet kann hier verbleiben und allein die Missionen halten. Die Weihnatswoche möchte ich ihn nach Glogonj schicken, wo der Herr Pfarrer leidend ist. Da könnte er allein die hl. Mission abhalten und die Feiertage dem Herrn Pfarrer erleichtern. <br> Es thut mir unendlich wehe, dass die Missionen nicht abgehalten werden. Es ist aler „vis maior” und da kann mann nichts machen. <br> Glückliche Weihnatsfeier Tage! <br> Mit oberhirtlichem Gruss u. Segen Ihr ergebenster P. Rafael Rodič, electus aepiscopus, apost. adm. <br> V-Bečkerek, 21/XII-24 </blockquote> | <blockquote>Moram Vam sporočiti nenavadno žalostno novico. Vlada očetom misijonarjem ni hotela podaljšati dovoljenja za bivanje in zato žal ne bodo mogli nadaljevati misijona. Dvojica (iz skupine misijonarjev) – oče Tomiček in dr. Schnabel – sta odpotovala že v četrtek.<br> Prosim, sporočite to patroma, ki bosta prišla danes k vam, in naj popoldne prideta sem (k meni). ''Vlada je zavrnila dovoljenje za bivanje'' (vizum), ker je sedaj predvolilna groznica. Tisti oče, čigar dovoljenje se glasi na šest mesecev, lahko ostane tukaj in sam opravlja misijon. Skozi božični teden ga bi mogel poslati v Glogonj, kjer je gospod župnik bolan. Tam lahko ima on sam sveti misijon in olajša gospodu župniku praznike.<br> Neskončno mi je žal, da ne bo mogoče imeti misijona (kakor je bil načrtovan). Vse je „višja sila” in tukaj ne moremo ničesar ukrepati.<br> Vesele Božične praznične dni!<br> Z nadpastirskim pozdravom in blagoslovom Vaš najbolj vdani P(ater) Rafael Rodič, izvoljeni škof, apostolski upravitelj.<br> Veliki Bečkerek, 21. december 1924 </blockquote> |} === Prvi katoliški nadškof v Beogradu === <font size=+1 color=green>Nato pa tudi v prestolnici</font><br/> {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago, je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Pogled na [[Kalemegdan]] z vojaki pred [[Beograd]]om na razglednici iz [[1899]]</center> | image2 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali</center> | image3 = Knez Mihajlova 1925 Bg.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] ob nadškofovem prihodu ni imel katoliške cerkve (Knez Mihajlova)</center> }} Ustanovitev [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]] je bila predvidena s [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]; v [[Rim]]u je bil podpisan 24. junija pod št. 71.969, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je soglasno potrdila 8. avgusta 1914.<ref> Franjo Emanuel Hoško: “Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup”, Riječki teološki časopis, 15 (2007), št. 1, 182</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211</ref><ref>Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533</ref> Tako je bil 29. oktobra 1924 imenovan za nadškofa dotedanje ''Škofije [[Beograd]]-[[Smederevo]]''.<ref name="nypl"/><ref name="belgrade-history"/><ref name="GCatholic-belgrade"/> Število katoliških vernikov je raslo, vsega drugega pa je manjkalo; ob njegovem prihodu je bilo v celi nadškofiji le pet duhovnikov na 40.000 vernikov in cerkvi v [[Niš]]u ter [[Kragujevac|Kragujevcu]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 211</ref> Beograd je postal sedaj prestolnica nove države in je privlačil ljudi različnih slojev in poklicev; številna so bila slovenska in hrvaška dekleta, ki so prihajale kot služkinje iskat dela v premožnejše hiše; zanje so [[slovenske šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja|šolske sestre]] ustanovile zavetišče na ulici Vojvoda Milenka in jim pomagale pri iskanju službe. Sem so prihajali tudi častniki ter vojaki na služenje vojnega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi [[gospodarska kriza|krize]] in njene posledice brezposelnosti iz Zasavskih revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]], dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]] in še drugam. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu, kjer je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, leta 1926 pa že čez 16.000.<ref>Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161</ref> Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u stalno naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931]] v prestolnici tega leta med 288.938 prebivalci že nekajkrat več kot po vojni in sicer kar 56.776 katoličanov. ==== "Brez sleherne človeške pomoči" ==== [[Apostolski nuncij|Nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] v spremnem pismu ni niti malo olepševal obupnih razmer, v katerih se je tedaj nahajala novoustanovljena nadškofija, ko mu je zelo realistično opisal težavne razmere takole: {| |- ! Bez svake ljudske pomoći<ref>Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, 533</ref> ! Brez sleherne človeške pomoči |- | <blockquote>Znaj, katedrale nemaš, a nije se ni počela graditi; nadb. kurije ne ima, svećenika je jako malo, vjernici su u najudaljenijim mjestima razasuti, redovničkog zavoda nikakova, ni muškog ni ženskog, katoličkih škola nikakovih, siromaštvo najveće – a sve se ovo ima urediti malne bez svake ljudske pomoći </blockquote> | <blockquote>Vedi, stolnice nimaš, a niso je niti začeli graditi; nadškofijska palača ne obstaja; duhovnikov je zelo malo, verniki so razkropljeni po najbolj oddaljenih krajih, redovniške hiše ni niti ene – ne moške ne ženske; katoliških šol ni nobenih, a vlada najhujša revščina - a vse to bo treba urediti takorekoč brez sleherne človeške pomoči</blockquote> |} Kot prvi škof velikanske novonastale škofije v čisto spremenjenih razmerah ni imel preprostega dela, zato se je takoj vrgel na delo in se najprej naslonil na pomoć raznih redovnih moških in ženskih družb. Začel je ustanavljati nove župnije po Beogradu in širši Srbiji. Duhovno oskrbo so potrebovali vojaki, uslužbenci, diplomatsko osebje, pa tudi drugi delavci, ki so prihajali iz vseh predelov nekdanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], in ki so poslej spadali v kraljestvo SHS. Začele so delovati tudi dobrodelne ustanove. Toda škof, škofija in verniki so bili skrajno revni in zato niso zmogli dokončati začetih podjetij, ki bi jih škofija z rastočim številom vernikov nujno potrebovala, a to so bile predvsem versko-izobraževalne ustanove s pripadajočimi poslopji, kjer bi se šolali duhovniški pripravniki in delovala katoliška društva; potrebna je bila stolnica, kjer bi se zbirali verniki – s pripadajočo nadškofijsko palačo in osebjem – a da ni bilo niti enega ne drugega ne tretjega. Računajoč na dobro voljo in pomoč države, kralja in dobrotnikov - zlasti pa čanadskega škofa Glattfelderja, se je lotil Rodič prevelikega - takorekoč nemogočega podjetja, ki je bilo zaradi katoličanom nenaklonjenega okolja že vnaprej obsojeno na neuspeh; uštel se je namreč prav v oceni dobre volje in radodarnosti velikih dobrotnikov: državnega vodstva, kralja in škofov, česar pa številni manjši dobrotniki nikakor niso mogli nadomestiti. Rodičevemu predhodniku [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerju]] so srbske oblasti večkrat očitale, da stanuje "na tujem" (v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]) in da je "samo upravitelj" obsežne Beograjsko-Smederevske škofije (medtem ko je bil "redni škof" Džakovske in vrhbosenske). Škof Strossmayer si je največ zaradi proti katoličanom usmerjenih ukrepov [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na vso moč prizadeval dokazati tako [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] kot srbski vladi, da ne bo miru in ureditve katoliških zadev, dokler ne bo sklenjen [[konkordat]].<ref>Pismo kardinala kongregacije za raširenje vjere od 27. XII. 1890. Biskupijski arhiv Đakovo.</ref> Sedaj pa je Srbija v Rodiču dobila čisto "svojega" - jugoslovanskega nadškofa in "svojo" - srbsko nadškofijo (po konkordatnih določilih iz 1914), ki je stanoval v sami prestolnici in je bil povrhu še pripadnik "troenega jugoslovanskega plemena". Bližnja prihodnost bo kmalu pokazala, da to ni nič vplivalo na takorekoč prirojene predsodke Srbov zoper Zahod, Vatikan in Hrvate, ki so zato na katoličane še vedno gledali kot "uljeze" (=vrinjence) in nezaželene tekmece na verskem področju, ki so jih sumili za "unijačenje" in "prozelitizem" - čeprav je bila resnica večkrat prav obratna. Prav zato so ga merodajni dejavniki pustili na cedilu v najtežjih trenutkih; to da slutiti, da [[konkordatna kriza]] ni bila kaka naključna epizoda; merodajni nadškofu iz finančnih težav namerno niso hoteli pomagati; moral je odstopiti, ker je res ostal "brez sleherne človeške pomoči", kot mu je že ob nastopu službe malodane preroško napovedal [[apostolski nuncij|nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]].<ref>Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533</ref> === Nove župnije, cerkve, društva === {{Več slik/peskovnik | footer = Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago, je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva, ki jo je Rodić tudi odkupil in glede na možnosti povečal ter razširil. Zaradi utesnjenosti pa nikoli ni mogla postati niti približno podobna "normalnim" [[katedrala]]m po drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Evropa|evropskih]] mestih - ali vsaj tistim takoimenovanim [[katedrala|katedralam]] po [[Vojvodina|Vojvodini]], da omenimo le najbolj znani v [[Novi Sad|Novem Sadu]] in [[Vršac|Vršcu]]. | align = left | image1 = Hocevar-Bg rezidenca.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = [[Avstro-Ogrska|Avstroogrsko]] veleposlaništvo je bilo preurejeno za nadškofovo rezidenco, ki je danes še bolj kot takrat vkleščena med sosednje višje zasebne stavbe. | image2 = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = Pogled na skromno pročelje [[stolnica|stolnice]] | image3 = Krunska ulica sa 12 imena.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 =Kronska je 12-krat menjala ime: Nadeždina, Gospodar Jevremova (2x), Kraljice Drage, Poslanska, Kneginje Perside (del), Moskovska, Proletarskih brigad, Kronska (4.ič) od 1997.<ref>{{navedi splet|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena |title=Krunska – ulica sa 12 imena|publisher=011 info.com|author=Vanja Mladenović|date=15. marec 2018 |accessdate=1. avgust 2024}}</ref><ref>Nadeždina 1872-1896, Krunska (del) 1872-1896, Gospodar Jevremova 1896-1900, Kraljice Drage 1900-1903, Gospodar Jevremova 1903-1904, Krunska 1904-1916, Poslanička 1916-1919, Krunska 1919-1946, Kneginje Perside (del) 1933-1946, Moskovska 1946-1951, Proleterskih brigada 1951-1997, Krunska od 1997.</ref> }} Rodič se je tega popolnoma zavedal; kljub temu pa se je z vsem mladostnim zaletom vrgel na delo in je v marsičem tudi uspel. Če bi ga ne težili dolgovi iz ''Banatske [[apostolska uprava|uprave]]'', bi v ''Beograjski nadškofiji'' lahko v miru dočakal konec službe. Izgradnja megalomansko velike stolnice sčasoma pravzaprav niti ni bila več nujna, saj so se verniki polagoma razporedili po župnijskih cerkvah, ki so kot gobe po dežju rastle po celem področju Beograda: povečana kapelica Kristusa Kralja in Cerkev Svetega Petra v samem središču, Sveti Anton na Rdečem križu, "Francoska cerkev" na Vračarju, Sveti Ciril in Metod pa na Banovem Brdu oziroma na Čukarici; na ta način je bil takratni Stari Beograd dušnopastirsko čisto zadovoljivo pokrit. Glavno breme so nase prevzele redovne družbe s svojimi gorečimi in požrtvovalnimi redovniki in redovnicami, ki so zase in svoje vernike poskrbeli z graditvijo redovnih hiš, pa tudi cerkva in kapel. Ko pa je prišel leta 1924 Rodič v glavno mesto novonastale države Slovencev, Hrvatov in Srbov, vsega tega še ni bilo na vidiku in zato je moral najprej ustanavljati nove župnije. Pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je namreč obstajala v Beogradu ena sama kapela Svetega Ladislava pri [[Avstro-Ogrska|avstroogrskem]] veleposlaništvu - v Srbiji pa samo katoliški cerkvi v [[Niš]]u in [[Kragujevac|Kragujevcu]], ki pa je bila dolgo časa celo brez duhovnika. Z njegovim prizadevanjem in s sodelovanjem zlasti redovnikov in redovnic, kakor tudi z navdušenim vključevanjem številnih vernikov, pa so nastajala nova verska središča s svojimi cerkvami in župnišči ne le po samem Beogradu, ampak tudi šire po Srbiji - skupaj s številnimi bratovščinami in društvi, ki so bogatila duhovno življenje starih in mladih ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi v prostem času ob delavnikih. ==== Kristus Kralj ==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti na starih litografijah, a je v neugodnih razmerah izginila za njimi vsaka sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala neuspešna pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev pogodb. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove države - ''Države Slovencev, Hrvatov in Srbov'' - skrajšano kar ''SHS'' prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat|konkordata]]. Ustanovljena je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]].<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> Na ozemlju bivše Avstro-Ogrske je najprej nastala ''Država Slovencev, Hrvatov in Srbov'', ki se je bolj ali manj prostovoljno združila s ''Kraljevino Srbijo'' v novo državno tvorbo ''Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov''. S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 jo je kralj Aleksander preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' in razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za novo državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav je tudi ona večkrat menjala svoje ime. 29. oktobra 1924 [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi Ivana Rafaela Rodića. Poslopja bivšega veleposlaništva so bila kupljena za nadškofovsko rezidenco in župnišče tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je težil dolg banatske uprave. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida pri Ljubljani. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ==== Sveti Anton Padovanski ==== :Glej glavni članek: ''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]]'' {{Več slik/peskovnik | footer = Na ''Rdečem križu'' je hitro zrastla veličastna [[Jože Plečnik|Plečnikova]] mojstrovina, izvirna Cerkev svetega Antona Padovanskega. [[Frančiškani]] iz "Bosne Srebrne" so jo postavili kmalu po zgraditvi samostana in že od začetka skrbijo, da je vse šlo po načrtih znamenitega Plečnika in njegovih učencev - zato ima danes toliko večjo umetniško, pa tudi versko in kulturno vrednost. Zaradi utesnjenosti in novih okolišnih stavb pa tudi ta cerkev ne more priti do izraza v polnem smislu. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na [[Ljubljanske Žale|Ljubljanskih Žalah]]: [[Jezus Kristus|Jezus]] snema roko s križa in jo usmiljeno odpira proti vernikom | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = One black raven | caption2 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan na ''Rdečem križu''; zvonik je dograjen šele [[1960]] | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = CrkvaSpolja.jpg | caption3 =[[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled ob vstopu, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti v vsej svoji lepoti, ko vstopiš ali na trg ali v cerkev) - kot na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] | image4 = Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = Za [[Jože Plečnik|Plečnikovo]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] so pomembne štiri letnice: 1929 začetek in 1932 konec gradnje, 1950 izdelava vhoda in 1960 dozidava zvonika. }} Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan in zatem cerkev svetega [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]] po načrtih slovenskega stavbenika [[Jože Plečnik|Plečnika]]. Samostan so zgradili (po enih virih) v nekaj mesecih 1926, a za cerkev z zvonikom postavili temelje 1929 in dokončali 1932 z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]] in jih zelo veliko zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] podrle. Možnosti za izgradnjo zvonika so se pokazale tako šele leta 1960 - zlasti zato, ker je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na podlago iz zemlje še vedno bil previsok in se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj stoji trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal zanimiv za številne vernike in druge izletnike - na kar so zlasti Beograjčani vedno bolj ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] SHS in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ==== Blažena Devica Marija ==== :Glej glavni članek: ''[[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd]]'' [[File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|thumb|180px|right|<center>Cerkev [[Sveta Marija|Marijinega vnebovzetja]] na [[Vračar|Vračarju]] je temeljito preurejena za časa nadškofa [[Stanislav Hočevar|Hočevarja]], a za časa nadškofa [[Franc Perko|Perka]] je postala [[Beograjska stolnica]]]]</center> Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med prvo vojno. Od 1928 do 1938 je bilo tukaj letno od 150 do 200 krstov. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard. Največji zvon nosi ime Svete Marije in je dar kralja Aleksandra, drugi je krščen na ime Sv. apostola Petra in je dar Svetega sedeža, najmanjši pa se imenuje po sv. Ani in je dar faranov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> Edina postojanka vnebovzetcev je končala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja vnebovzetca - župnik Mato in sobrat Roger - poročila z Beograjčankama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] vnebovzetec [[Franc Kerec|Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Sobrat Franc se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 1983. leta takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu</ref> Po teh dogodkih je vse področje prešlo v škofijsko last, 1988 pa je cerkev nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil za [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala [[sostolnica]] (konkatedrala). Kot stolnica je cerkev z okolico šele v zadnjem času temeljito obnovljena in je lahko prav zaživela; saj tu vodijo [[fokolari|ognjiščarji]] ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]], V manjši cerkvi je bila maša – večja pa je bila nacionalizirana in vrnjena 1982, sanacija cerkve in okolice pa je dolgo trajala, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji; to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ==== Sveti Ciril in Metod ==== [[File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|thumb|180px|right|<center>Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]], Požeška 23]]</center> V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd začelo širiti tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je značilen napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano. Tu so se naselile tudi slovenske nune [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih oseb.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ==== Sveti Peter ==== [[File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|thumb|180px|right|<center>Cerkev [[Sveti Peter|Sv. Petra]] na ''Makedonski 23'' (nekdanji Poenkarevi) je skrita sredi mesta]]</center> Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali prepuščati Turkom – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija |Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so to sliko zopet slovesno prenesli v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra in kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da ima čisto blizu - na Makedonski 29 - sedež znani dnevnik "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla v prvi svetovni vojni, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 preseglo njih število 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič (jezuit)|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na maševanje, pridiganje spovedovanje ali kako drugo duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in korajžne narave, kar mu je večkrat prav prišlo. Sam je pripovedoval, kako so partizani po vojni vzeli ključ od cerkve [[Povišanje svetega križa|Povišanja svetega križa]] v [[Borča|Borči]], ki je naselje čez [[Donava|Donavo]]. On je odšel na Krajevni mestni odbor in prosil partizane za ključ s temile besedami: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obranili našo cerkev in varovali njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo zlasti [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času oskrunjenih in porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ==== Drugod po Srbiji ==== Zunaj Beograda so v Rodičevem času zgradili lepe cerkve v [[Smederevo|Smederevem]], [[Šabac|Šabcu]], [[Bor|Boru]], [[Zaječar|Zaječarju]] in na [[Ravna Reka|Ravni Reki]], kapele pa v [[Valjevo|Valjevem]], [[Leskovac|Leskovcu]], [[Aleksinac|Aleksincu]] in v [[Kragujevac|Kragujevcu]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref><ref> “Gradnja katoličke crkve u Kragujevcu”, Katolički list, 22. november 1934, 584 </ref> == Nepremagljive ovire in hude težave == === Načrti za graditev nove stolnice === V prvi polovici dvajsetega stoletja so se v [[Beograd]] zgrinjali razni podjetniki, strokovnjaki in delavci, kakor tudi številni fantje in dekleta iščoč zaposlitev. Število katoličanov je zlasti po nastanku nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] - Kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov – v kateri je bilo skoraj polovica [[katoličani|katoliške]] veroizpovedi - naraslo v prestolnici na 40.000. To je znašalo kar 17 odstotkov od celotnega števila 240.000 prebivalcev, ki jim pa lahko prištejemo še 17.000 Zemuncev, ki glede bogoslužnih prostorov niso bili v enaki zadregi. Skupna vsota vseh katoličanov na današnjem beograjskem območju (2024) je bila v tistem času – a po srbskih verodostojnih virih – kar 57.000 prebivalcev, torej 24%, kar je pomenilo skoraj četrtino vsega prebivalstva.<ref>Tako navaja Popis prebivalstva iz leta 1931</ref> Glede na ''Popis prebivalstva leta 1931'' pa je v celotni ''[[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]'' živelo 13.934.038 prebivalcev. Od tega je bilo glede na veroizpoved 6.785.501 pravoslavcev, 5.217.847 rimokatoličanov, 1.561.166 muslimanov, 231.169 evangeličanov in 138.355 drugih.<ref>http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1931/pdf/G19314001.pdf</ref> Beograjski katoličani so imeli na razpolago le kapelico [[Ladislav I. Ogrski|Sv. Ladislava]] - ki pa takrat ni bila v cerkveni lasti-; zato je osemdeset beograjskih katoličanov 29. avgusta 1920 ustanovilo „Društvo za gradnjo katoliške cerkve“, ki ga je vodil upravnik pivovarne „Bajloni“ Karel Mataušek. Njihovo delo je ob prihodu v prestolnico 1924 vsestransko podprl tudi novi nadškof Rodić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> === Velike težave === Pri vztrajnih poskusih za graditev primerne katoliške stolnice v Beogradu je nadškofu Rodiču spodletelo, kar pa ni bila le njegova krivda. Finančna polomija je bila zanj in katoličane veliko hujši udarec in posledica dolga, ki je težil 1929 na novo zgrajeno semenišče "Crisinum" v Zagrebu - duhovno vzgajališče za banatske duhovniške poklice nemške in madžarske narodnosti. Vprašanje stolnice pravzaprav ni bilo v tistem času več niti odločilno niti pereče, saj so redovne družbe z zgraditvijo novih župnijskih središč in seveda tudi cerkva po celem beograjskem območju, pa tudi po Srbiji, že poskrbele za potrebne stavbe prav tam, kjer je bilo največ katoliških vernikov. Ustanovitev nove nadškofije v Beogradu s sufragansko škofijo v Skopju je bila predvidena že s konkordatom iz leta 1914; tam je bila tudi določba, da bo država poskrbela tudi za postavitev in gmotno podporo osrednjim ustanovam, kot tudi za njihovo redno vzdrževanje z vsakoletno podporo. Katoličanom nenaklonjene oblasti pa ne samo, da niso dale nič denarja za gradnjo stolnice, škofove rezidence in semenišča in drugih temeljnih ustanov v Beogradu ali na območju Srbije, ampak so pod raznimi pretvezami zavlačevale celo prvo stopnjo, a to je dodelitev primerne in v resnici proste lokacije. Ko so beograjski katoličani spregledali to slepomišenje, so z razlogom obupali nad ugodnim izidom postavitve stolnice; ne čudi torej, da je Rodič od srečolova zbrani denar namesto za gradnjo nove, uporabil za skromno razširitev dotedanje "stare stolnice". Za primero mimogrede samo omenimo, da je [[SPC]] v istem času brez ovir dobila gradbeno dovoljenje in vsestransko pomoč za zgraditev cerkve in duhovnega središča v Sloveniji na najlepši možni [[Ljubljana|ljubljanski]] lokaciji - v zaščitenem predelu parka [[Tivoli|Tivolija]]; podobno tudi na Hrvaškem v [[Zagreb]]u; iz tega bi se dalo sklepati, da pri katoličanih - zlasti Slovencih - na splošno ni bilo predsodkov zoper pravoslavce že od Slomškovih časov naprej. Da bi morebiti le zbral denar za stolnico, je med drugim bil pripravljen po tedanji navadi velik in sorazmerno uspešen srečolov, ki je po predvidevanjih prinesel dokaj lepo vsoto; vendar je to bilo manj ko desetina potrebnega denarja. Iz dolgov, ki so težili zagrebški "Crisinum", pa se Rodič ni mogel več izkopati; "Prva hrvatska štedionica" s sedežem v Bečkereku in druge denarne ustanove so že tako zasegle več stavb v lasti škofije; država pa v tem sovražnem ozračju - čigar vrhunec se je pokazal med [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] v ''Krvavi procesiji'' - ni hotela ali pa si ni upala pomagati. Zato se je 28. novembra 1936 Ivan Rafael Rodič službi nadškofa dokončno odpovedal; ostal mu je le častni naziv ''naslovni nadškof Philippopolisa'', kar je naziv nekdanje škofije Plovdiv v Trakiji, sedaj Bolgariji.<ref name="GCatholic-belgrade"/> Odhajal pa je iz Beograda z zavestjo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, za ureditev razmer v čisto novih in katoličanom nenaklonjenih okoliščinah tako v [[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškofiji]] kot tudi že prej v [[Banat]]ski [[apostolska uprava|apostolski upravi]]. Njegova skrb za nove duhovniške poklice pa ni bila jalova. V času njegovega odstopa, v letih 1936/37, je imela samo Banatska uprava že 23 bogoslovcev in 18 semeniščnikov - duhovnikov pa okrog 80.<ref>Šematizam apostolske administarture u Banatu (Veliki Bečkerek).</ref> To je bil velik uspeh v primeri s stanjem 2024, ko je odšel njegov naslednik škof [[László Német|Nemet]] iz Zrenjanina prav tako na [[Beograd|beograjski]] nadškofovski prestol: bogoslovci so bili tokrat trije, semeniščnika pa ni bilo niti enega; večina od približno 20 duhovnikov je že dosegla starostno mejo, ko drugi državljani gredo v zasluženi pokoj. ==== Lateranski in drugi [[konkordat]]i ==== Papeži so od uničenja [[Papeška država|Papeške države]] postali prostovoljni "vatikanski ujetniki", ki Vatikana nikoli niso zapuščali, začenši s [[papež Pij IX.|Pijem IX.]]. Drugačen veter je zavel s prihodom Pija XI., ko je bilo končno urejeno od 1870 zamrznjeno ''Rimsko vprašanje''. Po eni strani je s sporazumi uredil položaj Vatikana in Katoliške Cerkve v Italiji, po drugi strani pa si je od podobnih [[konkordat|konkordatov]] - ki so sledili, obetal papež preveč; zgodovinarji mu očitajo, da je večkrat spregledal uspešno delovanje katoliških strank v zadevnih državah, ki je po konkordatih zamrlo. Razočaranje je bilo največje ravno v zvezi s konkordatom s Hitlerjevo Nemčijo, ker ga je kmalu začel kršiti v nekaterih važnih točkah. Diplomatski odnosi so bili z Jugoslavijo vzpostavljeni kmalu po koncu vojne, a konkordat s Staro Jugoslavijo je bil posebna zgodba: čeprav je bil že podpisan na obeh straneh - nikoli ni bil ratificiran zaradi neljubih dogodkov, ki so sledili. Pod [[Papež Pij XI.|Pijem XI.]] je bilo z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] končno urejeno dobrega pol stoletja staro »rimsko vprašanje«, ki je trajalo od prestrela ''Porta Pia'' 20. septembra 1870. Kot eden od pogojev za vstop Italije (oziroma njene liberalno-protikatoliške vlade) v Prvo svetovno vojno na strani zaveznikov je bilo v tajnem Londonskem sporazumu določeno tudi, da zavezniki v primeru zmage ne bodo načenjali "rimskega vprašanja" in da "papež ne bo smel sodelovati pri povojnih mirovnih pogovorih" - kar je imelo za nadaljnji potek dogodkov katastrofalne posledice. Znan je bil namreč Benediktov predlog, da naj se meje vrnejo na [[status quo]] - tj. na stanje, kot je vladalo pred začetkom 1. svetovne vojne. Z [[Benito Mussolini|Mussolinijevim]] prihodom na oblast pa so se razmere spremenile: on kot bivši salezijanski gojenec ni imel predsodkov v zvezi z možnim sporazumevanjem s Cerkvijo. Pogovori so se začeli že takoj ob papeževi izvolitvi; 11. februarja 1929 pa so predstavniki [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] podpisali lateransko pogodbo, s katero so ustanovili neodvisno državo Vatikanskega mesta, katere vladar je papež, ki ima vso zakonodajno, sodno in izvršno oblast. S konkordatom, podpisanem v [[Lateranska palača|Lateranski palači]], je dobil torej [[Sveti sedež]] nesporno oblast (suverenost) nad [[Vatikan|Vatikansko državo]], in mednarodno-pravno samostojnost. Katoliška vera je uživala posebno varstvo in velike ugodnosti; cerkveno poroko je priznala tudi država; verouk, ta "temelj in krona javnega pouka",<ref>"fondamento e coronamento dell'istruzione pubblica" Art. 36 del Concordato, Legge n. 810 del 27-5-1929</ref> je postal obvezen v osnovnih in srednjih šolah. Za [[fašizem|fašistični]] režim so postali Lateranski sporazumi pomembno priznanje zakonitosti pred svetovno javnostjo.<ref>AA. VV., Il fascismo, Editore Mondadori, Milano 1998</ref> V znamenje sprave je naslednjega julija papež z evharistično procesijo vstopil na Trg svetega Petra, prvič je pa izšel iz vatikanskega ozemlja 21. decembra 1929, da sprejme uradno v posest svojo [[stolnica|stolnico]] - [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]].<ref>{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Pio_XI|title=Papa Pio XI|publisher=Cathopedia|date=29. junij 2017|accessdate=20. februar 2018|archive-date=2024-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20240625223253/https://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Pio_XI|url-status=dead}}</ref> Odnose med svetim sedežem in posameznimi državami je urejal papež s številnimi konkordati: 1922 z Letonijo, 1924 z Bavarsko, 1925 s Poljsko, 1927 z Romunijo in Litvo, 1929 s Prusijo, 1932 z Badnom, 1933 z Avstrijo. 1937 so imele [[apostolski nuncij|papeškaga nuncija]] že naslednje države: Argentina, Avstrija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Češkoslovaška, Čile, Kolumbija, Kostarika, Nikaragua, Panama, Kuba, Estonija, Francija, Nemčija, Guatemala, Haiti, Honduras, Salvador, Irska, Italija, Jugoslavija, Latvija, Paragvaj, Peru, Poljska, Madžarska, Portugalska, Dominikanska republika (San Domingo), Romunija, Švica, Venezuela in Ekvador.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title=''A pápaság története''|page=340}}</ref> To je bil vsekakor napredek v primeri s politiko osamitve in namernega odrivanja [[papež]]a od reševanja narodnih in mednarodnih sporov že v času papeževanja [[papež Pij X.|Pija X.]], še bolj pa za časa [[papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]] - kljub njegovim izrednim mirovnim prizadevanjem - velikokat pa ravno zaradi njih. Na mirovne pogovore v Versaillesu po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] papež ni bil povabljen, in zato so mirovni pogovori šli ne le v smer končanja vojne, ampak tudi v smer maščevanja nad poraženci - kar je dalo netivo za vžig naslednje. Na ta način so mirovni pogoji za poraženo stran bili skrajno ponižujoči, kar je povzročalo trajno nezadovoljstvo, ki je kmalu preraslo v nov svetovni spopad. Že sredi vojne 1917 je namreč podal Benedikt XV. v svesti si svoje duhovne dolžnosti kot očeta narodov, konkretne predloge vsem vojskujočim se stranem za končanje te ''nekoristne morije'', čeprav se je zavedal, da govori v veter, kajti nobena od vpletenih strani ni pričakovala od vojne manj kot popolno zmago. Neko priznanje in zadoščenje je dobil ta papež miru šele mnogo pozneje, ko je njegov papeški soimenjak [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] ob devetdesetletnici poziva poudaril 2007, da je bilo - čeprav tedaj neuspešno - to mirovno ''prizadevanje usmerjeno v prihodnost [[Evropa|Evrope]] in sveta po krščanskih načelih in je temeljilo na mednarodnem pravu''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.corriere.it/cultura/17_novembre_11/benedettoxv-grande-guerra-lettera-popoli-stati-vaticano-inutile-strage-1917-503020b8-c70f-11e7-99d7-14600f2d5761.shtml|title= Benedetto XV e la Grande guerra. Così l’«inutile strage» divenne «utile»|publisher=Corriere della Sera|date=|accessdate=20. januar 2018}}</ref> ==== Zapleti v Jugoslaviji ==== Nekaj čisto posebnega pa so bile zapletene razmere v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]], ki že od časov [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] – kljub naraščanju katoliškega prebivalstva - niso bile naklonjene konkordatu<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/68094|title=Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. (Od 1800. do konkordata 1914. godine – 1. dio)|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Vjekoslav Wagner|date=|accessdate=5. avgust 2024|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615124749/https://hrcak.srce.hr/file/68094|url-status=dead}}</ref>. Srbija ga je sicer nerada sprejela - verjetno tudi pod pritiskom grozečega vojaškega spopada;<ref>{{navedi splet|url=https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf|title=Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. (Od 1800. do konkordata 1914. godine – (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)|publisher=Ca.archive.org|author=Vjekoslav Wagner|date=|accessdate=12. avgust 2024}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v [[Rim]]u so ga podpisali 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je potrdila 8. avgusta 1914, ko je že z vso silo divjala 28. julija 1914 začeta [[Prva svetovna vojna]] in še ni bilo jasno, na katero stran se bo vojna sreča prevesila; zato je upravičeno postavljati iskrenost te odlločitve pod vprašaj.<ref> Franjo Emanuel Hoško: “Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup”, Riječki teološki časopis, 15 (2007), št. 1, 182</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211</ref><ref>Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533</ref> V zvezi z obveznostmi, ki jih je takrat sprejela Srbija, je nova država SHS po končani vojni privolila v ustanovitev nadškofije v prestolnici in tako je bil 29. oktobra 1924 imenovan za nadškofa dotedanje ''[[apostolska uprava|apostolske uprave]] [[Beograd]]-[[Smederevo]]'' Rafael Rodić, s tem da je zadržal ''[[Banat]]sko [[apostolska uprava|apostolsko upravo]]''.<ref name="nypl"/><ref name="belgrade-history"/><ref name="GCatholic-belgrade"/> Nova država pa ni omogočila nemotenega in uspešnega delovanja novi škofiji, škofu in njegovim sodelavcem, saj se je poigravala celo z dodelitvijo primerne lokacije za stolnico in nadškofovo palačo vse do konca njegovega beograjskega bivanja. Po sporazumu bi morala država cerkvene ustanove tudi finančno podpirati, kar pa je bilo le delno uresničeno; in prav skrb za duhovniški podmladek z graditvijo semenišča "Crisinum" v Zagrebu za banatske pripravnike je pripeljala Rodiča in nadškofijo do [[bankrot]]a. ''Londonski klub'' je dal pobudo za ureditev odnosov s katoličani že takoj ob nastanka nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918, vendar to ni bilo upoštevano in so prevladali večinski merodajni svobodomiselno-nacionalistično usmerjeni krogi, ki so bili katoličanom nenaklonjeni. Zadevo so začeli reševati na neustrezen način, kar je povzročilo namesto sporazuma le še večji razdor in odpor; tako so celo v [[Vidovdanska ustava|Vidovdansko ustavo]] uspeli vriniti že iz [[Avstro-Ogrska|avstroogrskih]] časov sporni in omraženi ''[[kancelparagraf]]''.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013015656/https://hrcak.srce.hr/file/314945|url-status=dead}}</ref> Ne glede na to, da je povzročil toliko hrupa, je v praksi vladala večja treznost in strpnost ter na njegovem temelju ni bil za časa [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]] obsojen noben [[duhovnik]] ali kak drug verski uslužbenec.<ref>Ivan Lazić: ''Pravni i činjenični položaj konfesionalnih zajednica u Jugoslaviji, Vjerske zajednice u Jugoslaviji. Zbornik radova.'' Zagreb 1970, 49.</ref> [[Papež Pij XI.]] je zlasti po velikih naporih prvega jugoslovanskega nuncija Pellegrinettija dosegel, da je bil 1935 podpisan tudi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi; v začetku temu ni nasprotoval ne patrijarh ne drugi. Pozneje pa je SPC zadevo skušala uporabiti zoper vladajočo koalicijo; zgodovinarji sumijo, da je bil gonilna sila tega protivladnega gibanja škof [[Nikolaj Velimirović|Velimirović]], ki je imel velik vpliv ne le v "svetem sinodu", ampak tudi med verniki. Nasprotniki konkordata so za morebitno rušenje vladne koalicije izkoristili nenadno bolezen patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]]<ref>Varnava Rosić (10. IX. 1880 – 23. VlI. 1937) – patrijarh Srbske pravoslavne Cerkve (1930 – 1937)</ref>, da so nahujskali duhovščino in ljudstvo zoper ratifikacijo konkordata, češ da bodo odslej prvorazredni katoličani, drugorazredni pa tisti pravoslavci, ki so bili doslej kot izrazito »jugoslovansko usmerjena« skupnost že tako v privilegiranem položaju zlasti glede finančne podpore, ki je niso hoteli deliti z drugimi. Za Novo leto 1937 je ta struja hotela izdati poslanico, v kateri je bil konkordat označen za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozvala ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja proti vojski satanski“. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so razširile govorice, da je bil zastrupljen. 19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu v Parlamentu; pravoslavno vodstvo je istega dne sklicalo prepovedani shod, ki naj bi bil namenjen molitvam za zdravje bolnega patriarha, a se je sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v ''Krvavo procesijo'' (''Krvavo litijo''). Tega dne je ''"najboljša vlada v Stari Jugoslaviji"'' konkordat v skupšini sicer izglasovala, vendar si ga zaradi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] nikoli ni upala ratificirati, čeprav so se duhovi sčasoma umirili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> ==== Dolgove "Krizina" veča gospodarska kriza ==== Že od vsega začetka je Rodić želel izpolniti pričakovanja beograjskih vernikov, ki so hoteli v Beogradu zgraditi predstavitveno stolnico. Načrti so bili pripravljeni, toda glede lokacije ni šlo vse po načrtih. Tedaj so začeli čutiti posledice gospodarske krize tudi v Jugoslaviji. Največje skrbi pa je povzročal sicer zgrajeno, toda neplačano semenišče in zavod internatske vrste "Crisinum" ali "Krizin" v Zagrebu. Veliko so pričakovali od srečolova, ki se je sicer sorazmerno uspešno končal – vendar denarja še zdaleč ni bilo dovolj za poravnavo dolgov in nadškofija je bila pred [[bankrot]]om: banke so grozile z zaplembo in prodajo cerkvenega premoženja.<ref>Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija-dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”: 167-174</ref><ref>Franjo Emanuel Hoško: Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić – prvi beogradski nadbiskup, 181-199</ref><ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 212</ref> Zaradi naraščanja dolgov je bil Rodič prisiljen zastaviti tudi škofijsko palačo. Zato je v začetku leta 1934 kralju [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandru]] ponudil, naj bi odkupil Crisinum kot dom za revne študente, vendar je naletel na gluha ušesa.<ref>Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija-dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”, 174</ref> Krizin je bil zamišljen kot dom za katoliške študente v katoliški zagrebški sredini in zanj je sprejel odgovornost škofov svetnik ali konzultor [[Franjo Engel|Engel]], ki je že prej imel v lasti zavod ali konvikt v Bečkereku in ga je uspešno vodil tudi v gmotnem oziru. S konzultorji se je Rodič dogovoril, da bo [[apostolska uprava]] kupila in plačala zemljišče, medtem ko je Engel zagotavljal, da bo zavodske stroške poravnal čanadski škof, kar pa se je pozneje izkazalo kot neuresničljivo.<ref>Rodičevo pismo v latinščini Svetemu sedežu iz Zagreba 12. oktobra 1941</ref> Nadškof se je v zvezi s tem večkrat obrnil na škofa Glattfelderja, poslal mu je pa tudi 15. januarja 1926 pismo prek škofijskega ekonoma Engela , da bi v Segedinu osebno in podrobno razložil težavne banatske razmere. Že 20. januarja 1926 mu je segedinski škof – ki naj bi prispeval v ta namen 2.000.000 pengőv kot nadomestilo za izgubljena posestva, sicer vljudno, vendar brez ovinkov pojasnjuje, da se tudi sam nahaja v težkih gospodarskih prilikah in da za sedaj ne more v ta namen ničesar prispevati; dodaja, da do »odtrganega dela Banata« ne čuti nobene gmotne obveznosti. Domnevno zanesljivo obljubljena pomoč, na katero sta se in Rodič in Engel tako zanesla, pa ni nikoli prispela. Rodič je ob spoznanju, da iz pomoči ne bo nič, pisal Engelu, ki je že začel gradnjo zavoda, naj jo razveljavi (»stornira«) <ref>Pismo konzultorja J. Čmelarja iz Beogada z dne 22. oktobra 1940</ref> Engel pa ga ni ubogal in je nadaljeval začeto delo, ter začel jemati posojila pri cerkvenih ustanovah in pri posvetnih bankah. <ref>Pismo A. Barth, Petrovgra 10. XI. 1940; Rodičevo pismo Svetemu sedežu z dne 12. X. 1941</ref> Zavod je bil slovesno odprt jeseni 1929. V nagovoru je nadškof Rodič pojasnil, da je „Zavod blaženega Krizina“ poimenovan po mučencu [[Marko Križevčan|Marku Križevčanu]]<ref>Jezuitski mučenec za vero sv. Marko Križevčan (takrat blaženi), je bil rojen v Križevcih na Hrvaškem in zato je njegovo celotno ime bilo ''Marko Stjepan Krizin'' (lat.: ''Marcus Stephanus Crisinus''; 1588-1619) in zavod se je imenoval lat. ''Crisinum, Crisina'' oziroma hrv. ''Krizin, Krizina''</ref>, da bi študente s svojim zgledom spodbujal k praktičnemu krščanskemu življenju. <ref>Nadškofova zapuščina, R-V-27.</ref> Mnoge ugledne osebnosti so hvalile so hvalile to zamisel, a v stiskah so redki priskočili na pomoč; vendar je „Crisinum“ ostal v cerkvenih rokah komaj desetletje. Že v začetku je „Krizina“ prizadela svetovna gospodarska kriza, pa tudi preveliki izdatki: {| |- ! Hrvaški izvirnik<ref>Iz pisma rektorja Keilbacha nadškofu Rafaelu Rodiču z dne 25. X. 1939</ref> ! Slovenski prevod<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> |- | <blockquote>”Što se tiče rektorske plaće to sam ja od ranijeg rektora samoga čuo, da ste mu bili odredili 2000 dinara. Međutim on je sebi računao 1000 dinara formalno kao plaću a 3000 kao reprezentaciju.” </blockquote> | <blockquote>»Glede rektorske plače sem slišal od prejšnjega rektorja samega, da ste mu določili 2000 din. Je pa računal sam sebi 1000 dinarjev kot osnovno plačo in 3000 dinarjev kot predstavitveno.« </blockquote> |} Ko je dobil novo posojilo od „Praštedionice”, je nadškof privolil v hipoteko nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki je bila najprej zavrnjena, saj se nadškof ne bi smel toliko zadolžiti brez papeškega dovoljenja in to je bil glavni razlog da je Sveti sedež zahteval njegov odstop. <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> 1933 so dolgovi presegli 14.000.000 dinarjev, ki bi jih bilo mogoče poravnati le z novimi zadolžitvami. Primer neuspele gradnje beograjske stolnice in zagrebškega semenišča kaže na to, da so [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski]] katoličane bili drugorazredni državljani. Čeprav je iz državnega proračuna dobivala večino sredstev tako katoliška kot pravoslavna Cerkev, je bila ogromna razlika v vsoti; tako je na primer Srbska pravoslavna cerkev samo leta 1925 prejela državno pomoč v višini 70.000.000 dinarjev; vsota, ki bi večkratno presegla Rodičeve dolgove. Kljub večkratnim prošnjam je nadškofa vlada pustila na cedilu in ni hotela pomagati. Izgradnja katoliške katedrale bi bila dokaz enakopravnosti katoliških in pravoslavnih državljanov – neizgradnja pa je pokazala prav nasprotno. Denarna sredstva, ki so bila potrebna za izplačilo zadolženega semenišča in pa za izgradnjo primerne stolnice, so bila neznatna v primerjavi s tistimi, ki jih je prejemala v istem času pravoslavna Cerkev, ki je tudi v času najhujše krize ob državni podpori mirno gradila. Nadškof se je še zadnjič obrnil za pomoč na predsednika vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinovića]], ki pa ga sploh ni hotel sprejeti; kot že prej večkrat njegovi predhodniki in tudi kralj, niso hoteli v tej zadevi pomagai - in tako je Beograjska nadškofija ter skupaj z njo Banatska apostolska uprava - res ostala do konca Rodičevega škofovanja takorekoč "brez sleherne človeške pomoči".<ref>Franjo Emanuel Hoško: Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić – prvi beogradski nadbiskup, 198</ref> ==== Pravi človek ob pravem času na pravem mestu ==== [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslovanska]] vlada je načrtovala meddržavni obisk pod vodstvom kneza-namestnika [[Pavel Karađorđević|Pavla]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]], kjer naj bi delegacijo sprejel tudi [[papež Pij XII.]]; pred tem obiskom – ki je bil kmalu po njegovi izvolitvi marca 1939, a vodil ga je knez Pavel s soprogo, udeležil pa se ga je tudi pravosodni minister - [[katoličani|katoliški]] izobraženec, politik, dobrotnik potrebnih in pravnik [[Viktor Ružić|Ružič]]<ref>{{navedi splet|url=https://forum.lokalpatrioti-rijeka.com/viewtopic.php?t=2195|title=Ružić Viktor (1893-1976) hrvatski ban|publisher=Lokalpatrioti Rijeka-Fiume|author=Adamić|place=Rijeka|date=6. marec 2013|accessdate=1. november 2024|archive-date=2024-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20241227121557/https://forum.lokalpatrioti-rijeka.com/viewtopic.php?t=2195|url-status=dead}}</ref> - je knez končno hotel rešiti vprašanje dolgov Beograjske nadškofije oziroma bolje rečeno: Banatske apostolske uprave. Pravi mož o pravem času na pravem mestu – sicer nestrankarski človek, ki je zadevo dokončno uredil, je bil ravno omenjeni minister.<ref>Dr. Viktor Ružić (1893-1976) je bil hrvaški pravnik in politik; bil je ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister od 5.II. do 26.VIII.1939 </ref> Še danes stoji ob uvali Martinšćica njegova „vila Ružić“, zgrajena pri koncu njegovega službovanja – ki je spremenjena v muzej z bogato knjižnico, različnimi umetniškimi zbirkami in seveda z natančnimi opisi takratnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=https://irissoda.blogspot.com/2012/01/vila-ruzic.html?sc=1730475874959#c8509889657544101169|title=Moj svijet: Vila Ružić |publisher=Iris Soda|author=Iris|place=Rijeka|date=19. december 2011 |accessdate=1. november 2024}}</ref> Kot pravosodni minister je Viktor Ružić zahteval od banke<ref>Naziv banke je bil "Prva hrvatska štedionica" ali kratko "Praštedionica" in je imela sedež ravno v Bečkereku. Ta prekrasna klasicistična stavba iz začetka 20. stoletja še danes stoji v središču mesta z lastniškim napisom in letnico izgradnje, čeprav ima danes drugega lastnika.</ref>, da se mora zadovoljiti z vsoto dva in pol milijona dinarjev, ki jih bo plačalo ministrstvo. Tako je banka šele po pritisku privolila in v zameno umaknila hipoteko z nadškofijske palače v Beogradu, ki še danes služi svojemu namenu.<ref>Pismo konzultorja Čmelarja, Beograd z dne 10.IX.1934. R-V.71.</ref> Na ta način je bilo – sicer z veliko zamudo in za Rodiča prepozno – rešeno vprašanje gmotnega obstoja [[nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=65}}</ref> – in ki bi brez krepke državne pomoči zdrsela po poti, po kateri je pol stoletja pozneje zaradi odrekanja državnega posredovanja zdrsela in gmotno propadla [[Nadškofija Maribor|Mariborska nadškofija]]; škofje so zaman predsednika [[Borut Pahor|Pahorja]] rotili za ureditev zadeve, saj je bila – po njihovem mnenju – pravzaprav glavni krivec za denarno polomijo banka - NLB; prišlo je skoraj do ukinitve same nadškofije.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/mariborska-nadskofija-o-mozni-ukinitvi-po-financnem-zlomu-291745|title= Mariborska nadškofija o možni ukinitvi po finančnem zlomu|publisher=Siol.net|author=STA|place=Ljubljana|date=17. januar 2012 |accessdate=1. november 2024}}</ref> Podobno usodo bi lahko doživela Beograjska nadškofija, če je ne bi zadnji hip rešila pred zlomom država. Z dobro voljo je ena od naslednjih vlad le rešila perečo zadevo; kakor pa je nerešavanje dolgov Beograjske nadškofije pokazalo nepripravljenost neke vlade in nekaterih krogov, da se zadeva pravično in ugodno reši – tako je tudi nereševanje finančnih zapletov okoli Mariborske škofije odkrilo podobno nepripravljenost nekaterih takratnih krogov.<ref>{{navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33322/krasovec-umetno-povzrocena-afera-na-racun-nadskofije-maribor-je-konstrukt.htm|title= Krašovec: Umetno povzročena afera na račun Nadškofije Maribor je konstrukt|publisher=Siol.net|author=Alen Salihović|place=Ljubljana|date=25. maj 2021|accessdate=1. november 2024}}</ref> == Odpoved, smrt in spomin == === Odstop === [[Nadškofija Beograd|Katoliška beograjska nadškofija]] je zaman prosila pomoči pri kralju in pri vladi – pa tudi drugod po [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] in tujini: tako Rodič ni videl drugega izhoda, ko da je ponudil [[papež Pij XI.|papežu Piju XI.]] svoj odstop, ki je bil sprejet; prenehal je biti ''beograjski nadškof'', ostal pa je kot ''naslovni nadškof Philippopolisa'' (Plovdiva). Njegov naslednik je postal [[Ljubljana|ljubljanski]] profesor teologije [[Josip Ujčić|Josip Ujčič]].<ref>“Promjena na beogradskoj nadbiskupskoj stolici”, Katolički list, 14. december 1936, 641</ref> Glavni "krivec" za denarno polomijo, "Semenišče Crisinum v Zagrebu" - kakor tudi mnoge druge podarjene nepremičnine - pa so bili za [[katoličani|katoličane]] za vedno izgubljene; v Beogradu je ostalo vse njegovo pohištvo in druge premičnine - ničesar ni vzel s seboj. Ujčić je to prepisal na škofijsko menzo. ==== Njegov naslednik je bil civilnim oblastem sprejemljiv ==== Glede dolgov je posredovalo državno vodstvo, da je "Prva hrvatska štedionica" umaknila hipoteko z nadškofijske palače in se zadovoljila z določeno odškodnino. Rodičev naslednik je torej začel delo v skromnih okoliščinah, nadaljeval pa brez dolgov šele po letu 1939, ko je državno vodstvo prisililo banko, da je umaknila hipoteko z beograjske škofijske palače. Nove težave so se zgrnile zlasti nad Beograd - ki je bil 6. aprila 1941 hudo bombardiran -, nad Jugoslavijo - ki je bila razkosana -, in na ves svet med in po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]]. Takrat se je Ujčič izkazal kot spreten diplomat in kot "angel miru" - v stalni povezavi z zagrebškim nadškofom [[Alojzij Stepinac|Stepincem]] -, pomagal in reševal preganjane ali zaprte, ne glede na narodnost, vero ali stranko. O tem obstaja obilica pričevanj in ohranjenih dokumentov, čeprav nasprotniki Cerkve sicer omenjajo njegovo dobrodelnost, pa nalašč dodajajo, da je bila omejena samo na katoličane. V novih razmerah in v odnosih s popolnoma drugačno oblastjo se ni bilo lahko znajti, saj v cerkveni zgodovini še ni bilo podobnega primera. Kljub temu se je nadškof trudil navezovati človeške stike povsod, kjer je bilo le količkaj mogoče. Zato ne čudi, da je končno Ujčič za svoje delovanje v prid "izboljšnja odnosov med državo in Cerkvijo" prejel tudi najvišje državno priznanje 1960. Novi nadškof Ujčič je prispel v Beograd 3. novembra 1936 in se že naslednjega dne sešel z ministrom [[Anton Korošec|Korošcem]], enim od voditeljev vladajoče koalicije. Ministrski predsednik [[Milan Stojadinović|Stojadinovič]], ki ni hotel sprejeti poprej nadškofa Rodiča na njegovo zahtevo, je Ujčiča sprejel in takoj dal soglasje za spremembo na nadškofovskem sedežu.<ref>Pismi konzultorja Čmelarja z dne 4.XII.1936 in 20.X.1940</ref> === Delovni pokoj === ;Kostajnica Nadškof Rodič je v spremstvu svetnika (konzultorja) [[Justin Čmelar|Čmelarja]] zapustil za vedno Beograd 1. decembra 1936 in odpotoval v [[Hrvatska Kostajnica|Hrvaško Kostajnico]], kjer so ga pričakali frančiškanski [[provincijal]] [[Mihael Troha|Troha]], predstavnik kraja in njegov bivši učenec iz bogoslovja, gvardijan [[Feliks Grečl|Grečl]]. Naselil se je v [[frančiškani|frančiškanskem]] samostanu. Zakaj se je naselil ravno v Kostajnici? Privlačila ga je nedotaknjena narava in samostanska tišina, pa tudi bližina bosenskih hribov, kamor je rad zahajal na sprehode. <ref>“Kako živi nadbiskup Rodić”. Politika, 2. december 1937, 5</ref> O njegovem bivanju piše takratni kostajniški župnik Ferdo Frölich takole: „Nadškof je bil človek vzornega in svetega življenja, ki je bil do vsakogar prijazen, ljubezniv in dostopen. Spremembo je prenašal bogovdano in potrpežljivo, brez potrtosti in pritoževanja in so ga vsi radi imeli. Rad je pomagal zlasti pri spovedovanju v župnijski cerkvi, kjer je ob večjih praznikih tudi maševal in pridigal. <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić...|publisher=S. Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=75}}</ref>. ;Slavonska Požega 26. aprila 1937 se je preselil k [[frančiškani|frančiškanom]] v svojem rodnem kraju [[Požega, Hrvaška|Požegi]], kjer se je držal starega benediktinskega načela: »Moli in delaj!« [[Nadškofija Zagreb|Zagrebški nadškof]] [[Antun Bauer|Bauer]] mu je z veseljem podelil spovedno jurisdikcijo po celi nadškofiji, kakor tudi uporabo škofovske palice in mitre. Priznava mu, da je le zaradi spleta nesrečnih okoliščin moral odstopiti, čeprav je vedno zavestno delal za dobro Cerkve in vernikov. <ref>Pismo z dne 3.XII.1936 iz Zagreba</ref> Radi so ga vabili na razne slovesnosti kot odličnega govornika; zapažen je bil njegov govor na proslavi papeškega dneva, kjer je razlagal pomen in odličnost papeštva v preteklosti in sedanjosti, ter omenil nekaj dogodkov iz življenja vladajočega papeža [[papež Pij XI.|Pija XI.]], kar kar je nabito polna dvorana pospremila z navdušenim ploskanjem.<ref>“Govor nadbiskupa Rodića” v: Hrvatska straža 9 (1937) 38: 24</ref> Tudi med [[Druga svetovna vojna|vojno]] je pomagal v dušnem pastirstvu po svojih močeh: rad je pridigal in spovedoval po okoliških župnijah.<ref>Franjo Pipinić: “Nadbiskup o. Rafael Rodić zlatomisnik”, 320</ref> ;Zlata maša ''Zlato mašo'' je daroval 25. julija 1943, ko mu je pridigal univerzitetni profesor Teofil Harapin. <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić...|publisher=S. Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=77}}</ref>. Rodić tudi v starosti ni prenehal z dušnopastirskim delom in je v sedemnajstih letih svojega bivanja v Požegi kot birmovalec obiskal mnoge župnije prostrane zagrebške nadškofije. Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] je bilo dela še več, saj so [[komunizem|komunistične]] oblasti [[Nadškofija Zagreb|zagrebškemu nadškofu]] [[Alojzij Stepinac|Stepincu]] prepovedale zapuščati [[Zagreb]], ga spravile v zapor in nazadnje internirale v njegovi rojstni vasi [[Krašić]]u. Tako je na njegovo prošnjo samo 1948 podelil zakrament [[sveta birma|svete birme]] v šestih [[Slavonija |slavonskih]] dekanijah, kar je trajalo nič manj kot dva meseca.<ref>S. Majstorović: I. Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup, 76</ref><ref>Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 267 - 294</ref> ;Biserna maša V [[Slavonska Požega|Slavonski Požegi]] mu je 19. julija 1953 za ''biserno mašo'' pridigal njegov sobrat in življenjepisec, magister novincev [[Srećko Majstorović|Majstorović]], ki mu je za vsebino dal navodilo sam slavljenec: »Govorite o škofovski in duhovniški službi. O meni osebno malo ali nič.« Tak je bil: govoril je z jezikom dejanj – o katerih ni želel, da bi se govorilo z jezikom besed. <ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić...|page=3}}</ref> Organist Kamilo Kolb je za to priložnost sestavil skladbo „Dao ti je Gospodin“ („Dal ti je Gospod“); pri slovesnem kosilu pa so prebrali brzojavno voščilo svetega očeta [[papež Pij XII.|Pija XII.]], kakor tudi pismo frančiškanskega vrhovnega generala [[Augustin-Joseph Sépinski|Sépinskega]].<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=I. Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=77}}</ref> === Smrt in pogreb === Aprila 1954 se mu je zdravje začelo slabšati in je pisal provincijalnemu kustosu: »Moje življenje se bliža koncu. Srce mi je oslabelo, noge mi otekajo – kar so zanesljiva znamenja skorajšnjega potovanja.« Zadnjič je maševal z veliko težavo 5. aprila, nakar je padel v posteljo in tam prejemal tudi [[sveto obhajilo]]. Na njegovo željo so mu podelili sveto popotnico, dokler je bil še pri zavesti. Svete zakramente: spoved, obhajilo in maziljenje, je prejel 27. aprila »z veliko mirnostjo in vdanostjo v Božjo voljo«, nakar se je vsem navzočim zahvalil za njihovo skrb in pozornost. Kadar je prihajal občasno k zavesti, je dajal navodila glede pogreba, pa celo truge in tudi obleke, v kateri naj ga pokopljejo in bi on sicer bil najraje pokopan v redovniški kuti, vendar je izrazil željo, naj ga le pokopljejo v škofijskih oblačilih, ki bi jih tako nihče ne mogel rabiti. 10. maja se mu je stanje poslabšalo in »zbrani sobratje so z molitvijo pospremili njegovo dušo pred prestol Vsevišnjega«. Umrl je na ta dan ob 6h in 25 minut.<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=78}}</ref> Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] je umrl torej 10. maja 1954 v [[Slavonska Požega|Slavonski Požegi]], kjer je tudi preživel svojih zadnjih 17 let.<ref name="skenderovic-2006"/> Na pogreb sta prišla [[nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Josip Ujčić|Ujčič]] in [[škofija Đakovo|đakovski škof]] [[Stjepan Bäuerlein|Bäuerlein]]. [[Nadškofija Zagreb|Zagrebški nadškof]] in [[kardinal]] [[Alojzij Stepinac|Stepinac]] se je iz [[hišni pripor|hišnega pripora]] v rojstnem [[Krašić]]u pismeno opravičil. Na pot pa sta se podala tudi škofa [[Salis Seewis|Seewis]] in [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] skupaj s [[frančiškani|frančiškanskim]] [[provincijal]]om [[Nikola Skupnjak|Skupnjakom]], vendar zaradi okvare na avtu na pogreb sploh niso prispeli. V frančiškanski cerkvi [[Sveti Duh|Svetega Duha]] je imel poslovilni govor njegov prijatelj [[Srećko Majstorović|Majstorović]], ki je omenil nekatere dogodke iz nadškofovega življenja v luči [[Frančišek Asiški|Frančiškove]] duhovnosti. Dolga povorka duhovnikov, redovnikov in redovnic ter velikega števila vernikov je krenila iz cerkve na pokopališče svetega Elija, kjer so položili k počitku njegovo truplo. Od mnogih sožalnic omenimo le tisto, ki je vsebinsko najbogatejša in jo je poslal dne 25. maja 1954 [[Bela Crkva|belocrkvanski]] [[župnik]] [[Eduard J. Kindl|Kindl]]: {| |- ! nemški izvirnik<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan R. Rodić, prvi beogradski nadbiskup|page=80.81}}</ref> ! hrvaški prevod ! slovenski prevod |- | <blockquote> „Eins Säule sei uns gestürtzt... Mit seinem Heimgange ist der gütige Altvater um ein ganzes Himmelreich reicher geworden, ich aber um einen wahren Vater ärmer! Seine imponierende Herosgestalt, Sein zäher Arbeitswille, Seine inbeirbare seelische Gleichmut, gepaart mit einen würdvollen Wohlwollen: waren für mich immer fascinierend, mich an Seine Seele fesselnd und werden mir ein teueres Andenken bleiben bis zum eignenen Lebensende.“ <ref>Ostavština, sažalnice.</ref> </blockquote> | <blockquote> „Srušio se jedan stup… Smrt je obogatila dobrog Starca s čitevim nebeskim kraljevstvom, a mene osiromašila za jednog pravog oca. Njegova muževna pojava, koja je ulijevala poštovanje; njegova živlava volja za rad, njegova nepomućena duševna smirenost povezana s dostojanstvenom naklonošću: sve je to za me bilo ono što će mi ostati u trajnoj uspomeni do konca mog života.« </blockquote> | <blockquote>»Eden naših stebrov se je podrl ... Dobrohotni dedek je s svojim odhodom postal bogatejši za celo nebeško kraljestvo, jaz pa sem postal revnejši za pravega očeta! Njegova navdušujoča junaška postava, njegova vztrajna volja do dela, njegova neomajna duševna mirnost, povezana z dostojanstveno dobrohotnostjo: so me vedno očarale in me povezovale z njegovo dušo; ostale mi bodo v dragocenem spominu vse do konca mojega lastnega življenja. </blockquote> |} === Spomin === Ob petdesetletnici smrti je bila 3. novembra 2004 zanj opravljena maša zadušnica, ki jo je vodil beograjski nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] v požeški cerkvi sv. Lovrenca; somaševal je provincijal frančiškanske province sv. Cirila in Metoda [[Lucije Jagec|Jagec]] ter drugi duhovniki in redovniki. [[Škofija Požega|Požeški škof]] [[Antun Škvorčević|Škvorčević]] je izrekel priznanje prvemu beograjskemu nadškofu Rodiću, ki je v času svojega službovanja ''veliko naredil za duhovni in materialni razvoj beograjske nadškofije'', da je res postala živa Cerkev; pripomnil je, da so ''človeške gradnje lahko tudi neuspešne''; ker pa je Rodić zaupal v Boga, ''uspehi kljub temu niso izostali'' – saj duhovnih uspehov itak ne moremo meriti s človeškimi merili.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/misa-zadusnica-za-nadbiskupa-rodica/ |title=Misa zadušnica za nadbiskupa Rodića|publisher=IKA (hkm.hr)|author=|date=4. november 2004 |accessdate=24. julij 2024}}</ref> === Ocena === ==== Nadškof in apostolski upravitelj ==== Konec novembra 1923 je Rodič sporočil vernikom v okrožnici, da ga je papež imenoval za [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] s tem, da ostane [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Banat]]a. <ref>Nadškofova okrožnica v Službenem vestniku Banatske administrature z dne 30. novembra 1923.</ref> Kako je združeval ti odgovorni službi? Rodič je redno bival v [[Zrenjanin|Bečkereku]] vsaj osem dni mesečno. Kadar je kam nujno odpotoval, je redno sporočal kraj bivališča in trajanje odsotnosti tudi na Banatsko apostolsko upravo ter duhovščini posvečal vso skrb med drugim tudi s tem, da je očetovsko opozarjal na morebitne napake. To je delal tudi osebno ter je celo po večkrat obiskal duhovnika, ki ga je z lepimi besedami želel spraviti zopet na pravo pot. [[Banat]]ski [[kler]] ga je spoštoval kot pravega duhovnega očeta. O tem je pričeval tudi dolgoletni provikar [[Tibor Géci]],<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=38}}</ref> ki je to službo vestno opravljal kot generalni vikar tudi pri škofu [[Tamás Jung|Jungu]] vse do 1988. ==== Kako nadšof Rodič opisuje denarne težave ==== [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] je sporno zadevo, zaradi katere je moral odstopiti od vodenja nadškofije, sam nadškof Rodič razložil takole: {| |- ! Relate ad rem pecuniariam res ita se habebat<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić|publisher=S. Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=59}}</ref> ! V zvezi s finančno zadevo je bila situacija naslednja. <ref>Iz Zagreba je 12. oktobra 1941 nadškof Rodič pisal [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]</ref> |- | <blockquote>„Administraturae ex propriis fontibus fundus constructionni destinatus emendus erat, altera vero pars pecuniae necessariae, ut meus consultor dominus Franciscus Engel affirmabat, ab ispo episcopo csanadensi, qui de facto hujus partis Banatus hodie quoque episcopus est, susternenda. Ast proh dolor, haec affirmatio tardius ut dolus manifestata est.“ </blockquote> | <blockquote> Gradbeni sklad je uprava kupila iz lastnih virov; drugi del potrebnega denarja pa naj bi, kot je trdil moj svetovalec g. Franjo Engel, primaknil čanadski škof, ki je "de facto" tudi danes škof tega dela Banata. Žal se je ta trditev pozneje izkazala za neresnično. </blockquote> |} ==== Šibke točke in neuspehi ==== #Nadškof [[Josip Ujčić|Ujčič]]<ref>Josip Ujčić (Pazin, 10. II. 1880 - Beograd, 24. III. 1964) je bil Rodičev naslednik kot nadškof beograjsko-smederevski ter apostolski upravitelj Banata od 1936. do svoje smrti</ref> je menil, da je Rodič priredil srečolov z namenom, da bi pokril dolgove zavoda a ne za gradnjo stolnice. To ni verjetno, saj bi se s tem osmešil in onemogočil ne le pri svojih dobrotnikih, ampak tudi pri svojih sodelavcih in vernikih. Loterija je sicer vrgla lepo vsoto - 1.800.000 din, kar pa ni bila niti desetina denarja, ki je bil potreben za gradnjo nove stolnice in ni zadoščalo niti za začetek gradnje - pa saj so tudi s samim dovoljenjem oblasti do zadnjega slepomišile; zato ne čudi, da je dobljeno vsoto nadškof uporabil za kritje dolgov zavoda Crisinum.<ref>{{cite journal|last1=Hoško|first1=Franjo Emanuel|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|journal=Riječki teološki časopis|date=12. julij 2007|volume=29|issue=1|page=198}}</ref> #Rodič je računal na konkretno pomoč od kake ustanove Katoliške Cerkve – zlasti od čanadskega škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]], ki mu je zagotovil, da bo zadevo podprl, toda da je trenutno tudi sam v težavah, iz katerih se menda ni mogel izkopati, ker je ostal le pri obljubi. Rodič se je obrnil tudi na vodstva frančiškanskega reda in tudi na papeža; ni pa znano, ali je dobil od njega zaprošeni milijon. Od vodilnih je večkrat prosil državno vodstvo - in ni obšel niti kralja. Suveren ga je v letu svojega atentata sicer sprejel, vendar zadnje na njega naslovljene prošnje ni upošteval. Istočasno je država velikodušno podpirala 12 pravoslavnih gradenj samo v prestolnici. Kraljeva hiša je bila naklonjena tudi [[Judi|Judom]]: [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandrov]] predhodnik kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je tako 1908 v Beogradu osebno položil temelj za krasno judovsko shodnico in jo gmotno podprl. Najbolj je razočaralo škofa, ker vlada sploh ni upoštevala izrečnih konkordatskih določil o gmotni podpori katoliškim osrednjim cerkvenim ustanovam in ker je tudi pri drugih velikih mecenih naletel na gluha ušesa ali pa dobival znatno manjšo pomoč od potrebne. Tako je kljub številnim manjšim dobrotnikom ostal takorekoč "brez sleherne človeške pomoči". # Ohranjena pisma razkrivajo, da Rodić ni vedel, da se gradnje Crisinuma loteva brez denarnega pokritja; to je ugotovil šele potem, ko je bil študentski dom že pod streho in je bilo treba izplačati dolgove. Še junija 1928 je Rodič računal na pomoč škofa Glattfelderja. Bil je prepričan, da se bo zavod lahko s šolnino in drugimi dospelimi sredstvi sam vzdrževal - kar pa bi bilo morebiti možno, če bi bil poln - pa je bil zaseden komaj četrtinsko, pozneje pa zaradi neustreznega vodenja še manj.<ref>NAB, Pismo R. Rodića Franje Engelu: Beograd, 23. junija 1928</ref> Srećko Majstorović pa v svojem življenjepisu omenja, da je Rodić sicer še pravočasno zvedel za brezupne razmere glede Crisinuma, ko so si tudi v takih okoliščinah nekateri vodilni podeljevali višje plače od predvidenih; zato je naročil ravnatelju, naj gradnjo "stornira" - vendar ga konzultor Engel ni ubogal in je gradnjo kljub temu nadaljeval. # Neuspela gradnja nove stolnice daje slutiti, da SPC ni želela deliti kolača državne denarne podpore enakopravno z RKC. Glede na sredstva, ki jih je država namenjala Srbski pravoslavni cerkvi, so bili stroški gradnje beograjske katedrale - kakor tudi dolgovi dokončanega semenišča Crisinum - res zanemarljivi. Samo za "zasluge skozi zgodovino in v novejšem času za nastanek te države" je SPC prejemala od države enkratno letno pomoć, ki je že 1925 znašala 70,000.000 dinarjev.<ref>64 Ivan MUŽIĆ, Katolička crkva, Stepinac i Pavelić, Zagreb, 1997, 30.</ref> # V tem istem času je država pomagala podirati staro in na njenem mestu graditi novo res predstavitveno palačo „[[Patriaršija, Beograd|Patriaršije]]“ tik poleg [[Stolnica svetega nadangela Mihaela, Beograd|Stolnice sv. Mihaela ("Saborne crkve")]] - na najlepši razgledni točki v strogem središču Starega Beograda nad Savo blizu [[Kalemegdan|Kalemegdana]].<ref>{{navedi splet|url=https://beogradskonasledje.rs/arhiva-2/zgrada-patrijarsije|title=Zgrada Patrijajaršije|publisher=Завод за заштиту споменика културе града Београда|date=2020|accessdate=12. september 2024}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Delo je nemoteno potekalo v letih najhujše [[gospodarska kriza|gospodarske krize]] 1932-1935 in „predstavlja monumentalno palačo“ za vrhovno upravno telo SPC v prestolnici. Obenem je SPC gradila mogočne [[Cerkev Svetega Marka, Beograd|Cerkev Svetega Marka]] ter več drugih cerkva in župnišč, medtem ko je nadaljevanje gradnje velikanske [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava]] (tik poleg že obstoječe istoimene cerkve) čakalo boljših časov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.beograd.rs/lat/gradska-vlast/31119-patrijarsija/|title=Patrijaršija|publisher=Gradska vlast|author=Sekretarijat za informisanje|place=Beograd|date=|accessdate=12. september 2024|archive-date=2024-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20240912184949/https://www.beograd.rs/lat/gradska-vlast/31119-patrijarsija/|url-status=dead}}</ref> Za vse te razsipno drage postavitve za mestno in državno oblast, kralja in SPC sploh ni bil nikakršen problem takoj dobiti zahtevano najboljšo možno gradbeno lokacijo, kakor tudi zadostno gmotno podporo, da se vse dokonča po napravljenih načrtih. Lahko si le predstavljamo, koliko je stala samo izgradnja oz temeljev nove "Patrijaršije", če imamo na razpolago podatek, da je samo njena nedavna obnova potrošila čez 7.000.000 dinarjev (okrog 60.000 evrov).<ref>{{navedi splet|url=https://www.beograd.rs/lat/gradska-vlast/31119-patrijarsija/|title=Patrijaršija|publisher=Gradska vlast|author=Sekretarijat za informisanje|place=Beograd|date=|accessdate=12. september 2024}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> #Državne oblasti so izgradnjo osrednjih katoliških cerkvenih ustanov na vse načine oteževale in ovirale; enako mestne oblasti, ki so rešitve prošenj za zanesljivo lokacijo in drugih dovoljenj za [[stolnica|stolnico]] "odugovlačile" (tj. zavlačevale) od 1924 pa vse do 1936, ko niso v zvezi s tem izdale niti enega ustreznega gradbenega dovoljenja katoliški nadškofiji; medtem so iste oblasti pravoslavnim samo okoli leta 1930 izdale 12 gradbenih dovoljenj. Druge katoliške župnijske cerkve, ki so jih gradile redovne skupnosti, so imele glede tega več sreče in uspeha.. #Čeprav se je Rodič obdal s sposobnimi duhovniki (Gecan, Juretić, Vlašić, Čmelar idr.) kot svetovalci (konzultorji), je nekaterim zaupal preveč zlahka in naivno: Franjo Engel ga je nalahko uvedel v gradnjo Crisinuma, njegov zaupnik Hugo Gyenes pa ga je do konca držal v prepričanju, da je srečolov upravičen in uspešen – kljub resnim svarilom od drugod, zlasti iz Nemčije, da čas svetovne gospodarske krize ni ravno najprimernejši. Gyenes je res bil Žid, vendar je že pred leti s celo svojo družino sprejel katoliško vero. V Nemčijo je odšel, da bi tudi tam priporočal srečolov - pa je tam imel še manj uspeha kot v domovini. Če upoštevamo še katastrovalne posledice svetovne gospodarske krize (ki je poraženko Nemčijo še bolj pestila kot zmagovalko Jugoslavijo), je bilo tako podjetje v tistih časih že vnaprej obsojeno na neuspeh.<ref>{{cite journal|last1=Hoško|first1=Franjo Emanuel|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|journal=Riječki teološki časopis|date=12. julij 2007|volume=29|issue=1|page=199}}</ref> #Pri svojih velepoteznih načrtih pa Rodič kot [[Hrvati|Hrvat]] ni računal na [[nacionalizem]], o katerem pravi britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]]:<ref>Kdor je prebral le uvod v to njegovo knjigo, bo takoj opazil, da se je ta zgodovinar sredi nesrečne Tretje balkanske vojne trudil, da bi bil čim bolj objektiven in nevtralen - kar mu je uspelo po preučevanju neštevilnih virov. Pri branju cele knjige dobimo vtis, da pri navajanju narodov, najsi bo Srbov, Hrvatov, Bošnjakov ali drugih, pravzaprav večkrat ne misli na cel narod, ampak le na ''vodilne skupine ali posameznike v tem narodu'', ki pa so imeli odločilno moč in vpliv.</ref> ''"Najhujša razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil [[Srbi|srbski]] [[nacionalizem]]''. [[Srbi]]<ref>Seveda bi delali večini srbskega ljudstva krivico, če bi nanašali to trditev na vse ljudstvo; tukaj je šlo bolj za politike iz opozicije, ki so zdaj skoraj uspeli, 27. marca 1941 pa resnično uspeli v prevzemu oblasti, kar je dobesedno zapeljalo Jugoslavijo v svetovni spopad po nepremišljenem geslu ''bolje rat nego pakt''. Prav tako se ne nanaša na celotno SPC, ampak na vplivne voditelje; saj drugače ne bi podpis konkordata potekal tako mirno.</ref> so, nahujskani od [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske Pravoslavne Cerkve]], s hudimi demonstracijama uspeli preprečiti sklepanje [[konkordat]]a med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." [[Konkordatna kriza]] je bila pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije'' Zanimivo je, da je bil patrijarh Varnava za konkordat, saj ob podpisih ni bilo nobenega vznemirjenja; "sveti sinod" - ali vsaj večina - pa proti. Postavlja se torej vprašanje, komu je patrijarh bil napoti po predpostavki, da je bil zastrupljen.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Noel Malcolm: Kratka povijest Bosne |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead}}</ref> ==== Značaj in uspehi ==== Rodič je odstopil od službe zaradi finančnega zloma, do katerega ga je pripeljala gradnja zavoda Crisinum v Zagrebu, in zaradi neuspelega srečolova, s katerim je nameraval zbrati sredstva za gradnjo beograjske stolnice. Moramo pa priznati, da je vse druge naloge odlično opravil kljub temu, da ni mogel računati na nobeno človeško pomoč. Ne smemo torej pod vtisom neuspehov pozabiti na nelahke okoliščine, v katerih je prevzel najprej nalogo banatskega upravitelja in nato še položaj beograjskega nadškofa, ter razloge, ki so ga pahnili v težke gmotne razmere in v dokončni [[bankrot]]. #Za celovito oceno njegovega delovanja je treba upoštevati, da se je uspešno lotil temeljite izgradnje glede na upravno in dušnopastirsko ureditev beograjske nadškofije, ki se je ohranila vse do danes. Poleg tega so v njegovem času verniki dobili cerkve na vseh tistih krajih, kjer so bile potrebne, kakor tudi svoje dušne pastirje, pa tudi bogato družbeno in karitativno dejavnost.<ref>{{cite journal|last1=Hoško|first1=Franjo Emanuel|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|journal=Riječki teološki časopis|date=12. julij 2007|volume=29|issue=1|pages=181-202}}</ref> #Zanj je značilno, da je zasedal zelo različne položaje na Madžarskem, v Avstriji, na Hrvaškem, v Ameriki in nazadnje v Jugoslaviji in tudi drugod; velikokrat je moral začenjati s temeljev »brez sleherne človeške pomoči«. Pregovorna je bila njegova odločnost in požrtvovalnost v izpolnjevanju prevzetih dolžnosti.<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=5}}</ref> #Včasih mu je sicer manjkala lastna pobuda, in je preveč zaupal nekaterim sodelavcem, ki tega niso bili vredni. Kadar pa je doživljal neuspehe, ker se je »preveč naslanjal na tiste, ki bi ga morali najbolj podpirati« - a so ga izneverili,<ref>Pismo škofa [[Josip Srebrnič|Srebrniča]] s Krka, 1937</ref> pa Rodič vendarle ne vali krivde na nikogar (čeprav bi upravičeno smel), ampak tudi pred najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki vso krivdo prevzema nase.<ref>Pismo [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] 12.X.1941.</ref> #Dobro je poznal način mišljenja in delovanja na [[Avstro-Ogrska|avstroogrskem]] verskem, kulturnem in političnem območju; ni se pa toliko spoznal na [[Beograd|beograjski]] in [[Rim|rimski]] način diplomatskega govorjenja in delovanja. #Bil je zahteven tako do sebe kot do drugih – tako v mirnem kot v vojnem času.<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=5}}</ref> Redno je prav njemu [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Škofovska konferenca]] zaupala občutljiva vprašanja, ki jih je potem moral predstavljati "na najvišjih mestih, čeprav je to zahtevalo največji pogum duha in srca;" tam je "velikokrat možato in odločno znal nastopati v uresničevanju katoliških načel."<ref>Pismo škofa [[Josip Srebrnič|Srebrniča]] s Krka, 1937</ref> #Rodič se je vedno in povsod kazal ne le kot doslednega vernika, ampak tudi kot zavednega Jugoslovana oziroma Hrvata; kljub temu je 1884 zavrnil prošnjo [[Ivan Antunović|Ivana Antunovića]], naj bi pomagal k izhajanju časopisa za [[Hrvati|hrvaške]] [[Bunjevci|Bunjevce]] v [[Bačka|Bački]] boječ se nasprotovanja višjih oblasti; pomagal pa jim je pri uporabi njihovega jezika in prejemanju časopisja iz Hrvaške. Ko je Antunoviću le uspelo, da je začel izdajati časopis ''Neven'', pa je 1909 Rodić prispeval več člankov.<ref name="skenderovic-2006"/> <ref> Robert Skenderović (oktober 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" (PDF). Scrinia Slavonica (v hrvaščini). 6 (1).</ref><ref> Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Retrieved 2011-09-13.</ref> #V svojem versko-nravnem ravnanju je bil dosleden in odločen; tako kot podložnik ali kot predstojnik se je redno udeleževal predpisanih nabožnih vaj in je bil do smrti najtočnejši v njihovem opravljanju. Ko je bil izvršen atentat v Beograjski skupščini 20. junija 1928 na [[Stjepan Radić|Radića]], se nadškof niti trenutek ni pomišljal, ampak "je ukrenil vse, da bi voditelj hrvaškega ljudstva na kliniki v Beogradu uredil svoje račune z Bogom". O odločnosti priča tudi njegov vzpon na [[Triglav]] leta 1934, ko je imel že svojih 64 let.<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=7}}</ref> #V mlajših letih ga je gorečnost včasih zapeljala, da je popravljal v skupnosti tudi pomanjkljivosti, za katere ni bil pristojen. <ref>Pismo Ive Rodića, Cernik, 18.X.1894. Pismo Vendelina Vošnjaka, Zagreb,16.II.1907.</ref> V odraslih letih pa so mnogi hvalili njegovo blagost, uglajenost in spoštljivost, o čemer obstaja veliko pričevanj; naj navedemo le nekatera iz Banata: {| |- ! Hrvaški izvirnik ! Slovenski prevod |- | <blockquote>„Prema klericima i svećenicima bio je izvanredno fin i uslužan.” – „Imao je jedan opasni potez što je bio previše dobar.” – „Prema svima se vladao kao prema sebi ravnima.” <ref>Justin Čmelar v pismu iz Petrovgrada 30.XI.1936</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=6}}</ref> </blockquote> | <blockquote>"Do klerikov<ref>’’klerik’’ v tej zvezi pomeni vse, ki se pripravljajo na duhovništvo, tako semeniščnike kot bogoslovce</ref> in duhovnikov je bil izjemno prijazen in ustrežljiv." – "Imel je to nevarno potezo in sicer, da je bil predober." - "Vse je obravnaval kot sebi enake." </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd]] *[[Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja]] *[[Škofija Zrenjanin]] *[[Zrenjaninska stolnica]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == *Srećko Majstorović OFM: ''Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup''. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} === Ivan Rafael Rodič === ;{{ikona en}} *[https://hrcak.srce.hr/file/313207 Daniel Patafta: Ivan Rafael Rodić – franciscan and archbishop of Belgrade (srce.hr)] *[https://catholic-hierarchy.org/bishop/brodic.html Archbishop Ivan Rafael Rodić - Catholic-Hierarchy Copyright David M. Cheney 27 May 2024] *[https://prabook.com/web/ivan.rodic/2369704 Prabook: Ivan Rodic archbishop] *[https://www.xwhos.com/person/ivan_rafael_rodic-whois.html Whois: Ivan Rafael Rodić] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Ivan_Rafael_Rodi%C4%87 Ivan Rafael Rodić – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://hrcak.srce.hr/file/161072 Robert Skenderović: Crisinum i lutrija – dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića UDK262.12 Znanstveni rad] === Njegovi življenjepisci === ;{{ikona hr}} *[https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/preminuo-poznati-trsatski-franjevac-i-povjesnicar-emanuel-hosko/ ''Emanuel Franjo Hoško''. Preminuo poznati trsatski franjevac i povjesničar fra Emanuel Hoško - Bitno.net] *[https://www.kbf.unizg.hr/profesor/doc-dr-sc-daniel-patafta/ ''Daniel Patafta'' Izv. prof. dr. sc. Daniel Patafta – Katolički bogoslovni fakultet (unizg.hr)] *[http://histedu.isp.hr/dr-sc-robert-skenderovic/ ''Robert Skenderović'' dr. sc., viši znanstveni suradnik|Od protomodernizacije do modernizacije školstva u Hrvatskoj (isp.hr)] === Katoliška Cerkev v Srbiji in Jugoslaviji === ;{{ikona sr}} *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=Nov položaj|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] |years=1924–1936}} {{s-aft|after=[[Josip Ujčić]]}} {{s-break}} {{s-ttl|title=[[Apostolska uprava|Apostolski upravitelj]] [[Banat]]a |years=1923–1936}} {{s-aft|after=[[Josip Ujčić]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{DEFAULTSORT:Rodić, Ivan Rafael}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Zrenjanina]] [[Kategorija:Apostolski upravitelji Banata]] [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Hrvaški frančiškani]] [[Kategorija:Hrvaški uredniki]] [[Kategorija:Hrvaški publicisti]] [[Kategorija:Hrvaški vizitatorji]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Člani Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] lafjystal6nz3e663rrr3o31dd1vrlq 10 572718 6746348 6746174 2026-09-03T13:14:52Z Sporti 5955 pos. 6746348 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Celje squad | teamname = NK Celje | bgcolor = #00008B | textcolor = white | bordercolor = white | list=<div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Žan-Luk Leban|Leban]]}} {{Football squad2 player|no=2|name=[[Pijus Širvys|Širvys]]}} {{Football squad2 player|no=3|name=[[Damjan Vuklišević|Vuklišević]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Darko Hrka|Hrka]]}} {{Football squad2 player|no=5|name=[[Gašper Vodeb|Vodeb]]}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Artemijus Tutyškinas|Tutyškinas]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Benjamin Verbič|Verbič]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Blaž Kramer|Kramer]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Svit Sešlar|Sešlar]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Milot Avdyli|Avdyli]]}} {{Football squad2 player|no=12|name=[[Luka Kolar|Kolar]]}} {{Football squad2 player|no=13|name=Daniel}} {{Football squad2 player|no=14|name=[[Luka Vešner Tičić|Vešner Tičić]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[David Castro (nogometaš)|Castro]]}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Andrej Kotnik|Kotnik]]}} {{Football squad2 player|no=19|name=[[Mark Zabukovnik|Zabukovnik]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Alpha Diounkou|Diounkou]]}} {{Football squad2 player|no=21|name=[[Simon Sluga|Sluga]]}} {{Football squad2 player|no=23|name=[[Žiga Frelih|Frelih]]}} {{Football squad2 player|no=25|name=[[Veton Tusha|Tusha]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=Ćalušić}} {{Football squad2 player|no=32|name=[[Tilen Letonja|Letonja]]}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Leonardo Koutris|Koutris]]}} {{Football squad2 player|no=44|name=[[Łukasz Bejger|Bejger]]}} {{Football squad2 player|no=47|name=[[Armandas Kučys|Kučys]]}} {{Football squad2 player|no=77|name=[[Matic Ivanšek|Ivanšek]]}} {{Football squad2 player|no=91|name=[[Yaya Dukuly|Dukuly]]}} {{Football squad2 player|no=94|name=[[Rudi Požeg Vancaš|Požeg Vancaš]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Matej Poplatnik|Poplatnik]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Žan Žužek|Žužek]]}} {{football squad manager|name=[[Vítor Campelos|Campelos]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> sikntsqwbe66h6dhwu2yidh20vw7jjt 6746585 6746348 2026-09-04T09:33:34Z Sporti 5955 pos. 6746585 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Celje squad | teamname = NK Celje | bgcolor = #00008B | textcolor = white | bordercolor = white | list=<div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Žan-Luk Leban|Leban]]}} {{Football squad2 player|no=2|name=[[Pijus Širvys|Širvys]]}} {{Football squad2 player|no=3|name=[[Damjan Vuklišević|Vuklišević]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Darko Hrka|Hrka]]}} {{Football squad2 player|no=5|name=[[Gašper Vodeb|Vodeb]]}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Artemijus Tutyškinas|Tutyškinas]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Benjamin Verbič|Verbič]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Blaž Kramer|Kramer]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Svit Sešlar|Sešlar]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Milot Avdyli|Avdyli]]}} {{Football squad2 player|no=12|name=[[Luka Kolar|Kolar]]}} {{Football squad2 player|no=13|name=Daniel}} {{Football squad2 player|no=14|name=[[Luka Vešner Tičić|Vešner Tičić]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Žan Žužek|Žužek]]}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Andrej Kotnik|Kotnik]]}} {{Football squad2 player|no=19|name=[[Mark Zabukovnik|Zabukovnik]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Alpha Diounkou|Diounkou]]}} {{Football squad2 player|no=23|name=[[Žiga Frelih|Frelih]]}} {{Football squad2 player|no=25|name=[[Veton Tusha|Tusha]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=Ćalušić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Leonardo Koutris|Koutris]]}} {{Football squad2 player|no=44|name=[[Łukasz Bejger|Bejger]]}} {{Football squad2 player|no=47|name=[[Armandas Kučys|Kučys]]}} {{Football squad2 player|no=77|name=[[Matic Ivanšek|Ivanšek]]}} {{Football squad2 player|no=91|name=[[Yaya Dukuly|Dukuly]]}} {{Football squad2 player|no=94|name=[[Rudi Požeg Vancaš|Požeg Vancaš]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Matej Poplatnik|Poplatnik]]}} {{football squad manager|name=[[Vítor Campelos|Campelos]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> r1zk00ok63thkgrsirrkcj2n44ndi9x 0 576061 6746503 6745881 2026-09-03T23:43:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746503 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo [[Ura resnice z Bojanom Požarjem|Ura resnice]], ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodijo Suzana Kos, Brigite Ferlič in Nenad Glücks.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelji V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Komentatorji Ure resnice:''' Miran Videtič, [[Aljuš Pertinač]] (tudi nadomestni voditelj), [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]], [[Bernard Nežmah]], Tea Jedlovčnik, Simona Rebolj *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == {{glavni|Ura resnice z Bojanom Požarjem}} Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, v kateri voditelj [[Bojan Požar]] s po dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje ter pripravlja ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]]. Podkast izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360 ter na platformah za podkaste.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 |1 | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelji Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar in Nenad Glücks v oddaji soočajo politike in politične analitike z različnih polov, na temo aktualnih družbeno-političnih tematik. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com|accessdate=2025-05-14|language=sl|archive-date=2025-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20251219040222/https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|url-status=dead}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |49 | width=120|28. avgust 2025 | width=120|28. julij 2026 |-align=center |style="background:#9F2B68;"| |3 |1 | width=120|28. avgust 2026 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:250px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- ! colspan=5| |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- ! colspan=5| |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- ! colspan=5| |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- ! colspan=5| |- | align=center|30 | align=center|8. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zmaga zdravnikov ali vlade? | Jan Zobec, Ivan Simič, Tadej Ostrc |- | align=center|31 | align=center|15. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Pod Golobovo vlado živimo bolje? | Rok Spruk, Blaž Hribar |- | align=center|32 | align=center|22. januar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Spopadanje z demenco | Zdenka Čebašek - Travnik, Štefanija Zlobec Lukič, Nina Dovšak |- | align=center|33 | align=center|29. januar 2026 | align=center|Suzana Kos | Zakaj levica ne zmore brez Kučana | Matjaž Han, Anže Logar |- ! colspan=5| |- | align=center|34 | align=center|5. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ljubljana, mesto odpadkov | Tomaž Ogrin, Miran Brvar, Tanja Bolte, Gregor Colja |- | align=center|35 | align=center|12. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Golob pač res ni Drnovšek | Žiga Turk, Jernej Pikalo, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|36 | align=center|19. februar 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zdravstvo: odločilna tekma volitev | Janez Poklukar, Alenka Forte, Tadej Ostrc |- | align=center|37 | align=center|26. februar 2026 | align=center|Suzana Kos | Mandat, v katerem je padal kozmični dež | Meira Hot, Eva Irgl, Janez Cigler Kralj |- ! colspan=5| |- | align=center|38 | align=center|5. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Ankete lažejo zaradi naročnikov | Klemen Grošelj, Vlado Dimovski, Karl Erjavec, Jasmin Feratović |- | align=center|39 | align=center|12. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Mediji so postali nerelevantni | Matej Rigelnik, Ana Pleško, Jan Macarol |- | align=center|40 | align=center|18. marec 2026 | align=center|Suzana Kos | Država je padla s tečajev: afera prisluhi | Boštjan Lindav, Luka Lisjak Gabrijelčič, Miro Haček, Niko Gamulin |- | align=center|41 | align=center|26. marec 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zloraba Sove za politične spine | Boštjan Penko, Janez Stušek, Iztok Podbregar |- ! colspan=5| |- | align=center|42 | align=center|2. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Prazna kašča Roberta Goloba | Anton Rop, Žiga Turk |- | align=center|43 | align=center|9. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Kanal C0: Sinonim za korupcijo | Anja Bah Žibert, Klemen Golob |- | align=center|44 | align=center|16. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Robert Golob res slovenski Trump? | Marko Jaklič, Ivan Simič, Andreja Katič, Janez Cigler Kralj |- | align=center|45 | align=center|23. april 2026 | align=center|Suzana Kos | Ugrabljena Slovenija | Andrej Božič, Miha Juhart |- | align=center|46 | align=center|30. april 2026 | align=center|Brigite Ferlič | RTV prispevek: ukiniti ali ne? | Borut Rončević, Vida Petrovčič, Jelka Stergel, Miran Zupanič |- ! colspan=5| |- | align=center|47 | align=center|7. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Kdaj bo Janša odvrgel ovčji kožuh? | Igor Lukšič, Luka Goršek, Janez Cigler Kralj, Andrej Šter |- | align=center|48 | align=center|14. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Zakon za razvoj, ne razkroj Slovenije | Marjan Trobiš, Tadej Ostrc, Sonja Šmuc, Peter Merše |- | align=center|49 | align=center|21. maj 2026 | align=center|Suzana Kos | Najšibkejši člen koalicije bo Janez Janša | Žiga Turk, Dejan Verčič, Miro Cerar |- | align=center|50 | align=center|28. maj 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Korupcijo smo ponotranjili | Boštjan Lindav, Jan Zobec, Boštjan Penko |- ! colspan=5| |- | align=center|51 | align=center|4. junij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ni pomembno, kaj govori Marcel Štefančič | Jože P. Damijan, Rok Spruk, Andrej Vizjak, Rudi Medved |- | align=center|52 | align=center|11. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Začetek konca Zorana Jankovića | Dejan Crnek, Maruša Babnik, Katja Damij |- | align=center|53 | align=center|18. junij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Konec šole, začetek sprememb | Mojca Škrinjar, Lara Romih, Sašo Božič |- | align=center|54 | align=center|24. junij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Od Macesnove gorice do ljubljanskih Žal? | Gorazd Trpin, Vida Čadonič Špelič, Mitja Ferenc |- ! colspan=5| |- | align=center|55 | align=center|2. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Parlamentarna preiskava: Kdo laže? | Luka Švab, Damijan Bezjak Zrim, Janez Žakelj, Andrej Poglajen |- | align=center|56 | align=center|9. julij 2026 | align=center|Brigite Ferlič | Soočenje pred ljubljanskim referendumom | Dejan Crnek, Polona Zupan Klopčič, Klemen Fajs, Jasmin Feratović |- | align=center|57 | align=center|16. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Je Janez Janša strateg ali skrajnež? | Žiga Turk, Vinko Gorenak, Bogdan Biščak, Igor Lukšič |- | align=center|58 | align=center|23. julij 2026 | align=center|Nenad Glücks | Slovenija zaradi korupcije krvavi | Mihael Zupančič, Jan Zobec, Boštjan Penko |- | align=center|59 | align=center|28. julij 2026 | align=center|Suzana Kos | Ali smo v politiki dosegli dno? | Vladimir Prebilič, Marjan Šarec |- |} ==== 3. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9F2B68; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #9F2B68; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #9F2B68; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #9F2B68; width:250px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #9F2B68; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|60 | align=center|28. avgust 2026 | align=center|Suzana Kos | Kdo bo zmagovalec referendumske jeseni? | Jani Möderndorfer, Maša Kociper, Vinko Gorenak, Andrej Šter |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] [[Kategorija:Info360]] 9sp99ie2yk72fep4w0qvxqnkmlv4yga 0 580748 6746405 6735246 2026-09-03T16:49:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746405 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski tubist in skladatelj}} {{Infopolje Oseba}} '''Goran Krmac,''' [[Slovenci|slovenski]] [[tubist]], [[skladatelj]] in [[aranžer]], dejaven na področju [[Jazz|jazzovske]], [[Ljudska glasba|folk]], [[Pop glasba|pop]], [[Elektroakustična glasba|elektroakustične]] in eksperimentalne glasbe, * [[10. julij]] [[1979]], [[Koper]], [[SFRJ]]. Redno sodeluje v zasedbah [[Rudi Bučar]] Trio in Sozvočja Slovenije (Sounds of Slovenia), kot dirigent in umetniški vodja Big banda Cerknica in kot skladatelj ter aranžer glasbe za manjše in večje zasedbe, [[Gledališče|gledališče,]] [[film]] in [[Radijska igra|radijske igre.]] == Življenje in delo == Krmac je začel glasbeno izobraževanje v [[Koper|Kopru]], kjer je obiskoval pouk klavirja in tube ter sodeloval v [[Pihalni orkester Koper|Pihalnem orkestru Koper]]. Študij tube je nadaljeval na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] in kasneje na [[Konservatorij princa Clausa|Konservatoriju princa Clausa]] v [[Groningen (provinca)|Groningenu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]], kjer je leta 2008 diplomiral iz jazzovske glasbe. V času bivanja na Nizozemskem je sodeloval z mednarodnimi jazzovskimi izvajalci, kot so [[Kaja Draksler]], [[Tarek Yamani]], [[Michael Moore]] in člani amsterdamske improvizacijske scene. Po vrnitvi v Slovenijo leta 2010 se je vključil v lokalno jazzovsko sceno in postal član zasedb ''Next'',<ref>https://old.delo.si/kultura/glasba/nova-jazz-generacija-ndash-tubist-or-not-tubist.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>https://www.sigic.si/brezmejni-orkester.html</ref> ''Sounds of Slovenia'' ter dolgoletni sodelavec Rudija Bučarja in [[Janez Dovč|Janeza Dovča]].<ref>https://www.muzikobala.com/rudi-bucar/</ref><ref>https://www.culture.si/en/Celinka_Agency</ref> Od leta 2013 vodi Big band Cerknica. Nastopa tudi kot solist in izdajatelj avtorske glasbe, v kateri združuje akustične in elektronske elemente. Med drugimi projekti je prispeval glasbo za dokumentarni film ''Mesto svetlobe'', gledališko igro ''George Kaplan'' in več radijskih iger.<ref>https://old.delo.si/kultura/glasba/goran-krmac-kvartet-se-predstavi.html</ref><ref>https://www.mladina.si/177811/goran-krmac-kvartet-pozabljena-ljudstva/</ref><ref>https://www.vpro.nl/vrije-geluiden/lees/artiesten/goran-krmac-kvartet.html</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://barikada.com/goran-krmac-kvartet-pozabljena-ljudstva/ |title=arhivska kopija |access-date=2025-03-20 |archive-date=2025-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250421164501/https://barikada.com/goran-krmac-kvartet-pozabljena-ljudstva/ |url-status=dead }}</ref><ref>https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/goran-krmac-planetarium</ref><ref>https://365.rtvslo.si/arhiv/prva-vrsta/174650441</ref> Leta 2022 je ustvaril glasbo za intermedijski projekt ''Plastični jazz'', leto kasneje pa sodeloval pri interaktivni otroški predstavi ''Mišja glasbena hiša''.<ref>https://mladinsko.com/sl/program/168/misja-glasbena-hisa/</ref> V letih 2020–2023 je sodeloval pri koncertni seriji ''Sneberska 33'' (kasneje ''GodibodiTV''), ki je nastala kot odziv na koncertno praznino v času pandemije [[Covid-19|covida-19]].<ref>https://www.delo.si/kultura/glasba/do-ljudi-ki-so-na-isti-frekvenci</ref><ref>https://www.sigic.si/godiboditv.html</ref> == Umetniški pristop == Krmac je znan po inovativni rabi [[Tuba (glasbilo)|tube]] kot basovskega in melodičnega instrumenta. Pogosto jo kombinira s [[Tolkala|tolkali]], povezanimi s programsko opremo Ableton Live, in igra tudi [[Trobenta|trobento]] ter [[Klaviatura|klaviature]]. Njegovo ustvarjanje zaznamuje raziskovanje zvočnih možnosti in sodobna glasbena izraznost == Izbrana diskografija<ref>https://www.discogs.com/search?q=goran+krmac&type=all</ref> == === Kot vodja === * ''Pozabljena ljudstva'' (Celinka, 2016)<ref>https://www.sigic.si/pozabljeno-a-ne-neslisno.html</ref> * ''Planetarium'' (Celinka, 2019)<ref>https://www.sigic.si/je-nase-potovanje-kdaj-zakljuceno-.html</ref> === Kot soavtor === * ''Dovč/Krmac/Mureškič - Baraka'' (Celinka, 2013)<ref>https://www.rockline.si/dovc-krmac-mureskic-baraka/</ref><ref>https://old.delo.si/kultura/glasba/baraka-janeza-dovca-gorana-krmca-in-nina-mureskica.html</ref><ref>https://www.sigic.si/avanturisticna-godba-in-nenehna-vzhicenost.html</ref> * ''Dovč/Krmac - #biti'' (Celinka, 2022)<ref>{{Navedi splet|title=#biti (digitalna izdaja)|url=https://celinka.si/product/biti/|website=Celinka.si|accessdate=2025-03-23|language=sl-SI}}</ref> === Kot član zasedb === * ''Kaja Draksler - Akropola'' (Goga, 2008)<ref>{{Citat|title=Kaja Draksler - Akropola|url=https://www.discogs.com/release/8048474-Kaja-Draksler-Akropola|date=2008|accessdate=2025-03-23|language=en}}</ref> * ''Boštjan Simon - There Be Monsters'' (Klopotec, 2017)<ref>https://www.sigic.si/there-be-monsters.html</ref> * ''Rudi Bučar - Kambjale so čase'' (Celinka, 2020)''<ref>https://www.sigic.si/blues-za-niti-ne-tako-davne-case.html</ref>'' * ''Janez Dovč & Sounds of Slovenia - Sozvočja'' (Celinka, 2021)<ref>{{Citat|title=Janez Dovč, Sounds Of Slovenia - Sozvočja|url=https://www.discogs.com/release/23504534-Janez-Dov%C4%8D-Sounds-Of-Slovenia-Sozvo%C4%8Dja|date=2021-05|accessdate=2025-03-23|language=en}}</ref> === Kot skladatelj === * ''Mesto svetlobe'' (EnaBanda, 2017)<ref>{{Citat|title=Mesto svetlobe (2017)|url=https://bsf.si/sl/film/mesto-svetlobe/|accessdate=2025-03-23|language=sl}}</ref> * ''V vesolju'' (RTV Slovenija, 2023)<ref>{{Citat|title=Nina Kokelj: V vesolju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/rio-radijska-igra-za-otroke/173250372/175005883|accessdate=2025-03-23|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenski tubisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski aranžerji]] {{DEFAULTSORT:Krmac, Goran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] kl725o2bo28tqt63yl5dgril1n4k6jm 0 581007 6746484 6715051 2026-09-03T21:31:32Z Doncsecz~slwiki 9581 6746484 wikitext text/x-wiki {{db|Nekaj stvari ne štima: vidim poseben članek o društvu El Fueyu v španski in asturijski wikipediji, ki nista povezana s tem, ki je tukaj v slovenski in angleški wikipediji|[[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:31, 3. september 2026 (CEST)}} '''Kulturno društvo leonskega jezika El Fueyu''' ([[leonščina|leonsko]] ''Asociación Cultural de la Llingua Llïonesa El Fueyu'') je bila jezikovna organizacija v [[Španija|Španiji]], ki je bila namenjena podpešiti oživitev [[leonščina|leonskega jezika]] (del [[asturleonščina|asturleonščine]]) in zagovarjati pravice leonskih govorcev. Društvo je bilo ustanovljeno 2005 v [[León, Španija|Leónu]], v središču dežele [[Provinca León|León]], vendar je delovalo tudi v [[Zamora|Zamori]] in [[Salamanca|Salamanci]], kjer pravtako govorijo leonščino. Leta 2011 je prenehalo s svojo dejavnostjo. El Fueyu je z dovoljenjem samouprav in drugih javnih ustanov organiziral jezikovne tečaje leonščine v Leónu, [[Mansilla|Mansilli]], [[Valencija de Don Juan|Valenciji de Don Juan]], [[La Bañeza|La Bañezi]] in mestu Zamori. 20. junija 2006 so prvič organizirali dan leonskega jezika, ki ga je organiziralo skupaj z mestnim svetom León. Prireditev je bila odvisna od političnega društva ''Mladinski zbor'' (''Conceyu Xoven''). 18. junija 2011 je bil šesti in hkrati tudi zadnji dan leonskega jezika. Društvo je s pomočjo nogometnega društva v [[Ponferrada|Ponferradi]] izdalo še zbirko ''Cuentos del Sil,'' v kateri so bile objavljene novele v leonščini. == Viri == * {{navedi novice| url=https://web.archive.org/web/20090327114026/http://www.dipuleon.com/frontdipuleon/frontDipuleonAction.do?action=viewCategory&idCategoryToShow=23865&publicationID=793202 |title=Protocolo de colaboración entre la Diputación de León y El Fueyu |work=Diputacion de León |date=30.6.2006 |accessdate=23.3.2025}} == Glej tudi == * [[Društvo učiteljev in rediteljev leonskega jezika]] == Zunanje povezave == * [http://www.elfueyu.net/ El Fueyu], uradna stran {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španska društva]] [[Kategorija:León, Španija]] [[Kategorija:Leonščina]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2011]] i8c603rz0bric3n1g8h3g4tb7ufma12 0 581020 6746331 6746305 2026-09-03T12:24:58Z TadejM 738 /* Ljubezensko življenje */ preteklik 6746331 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}} {{Infopolje Oseba | nationality = [[Nemčija]], [[Škotska]], [[Poljska]] | movement = feminizem }} '''Gloria Marie Steinem''', [[Američani|ameriška]] [[pisateljica]], [[politična|aktivistka]], [[novinarstvo|novinarka]], * [[25. marec]] [[1934]], [[Toledo, Ohio|Toledo]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]], † [[2. september]] [[2026]]. Bila je vodilna osebnost drugega vala [[feminizem|feminizma]] v Združenih državah Amerike. ==Življenje== ===Otroštvo in mladost=== Gloria Steinem se je rodila 25. marca 1934 v Toledu (Ohio), kot drugorojenka očetu Leu in mami Ruth, rojeni Nuneviller. Njena mama je bila [[prezbiterijanstvo|prezbiterijanka]] [[Nemčija|nemških]] in [[Škotska|škotskih]] korenin, oče pa [[Judovstvo|Jud]] [[Nemčija|nemških]] in [[Poljska|poljskih]] korenin. Gloriina sestra Susanne je devet let starejša od nje. Njuna babica po očetovi strani [[Pauline Perlmutter Steinem]] je danes vidna kot Gloriiina predhodnica. Bila je feministka, ki si je prizadevala za [[pravice žensk]] in prva ženska, ki so jo izvolili v odbor za izobraževanje v Toledu. Poleg številnih funkcij, ki jih je opravljala, je bila tudi predsednica izobraževalnega odbora Nacionalnega združenja za volilno pravico žensk. Gloria je o njeni feministični karieri izvedela, ko je bila tudi sama uveljavljena feministka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}}</ref> Ruth Steinem je delala kot [[novinarstvo|novinarka]] za časopis ''Toledo Blade''. Pisala je kolumne o lokalnih dogodkih za manjši časopis, ki je bil v lasti K. W. Kesslerja, in sicer pod moškim imenom Duncan Mackenzie. Svoji karieri se je odpovedala, da je pomagala možu Leu voditi poletno letovišče v [[Michigan]]u. Slednji je bil med drugim potujoči [[trgovec]] s starinami, tako da so veliko potovali. Ruth je pred Gloriinim rojstvom doživela živčni zlom, zato je bila pogosto v sanatoriju za duševne bolezni. Leta 1944 sta se Ruth in Leo ločila, tako da se je Gloria z mamo najprej preselila v [[Amherst]], [[Massachusetts]], nato pa sta živeli v Toledu, v hiši Ruthinih staršev. Oče se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]].<ref name=":0" /> Glorio je otroštvo zaznamovalo in jo glede na izkušnjo njene mame utrdilo v prepričanju, da ženskam primanjkuje socialne in politične enakosti. Po ločitvi staršev sta z mamo živeli v [[revščina|revščini]], Gloria pa je za denar plesala po klubih.<ref name=":0" /> Obiskovala je osnovno šolo Monroe in izobraževanje nadaljevala najprej na srednji šoli Waite v Toledu in nato v Washingtonu. Študij je opravljala na kolidžu Smith in diplomirala z uspehom Phi Beta Kappa leta 1956. Prejela je Chester Bowles Asian štipendijo in dve leti preživela v [[Indija|Indiji]], kjer je pisala za indijske publikacije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gloria Steinem|url=http://www.gloriasteinem.com/|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-06-27|language=en-US}}</ref> ===Ljubezensko življenje=== Steinem je bila v študentskih letih zaročena z Blairom Chotzinoffom, vendar je zaroko razdrla. Leta 1957, ko je bila stara 22 let, je pred odhodom v [[Indija|Indijo]] v [[London]]u opravila takrat nezakonit splav pri dr. Johnu E. Sharpu. Leta kasneje mu je posvetila svoje spomine v knjigi ''My Life on the Road''.<ref>{{Navedi novice|title=Gloria Steinem: 'If men could get pregnant, abortion would be a sacrament'|url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/17/gloria-steinem-activist-interview-memoir-my-life-on-the-road|newspaper=The Guardian|date=2015-10-17|accessdate=2025-06-27|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Emma|last=Brockes}}</ref> V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imela štiriletno razmerje z založnikom [[Mortimer Zuckerman|Mortimerjem Zuckermanom]]. Pri svojih 66 letih pa se je 3. septembra 2000 poročila z [[David Bale|Davidom Baleom]]. Poročena sta bila le tri leta, saj je slednji umrl za možganskim [[limfom]]om 30. decembra 2003. Steinem ni imela bioloških otrok, odločitev za to pa je sprejela že v mladosti.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-22|title=Gloria Steinem|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Gloria_Steinem&oldid=1296831614|language=en}}</ref> ==Poklicna pot== ===Novinarstvo=== Leta 1968 je pomagala ustanoviti revijo ''New York'', kjer je pisala članke s politično vsebino. Sodelovala je tudi pri soustanovitvi revije ''Ms''.Leta 1972 in naslednjih petnajst let ostala ena izmed njenih urednic. Bila je ključna za priključitev omenjene revije k Feminist Majority fundaciji. Kot svobodna pisateljica je pisala za različne revije kot so ''Esquire'', ''The New York Magazine'', ''Cosmopolitan'' in mnoge druge. Poleg [[novinarstvo|novinarstva]] se je vključevala tudi v številne politične kampanje.<ref name=":1" /> ===Nagrade=== Za svoje novinarsko delo je prejela novinarsko nagrado Penney-Missouri Journalism, nagradi Front Page in Clarion, nagrade National Magazine, nagrado Emmy Citation za odličnost v televizijskem pisanju, nagrado Women's Sports Journalism, nagrado za življenjske dosežke v novinarstvu Društva poklicnih novinarjev, nagrado Društva pisateljev Združenih narodov, nagrada Richarda C. Holbrooka za izjemne dosežke 2015 in druge. Poleg njenih knjižnih uspešnic se njeno pisanje pojavlja tudi v številnih [[antologija|antologijah]] in učbenikih, bila pa je tudi urednica knjige ''The Reader's Companion to US Women's History'' založbe Houghton Mifflin.<ref name=":1" /> Prejela je tudi nagrado Bill of Rights Ameriške zveze za državljanske svoboščine [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]], nacionalno nagrado zagovornikov pravic istospolnih, nagrado sklada Liberty za pravno obrambo in izobraževanje Lambda, medaljo Ceres Združenih narodov in številne častne nazive. Revija ''Parenting'' ji je leta 1995 podelila nagrado za življenjsko delo, za spodbujanje samozavesti deklet. Revija ''Biography'' jo je uvrstila med 25 najvplivnejših žensk v Ameriki. Leta 1993 je bila sprejeta v National Women's Hall of Fame v Seneca Falls v [[New York|New Yorku]]. Leta 2014 je prejela nagrado [[Eleanor Roosevelt]] Val-Kill Medal Award, leta 2013 pa ji je predsednik [[Barack Obama]] podelil predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno priznanje.<ref name=":1" /> ==Dela== * ''The Thousand Indias'' (1957) * ''The beach Book'' (1963) * ''Outrageous Acts and Everyday Rebellions'' (1983) * ''Marilyn: Norma Jean'' (1986) * ''Revolution from Within'' (1992) * ''Moving beyond Words'' (1993) * ''Doing Sixty & Seventy'' (2006) * ''As if Women Matter: The Essential Gloria Steinem Reader'' (2014) * ''My Life on the Road'' (2015) * ''The Truth Will Set You Free, But First It Will Piss You Off!'' (2015) * ''My Life on the Road'' (2016) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi splet|title=About|url=https://www.gloriasteinem.com/about|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-03-23|language=en-US}} * {{Navedi knjigo|title=Ms. Gloria Steinem: A Life|url=https://www.google.si/books/edition/Ms_Gloria_Steinem/lj-LDwAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=gloria+steinem+book&printsec=frontcover=1|publisher=Feiwel and Friends|date=2020-06-30|isbn=|language=en|first=Winifred|last=Conkling}} * * {{Navedi knjigo|title=My Life on the road|url=https://www.google.si/books/edition/My_Life_on_the_Road/712WBgAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=My+Life+on+the+Road&pg=PP5&printsec=frontcover=1|publisher=Random House|date=2015-10-27|isbn=|language=en|first=Gloria|last=Steinem}} * * {{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}} * {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steinem, Gloria}} [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški novinarji]] [[Kategorija:Ameriške feministke]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski pisatelji]] qhob0v86f2hc4e15xxmxc5huml636es 0 582784 6746681 6537352 2026-09-04T11:56:17Z Shabicht 3554 /* Življenjepis */ 6746681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | title = nadškof | name = Karel Mihael Attems | predecessor = ''nihče'' | successor = [[Rudolf Jožef Edling]] | ordination = 6. januar 1737 | consecration = 24. avgust 1750 }} '''Karel Mihael Attems''' ({{Jezik-de|Karl Michael von Attems}}), [[Avstrijci|avstrijski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[nadškof]], * [[1. julij]] [[1711]], [[Gorica]], † [[18. februar]] [[1774]], [[Gorica]]. == Življenjepis == === Otroštvo, mladost in izobrazba === Kot peti sin [[Janez Franc Attems|Janeza Franca]] in [[Elizabeta Coronini|Elizabete Coronini]] se je rodil 1. julija 1711 v Gorici in bil krščen 4. julija istega meseca. Ni znano, ali se je zgodaj izobrazil v očetovi hiši ali pri goriških [[Družba Jezusova|jezuitih]], katerim je bil pred leti zaupan njegov starejši brat Sigismund. Vsekakor je zanj še pred očetovo smrtjo leta 1721 nenehno skrbela mati. Pri petnajstih letih, leta 1726, je bil Karel Mihael skupaj z leto dni starejšim bratom Ludvikom poslan v jezuitski kolegij v [[Gradec]], kjer pa ni ostal dolgo, saj sta brata novembra 1727 vstopila v plemiški kolegij v [[Modena|Modeni]]. Tu je Sigismund, ki se je zaradi študija prava preselil v [[Salzburg]], pravkar končal študij. Zdi se, da je bila izbira Modene za izobraževanje treh bratov posledica modnega dejstva, saj če je res, da do tedaj nihče z goriškega območja ni obiskoval plemiškega kolegija, je enako res, da se je med 17. stoletjem in začetkom naslednjega stoletja vpisalo veliko oseb z območja [[Furlanija|Furlanije]] in [[Trst|Trsta]]. Tja so prišli potomci družin [[Družina Colloredo|Colloredo]], [[Družina Pers|Pers]], [[Družina Manin|Manin]], [[Družina Spilimbergo|Spilimbergo]], [[Družina Valvasone|Valvasone]] in [[Družina Porcia|Porcia]], iz Trsta pa sta družini [[Rodbina Petač|Petač]] in [[Družina Brigido|Brigido]] za izobraževanje svojih otrok izbrali Modeno. Učni načrt internata naj bi zagotavljal viteško kulturo, primerno družbenemu položaju učencev. Poezija in gledališče sta bila uporabljena, da bi bili učenci priložnostni in živahni, poučevanje "posvetnih" vrlin, kot so petje, glasba in ples, pa je prav tako veljalo za sestavni del učnega načrta. V dopisovanju med njuno materjo Elizabeto in rektorjem kolegija [[Bartolomeo Sassarini|Bartolomeom Sassarinijem]] beremo o napredku bratov pri študiju, pri čemer se je bolj izkazal Karel Mihael, ki je po drugi strani kazal določen odpor do viteškega sektorja izobraževanja. Nagnjenost k cerkveni karieri se je kazala od leta 1729 dalje. Neuspešno je poskušal biti sprejet v [[Bogoslovno semenišče Germanicum|Germanski kolegij]] v [[Rim|Rimu]]. Njegov brat Sigismund si je ta neuspeh razlagal kot dejstvo, da fant pred tem ni študiral pri jezuitih. V resnici je bilo tako, kot mu je pojasnil kardinal [[Filip Ludvik Sinzendorf]], na katerega se je Sigismund obrnil po podporo, zato, ker je prihajal iz italijanske izobraževalne ustanove, sprejem v kolegij pa je bil mogoč le za dijake iz nemških dežel. Tako zelo, da mu je predlagal, naj svojega mlajšega brata za eno leto preseli v [[Nemčija|Nemčijo]] in ponovno poskusi za sprejem. === Posvečenje === Po končanem študiju v Modeni se je Karel Mihael leta 1732 preselil v Rim, kjer se je vpisal v kolegij Sapienze in obiskoval skupino nekdanjih študentov kolegija v Modeni, ki jim je vojvoda [[Rinaldo I. Este]] dal na voljo svojo vilo v Tivoliju, ter skupino Furlanov, med katerimi sta bila [[Giusto Fontanini]] in kardinal [[Leandro Porcia]]. Prav tako je užival zaščito uglednih osebnosti, kot so kardinali [[Alvaro Cienfuegos]], [[Antonio Saverio Gentili]] in [[Cosmas Imperiali]]. 20. julija 1735 je prejel diplomo ''in utroque jure'' in 6. januarja 1737 ga je antiohijski patriarh [[Joahim Almanara]] posvetil v duhovnika. Konec leta 1735 ga je [[papež Klemen XII.]] imenoval za [[Prošt|prošta]] v [[Bettenbrunn|Bettenbrunnu]] pri [[Heidelberg|Heidelbergu]], kjer je leta 1739 začel opravljati pastoralno delo. Leta 1737 je postal kanonik [[Škofija Basel|baselskega kapitlja]] in zamenjal [[Jakob Sigismund Reinach-Steinbrunn|Jakoba Sigismunda Reinach-Steinbrunna]], ki je bil imenovan za škofa tega sedeža. Leta 1745 je postal tudi blagajnik istega kapitlja. Leta 1738 je postal častni komornik Klementa XII. z nalogo, da [[Biret|kardinalski biret]] odnese [[Škofija Passau|passavskemu škofu]] [[Jožef Dominik Lamberg|Jožefu Dominiku Lambergu]]. Med potovanjem se je ustavil na [[Dunaj|Dunaju]] in spoznal [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]]. V tem obdobju se je pojavila možnost, da se reši večstoletno vprašanje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. Tudi po izgubi svetne oblasti patriarha je bila ta funkcija še naprej v pristojnosti beneškega plemstva, čeprav je patriarhova jurisdikcija segala daleč na habsburška ozemlja. To je povzročilo veliko odpora in sovražnosti med stranema, dokler ni cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] leta 1628 patriarhu prepovedal vstop na njemu duhovno podrejena ozemlja znotraj cesarskih meja. Že nekaj časa je obstajala potreba po odcepitvi avstrijskih ozemelj od patriarhata in ustanovitvi nove škofije, vendar so bili poskusi v prejšnjih stoletjih neuspešni. Cesarica Marija Terezija in [[papež Benedikt XIV.]] sta združila svoja prizadevanja, da bi dosegla sklep. Prvi korak je bilo imenovanje apostolskega vikarja za ozemlja ''a parte Imperii'' [[Škofija Oglej|oglejske škofije]]; izbira je padla na Attemsa, ki je bil v ta namen imenovan za škofa najprej v Menitu, nato pa, ker ni bilo zanesljivih podatkov o dejanski izpraznjenosti te škofije, v [[Pergamon|Pergamonu]], 20. julija 1750. Najpomembnejša novost je bilo imenovanje avstrijskega podložnika. V škofa ga je 24. avgusta v [[Ljubljana|Ljubljani]] posvetil [[Ernest Attems]], mestni škof, ob pomoči tržaškega škofa [[Leopoldo Petazzi|Leopolda Petazzija]] in pičenskega škofa [[Bonifacio Ceccotti|Bonifacija Ceccottija]]. Ob kratkem imenovanju za apostolskega vikarja je prejel tudi nalog za izvedbo prve pastoralne vizitacije. V enem letu, od oktobra 1750 dalje, je obiskal Gorico, Furlanijo, [[Slovenska Štajerska|slovensko Štajersko]], [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]]. Medtem se je proces, sprožen z ustanovitvijo apostolskega vikariata, hitro razvijal v smeri ustanovitve nove škofije, kar je finančno omogočila zapuščina [[Agostino Codelli|Agostina Codellija]], ki je v ta namen zagotovil 110.000 florintov in v zameno dobil pravico predstaviti prvega škofa goriške cerkve. === Ustanovitev goriške nadškofije === Kljub odporu in protestom [[Benetke|Benetk]] je patriarhat dokončno ukinil Benedikt XIV. z bulo ''Iniuncta Nobis'' z dne 17. julija 1751. Ustanovljeni sta bili dve novi škofiji: [[Nadškofija Videm|Videm]] za beneški del patriarhalnega ozemlja in [[Nadškofija Gorica|Gorica]] za avstrijski del. Zadnji patriarh [[Daniele Delfino]] je ostal na čelu videmske nadškofije, medtem ko je bil za goriško nadškofijo imenovan apostolski vikar (18. aprila 1752). Attems je 30. avgusta v goriški katedrali prejel [[palij]]; istega dne mu je bila podeljena posest ''in temporal''. Nova nadškofija je obsegala ozemeljsko najpomembnejši del ukinjenega patriarhata. Raztezala se je na zelo velikem ozemlju od [[Drava|Drave]] do [[Jadransko morje|Jadrana]], od [[Hrvaška|Hrvaške]] do [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]], politično pa je vključevala [[Goriška (grofija)|Goriško]] in Gradiško grofijo, [[Vojvodina Kranjska|vojvodino Kranjsko]] (z izjemo Ljubljane), ozemlja južno od Drave v vojvodinah [[Vojvodina Štajerska|Štajerska]] in [[Vojvodina Koroška|Koroška]], [[Cortina d'Ampezzo|Cortino d'Ampezzo]] na [[Tirolska|Tirolskem]] in nekaj krajev na Hrvaškem. Dve tretjini vernikov sta govorili slovensko, preostali del je bil furlansko in nemško govoreči. Goriška nadškofija je imela za sufragane škofije [[Škofija Como|Como]], [[Škofija Pičen|Pičen]], [[Škofija Trento|Trento]] in [[Škofija Trst|Trst]]. Gorica, ki je takrat štela med sedem in osem tisoč prebivalcev, je postala nadškofijsko središče in je bila središče obsežne in zapletene stvarnosti. Do leta 1767 je Attems nadaljeval s pastoralnimi obiski svoje obsežne škofije, ki je obsegala okoli 400 župnij in vikariatov. Na Koroškem, kjer je bil prisoten protestantski element, je prav tako pošiljal misijonarje in pogosteje ponavljal obiske. Ti (akti, zbrani v štiriindvajsetih zvezkih, so shranjeni v arhivu nadškofijske kurije v Gorici) so bili izvedeni z veliko skrbnostjo in pozornostjo do resničnih duhovnih potreb vernikov. Ob teh priložnostih je pokazal svojo pozornost do liturgičnih znamenj: osebno je podeljeval zakramente, obiskoval bolnike, pridigal in vodil katehezo za odrasle in otroke, pri čemer je uporabljal jezike, ki so se uporabljali na različnih ozemljih škofije. Pomagal je pri poučevanju nauka in preverjal usposobljenost duhovnikov. Menil je, da je ustrezna priprava duhovnikov za skrb za duše temeljnega pomena, in si prizadeval za ustanovitev škofijskega semenišča. Za njegovo ustanovitev je bilo poleg odobritve Rima potrebno tudi politično in gospodarsko soglasje dunajskega dvora. Že aprila 1754 je dvoru pojasnil potrebo po takšni ustanovi za izobraževanje sposobnih duhovnikov ter poudaril, da je zaradi obsežnosti škofije in raznolikosti njenega prebivalstva semenišče nujno potrebno za pastoralno dejavnost. Prošnji ni bilo ugodeno. Zato je leta 1757 odprl ''domus presbyteralis'' za enoletno brezplačno usposabljanje novih duhovnikov, namenjenih skrbi za duše. Da bi omogočil hitro širjenje odlokov in pastoralnih pisem, je 4. januarja 1754 odprl nadškofovo tiskarno, prvo v mestu, ki je bila zaupana Benečanu [[Giuseppe Tommasini|Giuseppeju Tommasiniju]]. Zaradi močne zavesti o škofovskih pastoralnih dolžnostih, predvsem o bivanju, je leta 1757 zavrnil odločitev dunajskega dvora, da mu podeli izpraznjeno [[Nadškofija Ljubljana|ljubljansko škofijo]]. Velika škofija je potrebovala kapilarno organizacijo, zato se je zavzemal za ustanovitev novih vikariatov, v večjih župnijah pa je poleg župnika postavil sodelavce. V skladu z izbiro Benedikta XIV. in z vladarjevo odobritvijo je zmanjšal število praznikov, ki so veljali za preštevilne, tudi zato, ker so kmetje zlasti v poletnih mesecih težko prenehali z delom na poljih. Posvetil se je poenostavitvi in racionalizaciji pobožnosti, pri čemer je skrbno pazil na ljudsko pobožnost, ki bi zlahka prešla v praznoverje, kar dokazujejo številne navedbe o procesijah, verskih praznikih in bratovščinah. Že leta 1757 je Dunaj zaprosil, naj skliče [[Škofijska sinoda|škofijsko sinodo]], na kateri bi lahko bolje opredelili in kodificirali pastoralne in disciplinske smernice. Prvo zasedanje se je začelo šele 15. oktobra 1768 in je trajalo štiri dni. Sinodalne konstitucije v petinštiridesetih členih so bile na Dunaju popravljene in cenzurirane: ko so jih poslali nazaj v Gorico, Attems ni razmišljal o njihovi objavi. Vztrajal je na protijuridikalnem stališču in se izrekel proti zatiranju Družbe Jezusove ter proti zakonom o omejevanju verskih redov. Njegova nesoglasja z dunajskim dvorom nikakor niso zmanjšala spoštovanja, ki ga je užival pri Mariji Tereziji, ki ga je že leta 1751 imenovala za intimnega državnega svetnika. Drugo pomembno priznanje mu je [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podelil leta 1766: postal je knez [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], dostojanstvo, ki je bilo pozneje povezano z nadškofijo. V svoji službi se je nenehno posvečal revnim; to dokazujejo njegovi številni ukrepi v njihovo korist. Odprl je zastavljalnico in jim dal svojo doto. Leta 1756 je dosegel odprtje bolnišnice sv. Rafaela, ki je nudila zatočišče starim in onemoglim. V času hude lakote v škofiji je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, in za pomoč prosil lokalno vlado in Dunaj. Njegova hiša je bila vedno odprta revežem. Njegova vztrajna prizadevanja za sodobno organizacijo škofije in pastoralna skrb ga niso ovirala pri reševanju velikih teoloških in cerkvenih problemov, ki so zadevali Vesoljno cerkev. Leta 1764, ko se je v Gorici mudil veliki kancler Rusije Mihael Woronzov, se je z njim začel pogovarjati o projektu unije z [[Vzhodna cerkev|Vzhodno cerkvijo]]. === Starost in smrt === Utrujenost zaradi vztrajne predanosti pastoralni službi in slabo zdravje, ki se je leta 1768 še poslabšalo zaradi bolezni, verjetno srčne narave, sta mu svetovala, naj Dunaj in [[Sveti sedež]] zaprosi za škofa koadjutorja, za katerega je navedel svojega koadjutorja in dekana metropolitanskega kapitlja [[Rudolf Jožef Edling|Rudolfa Jožefa Edlinga]], ki je bil škofovsko posvečen 4. februarja 1770. Umrl je 16. februarja 1774 za posledicami kapi, njegovo truplo pa so po njegovi želji pokopali v semeniški cerkvi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/attems-d-carlo-michele/|title=ATTEMS (D’) CARLO MICHELE|accessdate=25. april 2025|archive-date=2025-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622120914/https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/attems-d-carlo-michele/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam avstrijskih rimskokatoliških škofov]] {{Pergamonski škofje}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Attems, Karel Mihael}} [[Kategorija:Avstrijski rimskokatoliški nadškofje|Attems]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice|Attems]] jzy10xr7y3x6jc2rl0j5yez1f6utgt5 6746682 6746681 2026-09-04T11:58:29Z Shabicht 3554 /* Posvečenje */ 6746682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | title = nadškof | name = Karel Mihael Attems | predecessor = ''nihče'' | successor = [[Rudolf Jožef Edling]] | ordination = 6. januar 1737 | consecration = 24. avgust 1750 }} '''Karel Mihael Attems''' ({{Jezik-de|Karl Michael von Attems}}), [[Avstrijci|avstrijski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[nadškof]], * [[1. julij]] [[1711]], [[Gorica]], † [[18. februar]] [[1774]], [[Gorica]]. == Življenjepis == === Otroštvo, mladost in izobrazba === Kot peti sin [[Janez Franc Attems|Janeza Franca]] in [[Elizabeta Coronini|Elizabete Coronini]] se je rodil 1. julija 1711 v Gorici in bil krščen 4. julija istega meseca. Ni znano, ali se je zgodaj izobrazil v očetovi hiši ali pri goriških [[Družba Jezusova|jezuitih]], katerim je bil pred leti zaupan njegov starejši brat Sigismund. Vsekakor je zanj še pred očetovo smrtjo leta 1721 nenehno skrbela mati. Pri petnajstih letih, leta 1726, je bil Karel Mihael skupaj z leto dni starejšim bratom Ludvikom poslan v jezuitski kolegij v [[Gradec]], kjer pa ni ostal dolgo, saj sta brata novembra 1727 vstopila v plemiški kolegij v [[Modena|Modeni]]. Tu je Sigismund, ki se je zaradi študija prava preselil v [[Salzburg]], pravkar končal študij. Zdi se, da je bila izbira Modene za izobraževanje treh bratov posledica modnega dejstva, saj če je res, da do tedaj nihče z goriškega območja ni obiskoval plemiškega kolegija, je enako res, da se je med 17. stoletjem in začetkom naslednjega stoletja vpisalo veliko oseb z območja [[Furlanija|Furlanije]] in [[Trst|Trsta]]. Tja so prišli potomci družin [[Družina Colloredo|Colloredo]], [[Družina Pers|Pers]], [[Družina Manin|Manin]], [[Družina Spilimbergo|Spilimbergo]], [[Družina Valvasone|Valvasone]] in [[Družina Porcia|Porcia]], iz Trsta pa sta družini [[Rodbina Petač|Petač]] in [[Družina Brigido|Brigido]] za izobraževanje svojih otrok izbrali Modeno. Učni načrt internata naj bi zagotavljal viteško kulturo, primerno družbenemu položaju učencev. Poezija in gledališče sta bila uporabljena, da bi bili učenci priložnostni in živahni, poučevanje "posvetnih" vrlin, kot so petje, glasba in ples, pa je prav tako veljalo za sestavni del učnega načrta. V dopisovanju med njuno materjo Elizabeto in rektorjem kolegija [[Bartolomeo Sassarini|Bartolomeom Sassarinijem]] beremo o napredku bratov pri študiju, pri čemer se je bolj izkazal Karel Mihael, ki je po drugi strani kazal določen odpor do viteškega sektorja izobraževanja. Nagnjenost k cerkveni karieri se je kazala od leta 1729 dalje. Neuspešno je poskušal biti sprejet v [[Bogoslovno semenišče Germanicum|Germanski kolegij]] v [[Rim|Rimu]]. Njegov brat Sigismund si je ta neuspeh razlagal kot dejstvo, da fant pred tem ni študiral pri jezuitih. V resnici je bilo tako, kot mu je pojasnil kardinal [[Filip Ludvik Sinzendorf]], na katerega se je Sigismund obrnil po podporo, zato, ker je prihajal iz italijanske izobraževalne ustanove, sprejem v kolegij pa je bil mogoč le za dijake iz nemških dežel. Tako zelo, da mu je predlagal, naj svojega mlajšega brata za eno leto preseli v [[Nemčija|Nemčijo]] in ponovno poskusi za sprejem. === Posvečenje === Po končanem študiju v Modeni se je Karel Mihael leta 1732 preselil v Rim, kjer se je vpisal v kolegij [[Rimska univerza La Sapienza|Sapienze]] in obiskoval skupino nekdanjih študentov kolegija v Modeni, ki jim je vojvoda [[Rinaldo I. Este]] dal na voljo svojo vilo v Tivoliju, ter skupino Furlanov, med katerimi sta bila [[Giusto Fontanini]] in kardinal [[Leandro Porcia]]. Prav tako je užival zaščito uglednih osebnosti, kot so kardinali [[Alvaro Cienfuegos]], [[Antonio Saverio Gentili]] in [[Cosmas Imperiali]]. 20. julija 1735 je prejel diplomo ''in utroque jure'' in 6. januarja 1737 ga je antiohijski patriarh [[Joahim Almanara]] posvetil v duhovnika. Konec leta 1735 ga je [[papež Klemen XII.]] imenoval za [[Prošt|prošta]] v [[Bettenbrunn|Bettenbrunnu]] pri [[Heidelberg|Heidelbergu]], kjer je leta 1739 začel opravljati pastoralno delo. Leta 1737 je postal kanonik [[Škofija Basel|baselskega kapitlja]] in zamenjal [[Jakob Sigismund Reinach-Steinbrunn|Jakoba Sigismunda Reinach-Steinbrunna]], ki je bil imenovan za škofa tega sedeža. Leta 1745 je postal tudi blagajnik istega kapitlja. Leta 1738 je postal častni komornik Klementa XII. z nalogo, da [[Biret|kardinalski biret]] odnese [[Škofija Passau|passavskemu škofu]] [[Jožef Dominik Lamberg|Jožefu Dominiku Lambergu]]. Med potovanjem se je ustavil na [[Dunaj|Dunaju]] in spoznal [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]]. V tem obdobju se je pojavila možnost, da se reši večstoletno vprašanje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. Tudi po izgubi svetne oblasti patriarha je bila ta funkcija še naprej v pristojnosti beneškega plemstva, čeprav je patriarhova jurisdikcija segala daleč na habsburška ozemlja. To je povzročilo veliko odpora in sovražnosti med stranema, dokler ni cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] leta 1628 patriarhu prepovedal vstop na njemu duhovno podrejena ozemlja znotraj cesarskih meja. Že nekaj časa je obstajala potreba po odcepitvi avstrijskih ozemelj od patriarhata in ustanovitvi nove škofije, vendar so bili poskusi v prejšnjih stoletjih neuspešni. Cesarica Marija Terezija in [[papež Benedikt XIV.]] sta združila svoja prizadevanja, da bi dosegla sklep. Prvi korak je bilo imenovanje apostolskega vikarja za ozemlja ''a parte Imperii'' [[Škofija Oglej|oglejske škofije]]; izbira je padla na Attemsa, ki je bil v ta namen imenovan za škofa najprej v Menitu, nato pa, ker ni bilo zanesljivih podatkov o dejanski izpraznjenosti te škofije, v [[Pergamon|Pergamonu]], 20. julija 1750. Najpomembnejša novost je bilo imenovanje avstrijskega podložnika. V škofa ga je 24. avgusta v [[Ljubljana|Ljubljani]] posvetil [[Ernest Attems]], mestni škof, ob pomoči tržaškega škofa [[Leopoldo Petazzi|Leopolda Petazzija]] in pičenskega škofa [[Bonifacio Ceccotti|Bonifacija Ceccottija]]. Ob kratkem imenovanju za apostolskega vikarja je prejel tudi nalog za izvedbo prve pastoralne vizitacije. V enem letu, od oktobra 1750 dalje, je obiskal Gorico, Furlanijo, [[Slovenska Štajerska|slovensko Štajersko]], [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]]. Medtem se je proces, sprožen z ustanovitvijo apostolskega vikariata, hitro razvijal v smeri ustanovitve nove škofije, kar je finančno omogočila zapuščina [[Agostino Codelli|Agostina Codellija]], ki je v ta namen zagotovil 110.000 florintov in v zameno dobil pravico predstaviti prvega škofa goriške cerkve. === Ustanovitev goriške nadškofije === Kljub odporu in protestom [[Benetke|Benetk]] je patriarhat dokončno ukinil Benedikt XIV. z bulo ''Iniuncta Nobis'' z dne 17. julija 1751. Ustanovljeni sta bili dve novi škofiji: [[Nadškofija Videm|Videm]] za beneški del patriarhalnega ozemlja in [[Nadškofija Gorica|Gorica]] za avstrijski del. Zadnji patriarh [[Daniele Delfino]] je ostal na čelu videmske nadškofije, medtem ko je bil za goriško nadškofijo imenovan apostolski vikar (18. aprila 1752). Attems je 30. avgusta v goriški katedrali prejel [[palij]]; istega dne mu je bila podeljena posest ''in temporal''. Nova nadškofija je obsegala ozemeljsko najpomembnejši del ukinjenega patriarhata. Raztezala se je na zelo velikem ozemlju od [[Drava|Drave]] do [[Jadransko morje|Jadrana]], od [[Hrvaška|Hrvaške]] do [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]], politično pa je vključevala [[Goriška (grofija)|Goriško]] in Gradiško grofijo, [[Vojvodina Kranjska|vojvodino Kranjsko]] (z izjemo Ljubljane), ozemlja južno od Drave v vojvodinah [[Vojvodina Štajerska|Štajerska]] in [[Vojvodina Koroška|Koroška]], [[Cortina d'Ampezzo|Cortino d'Ampezzo]] na [[Tirolska|Tirolskem]] in nekaj krajev na Hrvaškem. Dve tretjini vernikov sta govorili slovensko, preostali del je bil furlansko in nemško govoreči. Goriška nadškofija je imela za sufragane škofije [[Škofija Como|Como]], [[Škofija Pičen|Pičen]], [[Škofija Trento|Trento]] in [[Škofija Trst|Trst]]. Gorica, ki je takrat štela med sedem in osem tisoč prebivalcev, je postala nadškofijsko središče in je bila središče obsežne in zapletene stvarnosti. Do leta 1767 je Attems nadaljeval s pastoralnimi obiski svoje obsežne škofije, ki je obsegala okoli 400 župnij in vikariatov. Na Koroškem, kjer je bil prisoten protestantski element, je prav tako pošiljal misijonarje in pogosteje ponavljal obiske. Ti (akti, zbrani v štiriindvajsetih zvezkih, so shranjeni v arhivu nadškofijske kurije v Gorici) so bili izvedeni z veliko skrbnostjo in pozornostjo do resničnih duhovnih potreb vernikov. Ob teh priložnostih je pokazal svojo pozornost do liturgičnih znamenj: osebno je podeljeval zakramente, obiskoval bolnike, pridigal in vodil katehezo za odrasle in otroke, pri čemer je uporabljal jezike, ki so se uporabljali na različnih ozemljih škofije. Pomagal je pri poučevanju nauka in preverjal usposobljenost duhovnikov. Menil je, da je ustrezna priprava duhovnikov za skrb za duše temeljnega pomena, in si prizadeval za ustanovitev škofijskega semenišča. Za njegovo ustanovitev je bilo poleg odobritve Rima potrebno tudi politično in gospodarsko soglasje dunajskega dvora. Že aprila 1754 je dvoru pojasnil potrebo po takšni ustanovi za izobraževanje sposobnih duhovnikov ter poudaril, da je zaradi obsežnosti škofije in raznolikosti njenega prebivalstva semenišče nujno potrebno za pastoralno dejavnost. Prošnji ni bilo ugodeno. Zato je leta 1757 odprl ''domus presbyteralis'' za enoletno brezplačno usposabljanje novih duhovnikov, namenjenih skrbi za duše. Da bi omogočil hitro širjenje odlokov in pastoralnih pisem, je 4. januarja 1754 odprl nadškofovo tiskarno, prvo v mestu, ki je bila zaupana Benečanu [[Giuseppe Tommasini|Giuseppeju Tommasiniju]]. Zaradi močne zavesti o škofovskih pastoralnih dolžnostih, predvsem o bivanju, je leta 1757 zavrnil odločitev dunajskega dvora, da mu podeli izpraznjeno [[Nadškofija Ljubljana|ljubljansko škofijo]]. Velika škofija je potrebovala kapilarno organizacijo, zato se je zavzemal za ustanovitev novih vikariatov, v večjih župnijah pa je poleg župnika postavil sodelavce. V skladu z izbiro Benedikta XIV. in z vladarjevo odobritvijo je zmanjšal število praznikov, ki so veljali za preštevilne, tudi zato, ker so kmetje zlasti v poletnih mesecih težko prenehali z delom na poljih. Posvetil se je poenostavitvi in racionalizaciji pobožnosti, pri čemer je skrbno pazil na ljudsko pobožnost, ki bi zlahka prešla v praznoverje, kar dokazujejo številne navedbe o procesijah, verskih praznikih in bratovščinah. Že leta 1757 je Dunaj zaprosil, naj skliče [[Škofijska sinoda|škofijsko sinodo]], na kateri bi lahko bolje opredelili in kodificirali pastoralne in disciplinske smernice. Prvo zasedanje se je začelo šele 15. oktobra 1768 in je trajalo štiri dni. Sinodalne konstitucije v petinštiridesetih členih so bile na Dunaju popravljene in cenzurirane: ko so jih poslali nazaj v Gorico, Attems ni razmišljal o njihovi objavi. Vztrajal je na protijuridikalnem stališču in se izrekel proti zatiranju Družbe Jezusove ter proti zakonom o omejevanju verskih redov. Njegova nesoglasja z dunajskim dvorom nikakor niso zmanjšala spoštovanja, ki ga je užival pri Mariji Tereziji, ki ga je že leta 1751 imenovala za intimnega državnega svetnika. Drugo pomembno priznanje mu je [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podelil leta 1766: postal je knez [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], dostojanstvo, ki je bilo pozneje povezano z nadškofijo. V svoji službi se je nenehno posvečal revnim; to dokazujejo njegovi številni ukrepi v njihovo korist. Odprl je zastavljalnico in jim dal svojo doto. Leta 1756 je dosegel odprtje bolnišnice sv. Rafaela, ki je nudila zatočišče starim in onemoglim. V času hude lakote v škofiji je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, in za pomoč prosil lokalno vlado in Dunaj. Njegova hiša je bila vedno odprta revežem. Njegova vztrajna prizadevanja za sodobno organizacijo škofije in pastoralna skrb ga niso ovirala pri reševanju velikih teoloških in cerkvenih problemov, ki so zadevali Vesoljno cerkev. Leta 1764, ko se je v Gorici mudil veliki kancler Rusije Mihael Woronzov, se je z njim začel pogovarjati o projektu unije z [[Vzhodna cerkev|Vzhodno cerkvijo]]. === Starost in smrt === Utrujenost zaradi vztrajne predanosti pastoralni službi in slabo zdravje, ki se je leta 1768 še poslabšalo zaradi bolezni, verjetno srčne narave, sta mu svetovala, naj Dunaj in [[Sveti sedež]] zaprosi za škofa koadjutorja, za katerega je navedel svojega koadjutorja in dekana metropolitanskega kapitlja [[Rudolf Jožef Edling|Rudolfa Jožefa Edlinga]], ki je bil škofovsko posvečen 4. februarja 1770. Umrl je 16. februarja 1774 za posledicami kapi, njegovo truplo pa so po njegovi želji pokopali v semeniški cerkvi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/attems-d-carlo-michele/|title=ATTEMS (D’) CARLO MICHELE|accessdate=25. april 2025|archive-date=2025-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622120914/https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/attems-d-carlo-michele/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam avstrijskih rimskokatoliških škofov]] {{Pergamonski škofje}} {{Goriški nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Attems, Karel Mihael}} [[Kategorija:Avstrijski rimskokatoliški nadškofje|Attems]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice|Attems]] 2o6fm6nqfw7997sewxbxfdkawen18ao 0 583179 6746535 6725096 2026-09-04T07:18:48Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */ 6746535 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Matobo | iucn_category = II | photo = Sunrise Matobo Zimbabwe.jpg | photo_caption = Sončni vzhod v narodnem parku Matobo, 2006 | location = okrožje Matobo, [[Zimbabve]] | nearest_city = [[Bulawayo]] | embedded1 = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Matobo Hills | designation1_date = 2003 <small>(27th [[World Heritage Committee|session]])</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = iii, v, vi | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/306 306] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Afrika }} | coordinates = {{coord|20.55|S|28.508|E|format=dms|display=inline,title}} | area_km2 = 424 | established = 1926<ref name=wice>''National Parks and Nature Reserves of Zimbabwe'', [http://www.nationalparks-worldwide.info/zimbabwe.htm World Institute for Conservation and Environment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120416010459/http://www.nationalparks-worldwide.info/zimbabwe.htm |date=2012-04-16 }}.</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Zimbabwe Parks and Wildlife Management Authority }} '''Narodni park Matobo''' tvori jedro hribovja Matobo ali Matopos, območja granitnih [[osamelec|osamelcev]] in gozdnatih dolin, ki se začne približno 35 kilometrov južno od [[Bulawayo|Bulawaya]] v južnem [[Zimbabve]]ja. Hribi so nastali pred več kot dvema milijardama let, ko je bil [[granit]] prisiljen na površje; erodiral je in ustvaril gladke ''kitove hrbte'' in razpokane osamelce, posute s skalami in prepredene z goščavo vegetacije. Matopo/Matob so poimenovali Lozwi. Drugo izročilo pravi, da je prvi kralj Mzilikazi Khumalo, ko so mu domačini povedali, da se velike granitne kupole imenujejo ''madombo'', odgovoril, morda napol v šali: »Imenovali jih bomo matobo« - isindebelska igra besed na 'plešaste glave'.<ref name="burrett_etal_2016">{{navedi knjigo|last=Burrett|first=Robert S. |title=The Matobo Hills : Zimbabwe's sacred landscape |date=2016 |author2=Moira FitzPatrick |author3=Julia Duprée |isbn=978-0-7974-9808-2 |edition=First |location=Bulawayo, Zimbabwe |oclc=986991272}}</ref> Hribi pokrivajo površino približno 3100 km², od tega je 424 km² narodnega parka, preostanek pa je večinoma skupnostna zemljišča in majhen delež komercialnih kmetijskih zemljišč. Park se razteza vzdolž dolin rek Thuli, Mtshelele, Maleme in Mpopoma. Del narodnega parka je namenjen kot 100 km² velik lovski park, v katerem je veliko divjadi, vključno z belim nosorogom. Najvišja točka v hribih je rt Gulati (1549 m) tik pred severovzhodnim kotom parka. Upravno narodni park Matobo vključuje rekreacijski park jezera Matopos, ki obsega območje okoli Hazelsidea, Sandy Spruita in jezera Matopos. Narodni park je znotraj [[ekoregija|ekoregije]] [[bushveld]] južne Afrike. == Zgodovina == Narodni park je najstarejši v Zimbabveju, ustanovljen leta 1926 kot '''narodni park Rhodes Matopos''', zapuščina [[Cecil Rhodes|Cecila Rhodesa]]. Prvotne meje parka so segale daleč proti jugu in vzhodu sedanjega parka. Ta območja so bila prerazporejena za naselitev kot del kompromisa med kolonialnimi oblastmi in lokalnim prebivalstvom, s čimer je nastalo skupnostno zemljišče Khumalo in Matobo.<ref>Pitman, D. 1979. ''You must be new around here'', Books of Rhodesia. {{ISBN|978-0-86920-195-4}}</ref> Območje parka se je nato povečalo z nakupom kmetij World's View in Hazelside na severu. Sedanje ime Matobo odraža pravilno ljudsko izgovorjavo območja. Matobo Hill je bilo leta 2003 uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Območje »razkazuje obilico značilnih skalnih oblik, ki se dvigajo nad granitnim ščitom, ki pokriva velik del Zimbabveja«.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/306 UNESCO World Heritage Centre: Matobo Hills]</ref> == Značilnosti == === Živalstvo === [[Image:White Rhino Mother and Juvenile in Matopos National Park.jpg|thumb|Beli nosorog in mladič v lovišču, narodni park Matobo]] Narodni park Matobo ima široko raznolikost favne: 175 vrst ptic, 88 vrst sesalcev, 39 vrst kač in 16 vrst rib.<ref name="travel">{{navedi splet |title=National Parks of Zimbabwe. ''Travel Africa Magazine Online'' |url=http://www.travelafricamag.com/content/view/683/46/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120217041643/http://www.travelafricamag.com/content/view/683/46/ |archive-date=2012-02-17 |access-date=2008-10-05}}</ref> Med divjadjo so [[beli nosorog]], [[črna grivasta antilopa]] (''Hippotragus niger''), [[impala]] in [[afriški leopard]]. Park ima najgostejšo populacijo slednjih na svetu,<ref name=bike>''Mountain bike safaris in the Matobo hills'' [http://adventuretrails.artisticlitho.com/page2.html Adventure trails] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610151445/http://adventuretrails.artisticlitho.com/page2.html |date=2016-06-10 }}</ref> zaradi številčnosti [[pečinarji|pečinarjev]], ki predstavljajo 50 % njihove prehrane.<ref name="siyabona">''Zimbabwe - The Spirit of Matobo (Matopos)'' [http://zimbabwe.safari.co.za/spirit-of-zimbabwe_p7.html Siyabona Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209122638/http://zimbabwe.safari.co.za/spirit-of-zimbabwe_p7.html|date=2012-02-09}}</ref> Park na zahodu je bil ponovno naseljen z belimi in črnimi nosorogi, prvimi iz KwaZulu-Natala v 1960-ih in drugimi iz doline Zambezi v 1990-ih. Za obe vrsti je bil določen kot območje intenzivne zaščite,<ref>Du Toit, R. 2000 ''Zimbabwe Task 1.2-1.5'' [http://www.rhinoresourcecenter.com Rhino Resource Center]</ref> pa tudi za hijene, povodne konje, žirafe, zebre, gnuje in noje.<ref name=park>''Matobo National Park'' Undated pamphlet by Zimbabwe Parks and Wildlife Authority</ref> Narodni park Matobo ima največjo koncentracijo črnih orlov (''Ictinaetus malaiensis'') in gnezdečih parov teh ptic na svetu.<ref>Chiweshe, N. 2007. Black Eagles and hyraxes — the two flagship species in the conservation of wildlife in the Matobo Hills, Zimbabwe. ''Ostrich: Journal of African Ornithology'', '''78''', 381-386.</ref><ref name=vicfalls>''Matobo National Park'' [http://www.victoriafalls.biz/zimbabwe-attractions/matobo-national-park.html Victoria Falls Safaris] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140404111540/http://www.victoriafalls.biz/zimbabwe-attractions/matobo-national-park.html |date=2014-04-04 }}</ref> [[Image:Motherandchild Matobo.jpg|thumb|osamelec ''Mati in otrok'' v lovišču, narodni park Matobo]] Limnološki raziskovalni center deluje na jezu Maleme od leta 1950 in raziskuje vrste, kot je rumena ribica, ''Barbus mattozi''.<ref>Donnelly, B.G. and Marshall, B.E. 2003. The biology of Barbus mattozi Guimaraes (Teleostei: Cyprinidae) in a Zimbabwean reservoir. 2. Growth. ''African Journal of Aquatic Science'', '''28''', 43-48 [http://www.nisc.co.za/oneAbstract.php?absId=379&print=true] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120212005140/http://www.nisc.co.za/oneAbstract.php?absId=379&print=true|date=2012-02-12}}</ref> === Rastlinstvo === Hribovje Matobo je območje z visoko botanično raznolikostjo, saj je v narodnem parku zabeleženih več kot 200 vrst dreves, vključno z akacijo ''Brachystegia tamarindoides'', divjo hruško ''Dombeya rotundifolia'' in akacijo ''Vachellia sieberiana''. V parku je tudi veliko alojevega lesa, ki nastane v jedru dreves ''Aquilaria'', potem ko se okužijo z vrsto plesni ''Phaeoacremonium'', ''P. parasitica'', divjih zelišč in več kot 100 vrst trav. Zabeleženih je bilo veliko vrst redkih endemičnih rastlin.<ref name=":0">{{navedi splet |title=Nomination Dossier for the proposed Matobo Hills World Heritage Area |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/306rev.pdf}}</ref> === Glive === Narodni park Matobo je dom raznolike palete gliv, ki igrajo ključno vlogo v ekosistemu. Ti organizmi, vključno s saprofitskimi in mikoriznimi vrstami, razgrajujejo organske snovi, reciklirajo hranila in podpirajo zdravje rastlin s simbiotskimi odnosi. Glive izboljšujejo rodovitnost in strukturo tal ter prispevajo k stabilnosti edinstvenih granitnih pokrajin parka. Poleg tega služijo kot pomemben vir hrane za različne žuželke in male sesalce, kar še dodatno bogati [[Biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] parka. Nekatere vrste gliv, ki jih najdemo v parku, nabirajo in uživajo tudi lokalne skupnosti, kar kaže na njihov kulturni in ekološki pomen.<ref>{{navedi splet |title=(PDF) Underutilized wild edible fungi and their undervalued ecosystem services in Africa |url=https://www.researchgate.net/publication/368959526_Underutilized_wild_edible_fungi_and_their_undervalued_ecosystem_services_in_Africa |archive-url=https://web.archive.org/web/20231101080804/https://www.researchgate.net/publication/368959526_Underutilized_wild_edible_fungi_and_their_undervalued_ecosystem_services_in_Africa |archive-date=2023-11-01 |access-date=2025-03-12 |website=ResearchGate |language=en |url-status=live }}</ref> Prisotnost gliv poudarja medsebojno povezanost flore in favne v tem ekološko bogatem okolju. == Geografija in geologija == Hribovje Matobo je v celoti sestavljeno iz [[granit]]a, ki tvori batolit Matopos.<ref>Macgregor, AM 1951. Some milestones in the Precambrian of Southern Rhodesia. ''Proceedings of the Geological Society of South Africa''</ref><ref>Pye, K., Goudie, A.S. and Thomas, R.S.G. 1984. A test of petrological control in the development of bornhardts and koppies on the Matopos Batholith . ''Earth Surface Processes and Landforms'', '''9''', 455-467.</ref> Granit prepereva v fantastične oblike, kot so skale, znane kot ''Mati in otrok''. Med granitnimi gorami se oblikujejo ozke doline. To so pogosto močvirne doline, znane kot ''dambos'' ali ''vleis'', zaradi odtoka z gora Wholeback. Te doline tvorijo izvire rek Maleme, Mpopoma in Mtsheleli, izvir reke Thuli pa je vzhodno od parka. == Arheološka, ​​zgodovinska in kulturna najdišča == [[Image:Mt effefe matopos ca1900.jpg|left|thumb|Gora Effefe, približno 1900]] Ljudstvo San ([[Grmičarji]]) je živelo v hribih pred približno 2000 leti in za seboj pustilo bogato dediščino v stotinah [[skalna umetnost|skalnih poslikav]]. Registriranih je več kot 3000 najdišč skalnih poslikav, glavna obdobja poslikav pa so med letoma 320 in 500 n. št. V številnih razpokah in jamah so našli glinene peči in druge zgodovinske artefakte, različne arheološke najdbe pa segajo vse do predsrednje [[Kamena doba|kamene dobe]], približno 300.000 let pred našim štetjem.<ref name=cooke>Cooke, C.K. 1963. Excavation at Pomongwe Cave, Matopo Hills. ''South African Bulletin of Archaeological Research'', 75–151</ref> Za turistični dostop so bila urejena naslednja večja najdišča: *Jama Bambata je pomembno arheološko najdišče,<ref name=NMM>Information from site museums, maintained by the Zimbabwe Department of Museums and Monuments</ref> in je na zahodu narodnega parka, severno od lovišča na cesti Kezi-Bulawayo. Friz vključuje slone, žirafe, bradavičarje, tsessebe in mungose.<ref name=cities>Zimbabwe's cities. [http://www.zimupdate.com/zimbabwe/zimbabwes_cities.asp Zimupdate.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160513015425/http://www.zimupdate.com/zimbabwe/zimbabwes_cities.asp |date=2016-05-13 }}</ref> *Jama Inanke ima najobsežnejše poslikave, ki so v oddaljeni jami, do katere se lahko sprehodi s triurnim pohodom od jezu Toghwana. Ob poti pohoda je peč iz železne dobe. [[File:Nswatugi Cave 01.jpg|thumb|Jama Nswatugi]] *Jama Nswatugi vsebuje frize žiraf, slonov in kudujev. Dostop je s krožne ceste, zahodno od jezu Maleme. Tukaj so našli človeško okostje iz leta 42.000 pr. n. št., ki pripada srednji kameni dobi. *Jama Pomongwe v bližini jezu Maleme je bila poškodovana med poskusom ohranjanja leta 1965, pri čemer so na poslikave nanesli laneno olje.<ref>Taruvinga, P. 2003. Salvaging Vandalised Rock Art at Domboshava National Monument in North-eastern Zimbabwe. In: ''ICOMOS World Report 2001-2002 on Monuments and Sites in Danger''. International Council on Monuments and Sites [http://www.international.icomos.org/risk/2001/zimb2001.htm]</ref> Arheološka izkopavanja v jami in po pobočju navzdol so razkrila 39.032 kamnitih orodij, več ognjišč, glavna kurišča pa so bila v središču jamskega dna. Fragmenti kosti so pokazali, da je daman predstavljal pomemben del mesne sestavine prehrane zgodnjih človeških prebivalcev jame, med katerimi so bile tudi želve, pavijani in večje divje živali. Najstarejši material na najdišču je verjetno iz obdobja pred srednjo kameno dobo.<ref>Brain, C.K. 1983''The Hunters of the Hunted? An introduction to African cave taophonomy''. University of Chicago Press. {{ISBN|978-0-226-07090-2}} [https://books.google.com/books?id=E4JyZgr8y50C&dq=pomongwe+cave&pg=PP1]</ref> *Zavetišče belih nosorogov je majhno najdišče v bližini parka Gordon, ob glavni asfaltirani cesti skozi park. Friz vključuje obris velikih nosorogov, kar naj bi navdihnilo ponovno naselitev vrste v 1960-ih. Veličina in mirnost hribov sta prispevali k njihovemu svetemu slovesu, zlasti med ljudstvi Šona in Ndebele. V hribih se izvajajo številni obredi in druge verske dejavnosti. Pred kolonialno dobo je bil to sedež spiritualističnega oraklja Mlimo. [[Image:Octavian grab cecil rhodes.jpg|thumb|left|Grobnica Cecila Rhodesa na Malindidzimuju]] Hribi so bili prizorišče znamenite ''indabe'' med belimi naseljenci in voditelji Ndebele leta 1896 – druge vojne Matabele, v Zimbabveju znane kot prva čimurenga – ki se je končala z atentatom na Mlimo, ki ga je v eni od jam Matobo ubil ameriški skavt Frederick Russell Burnham.<ref name="nyt25jun1896">{{cite journal| date=June 25, 1896| title=Killed the Matabele God: Burnham, the American scout, may end uprising| journal=[[New York Times]] | issn=0093-1179 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1896/06/25/108240032.pdf |access-date=2007-09-28 }}</ref> Ko je [[Cecil Rhodes]] izvedel za smrt Mlimoja, je pogumno sam in neoborožen vstopil v to trdnjavo Ndebelejev in prepričal impije, naj odložijo orožje. Med ''indabo'' se je prav v teh hribih [[Robert Baden-Powell]], ustanovitelj skavtstva, prvič naučil lesarstva, osnov skavtstva, od Burnhama.<ref name="proctor">{{cite journal| first = Tammy M. | last = Proctor |date=July 2000 | title = A Separate Path: Scouting and Guiding in Interwar South Africa | url = https://archive.org/details/sim_comparative-studies-in-society-and-history_2000-07_42_3/page/604 | journal = Comparative Studies in Society and History | volume = 42 | issue = 3 | pages = 605–631 | doi = 10.1017/S0010417500002954 | s2cid = 146706169 | issn = 0010-4175}}</ref><ref name="forster">{{navedi splet | last =Forster | first = Reverend Dr. Michael | url = http://www.netpages.free-online.co.uk/sha/scouthistory.doc | title =The Origins of the Scouting Movement| publisher =Netpages | access-date=2007-10-02|format=DOC}}</ref> Danes je veliko keramike in artefaktov, najdenih na jamskih tleh, in večina glinenih žitnih zabojnikov v hribih ostanki iz obdobja upora leta 1896. Obstajajo tudi drugi opomniki – bronaste plošče, posejane po območju, označujejo mesta oboroženih utrdb ali kratkih spopadov. [[File:Shangani-memorial-panel-rho.jpg|thumb|Spomenik patrulji Shangani na razgledni točki World's View]] Cecil Rhodes, Leander Starr Jameson in več drugih vodilnih zgodnjih belih naseljencev, vključno z Allanom Wilsonom in vsemi člani patrulje Shangani, ki so padli v prvi vojni Matabele, so pokopani na vrhu Malindidzimuja, »hriba duhov« – to je v sodobnem Zimbabveju velik vir polemik, saj ga nacionalisti in avtohtone skupine smatrajo za sveti kraj.<ref>Maylam, P. 2002. Monuments memorials and the mystique of empire: the immortalisation of Cecil Rhodes in the twentieth century. ''African Sociological Review'', '''6''' (1) [http://www.codesria.org/Links/Publications/asr6_1full/maylam.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060927143221/http://www.codesria.org/Links/Publications/asr6_1full/maylam.pdf|date=2006-09-27}}</ref><ref>Block, R. 1998. Now in Bad Odor in Zimbabwe, Rhodes Isn't Safe in His Grave. ''Wall Street Journal'', Dec. 9, 1998: 1, 6</ref> Ta hrib se imenuje tudi razgledna točka World's View. (Ne smemo ga zamenjevati s razgledno točko World's View, Nyanga). Mzilikazi je tudi pokopan na hribu Matopos. V parku je dostopno spominsko svetišče, ki ga je postavil Spominski red pločevinastih klobukov (MOTH), organizacija, ki si prizadeva obeležiti žrtvovanje rodezijskih vojakov in vojakinj med prvo in drugo svetovno vojno. == Namestitev in kampiranje == [[Image:Maleme Rest Camp.jpg|thumb|''Black Eagle'' in ''Fish Eagle'' lodži v Maleme Rest Camp]] [[Image:Maleme camp sites.jpg|thumb|Kamp Maleme]] [[Image:aerial view, Gordon Park, Matobo Hills.jpg|thumb|Gordon Park Scout Camp]] Kamp Maleme; to je glavni kamp v središču parka in gosti sedež parka. Vse nastanitvene enote so samooskrbne. Na voljo je osemnajst koč in šest brunaric, prve so popolnoma opremljene, druge pa imajo skupne sanitarije in nimajo posode ali jedilnega pribora. Tri koče, Imbila, Črni orel in Ribji orel, ponujajo razgled na sotesko Maleme. Koča Imbila ponuja višji standard razkošja z lastnimi kopalnicami in tikovim pohištvom. Kampi in prikolice so ob vzhodni obali jezu Maleme. Kamp Mtsheleli je na jugu, ponuja kampe in prikolice. Kamp Mwesilume je na krožnem cestnem prometu, zahodno od jezu Maleme, ponuja kampe in prikolice. Kamp Toghwana: ta kamp je na vzhodu, ponuja kampe in prikolice. Arboretum kamp; ta kamp na zahodu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos, v bližini pisarne Hazelside, in ponuja kampe in avtodome. Kamp Sandy Spruit, ta kamp na vzhodu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos in ponuja kampe in avtodome. Kamp ob jezeru Matopos; ta kamp na severu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos in ponuja kampe in avtodome. ;Zasebni kampi in kampi :Združenje skavtov Zimbabveja upravlja kamp z imenom Gordon Park na severu doline Mtsheleli. Park Gordon je 115 ha velik najemnik od Uprave za parke in upravljanje divjih živali ter je vzdrževan, kolikor je le mogoče, v naravnih razmerah. Poleg kampov za skavtske čete je na voljo tudi majhna koča.[34] Združenje skavtov vodnic Zimbabveja vzdržuje kamp v parku Rowallan na severu doline Mtsheleli. Kamp Big Cave je zasebni kamp, ​​ki meji na narodni park Matobo. Kamp ponuja namestitev s štirimi zvezdicami v sedmih granitnih kočah pod slamnato streho in ločenih kampirnih prostorih drugje na posestvu. Ponujene aktivnosti vključujejo vožnjo z avtomobili, sprehode med živalmi, opazovanje ptic, oglede znanih galerij skalne umetnosti in oglede groba Rhodes. Posestvo Big Cave meri približno 2000 hektarjev (8,1 km2) in je idealno za sprehode in opazovanje ptic. Na voljo so naravni skalni bazen za plavanje, bar in jedilnica ''Leopards Lair'', ki v stavbo vključuje ogromen granitni balvan, ter ločeno knjižnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bigcave.co.za/|title=Welcome to Big Cave Camp|access-date=2010-01-26|archive-date=2013-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131129021918/http://www.bigcave.co.za/|url-status=dead}}</ref> Kamp Amalinda in Matobo Ingwe Lodge sta komercialni koči. == Turizem == [[Image:Maleme Dam.jpg|thumb|Jezovi, kot je Maleme, in njihova okolica ponujajo možnosti za opazovanje divjadi, pohodništvo, ribolov in čolnarjenje]] Dostop po cesti iz Bulawaya: V središču mesta se peljite po Robert Mugabe Way; ta se spremeni v cesto Matopos, ki se nadaljuje proti jugu približno 30 km do meje parka. To je dvopasovna asfaltirana cesta. Enopasovna asfaltirana cesta se nadaljuje do jezu Maleme in počivališča. Preostale ceste v parku so makadamske ali zemeljske, vendar primerne za večino vozil. Vendar pa je za dostop do jezu Toghwana v deževnem obdobju morda potreben štirikolesni pogon. Do parka je mogoče priti tudi iz Gwande: po cesti Thuli-Makwe proti Keziju in zaviti proti severu na glavno cesto Kezi-Bulawayo. === Opazovanje divjadi === Po parku je mogoče videti nekaj divjadi, redno pa se pojavljajo beli nosorogi, antilope in impale. Najboljše opazovanje pa je mogoče v 105 km² velikem lovišču Game Park, na zahodu narodnega parka. Park, znan tudi kot Whovi ali Hove Wild Area, je bil ustanovljen z živalmi, preseljenimi iz obmejnih območij narodnega parka Hwange. Ponovno so ga naseljevali z belimi in črnimi nosorogi. Druge živali, ki jih je mogoče videti, so antilope, žirafe, zebre, impale, gnuji in noji. Ob redkih priložnostih lahko obiskovalci pozno popoldne do zgodnjega večera opazijo leoparda, številne noči pa moti hrup pavijanov, ki kričijo zaradi napadov leopardov. Na voljo sta dve opazovalnici divjadi. === Pohodništvo === Matobo ima s svojo pokrajino, podnebjem in varnim okoljem številne pohodniške poti. Krajši pohodi in sprehodi so: *Sprehod ob jezeru, jez Maleme, od koče Fish Eagle *Gora Pomongwe, blizu tabora Maleme *Od tabora Maleme do skalnih poslikav v jami Pomongwe[38] Daljši pohodi so: *Vzpon na goro Shumbashawa, blizu parka Gordon *Vzpon na goro Nyahwe *Pohod od jezu Toghwana do jame Inanke in skalnih poslikav.[38] *Spremljevalni pohodi z oboroženim lovskim izvidnikom so na voljo v počivališču Maleme[27] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Matobo National Park}} * [https://web.archive.org/web/20130702182054/http://www.zimparks.com/index.php?option=com_content&view=article&id=22&Itemid=47 Parks and Wildlife Management Authority] * [http://www.matobo.org Matobo Conservation Society] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Zimbabveja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Zimbabveju]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Zimbabveju]] hhktk31prtl1x6xtcb4q45688hm1sbc 0 583629 6746450 6520086 2026-09-03T19:49:46Z Doncsecz~slwiki 9581 6746450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Antón de Marirreguera''' pravo ime '''Antón González Reguera''', [[Španci|španski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], avtor prvih ohranjenih del v [[asturščina|asturščini]] (različica [[asturleonščina|asturleonščine]]), * okrog [[1605]], [[Carreño]] ali Logrezana, [[Španija]]; † okrog [[1660]]. == Življenje == Menijo, da je bil sin plemiča, ki se je imenoval Pedro Álvarez Hevia. Oče mu je mlad umrl, zato je začel rabiti ime svoje matere (ki se je imenovala María González Reguera) v krajši obliki ''Marirreguera.'' Ker je bil sirota, ni imel več možnosti, zato si je izbral duhovniški poklic. Študiral je [[humanistika|humanistiko]], [[latinščina|latinščino]] in [[teologija|bogoslovje]] na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]]. Bil je posvečen v duhovnika leta 1631, nato je vodil župnije v okolici Carreña. Po podatkih je bil med 1640 in 1644 župnik (pod imenom ''Antonio González Reguera'') v Prendesu. Leta 1645 se pojavi v dokumentih kot ''Antonio González Moñiz'' in župnikoval v Albandiju. Verjetno je uporabil ime svojega strica, ki se je imenoval Xoan Moñiz in je pred njim služboval v tej župniji. Leta 1661 je njegov nečak, Xuan Rodríguez Reguera prevzel župnijo v Albaniju, kar lahko pomeni, da je bil umrl že okrog 1660. == Delo == Opravil je dejavno pisateljsko in pesniško delo že v študentskih letih. Veliko njegovih del je ostalo rokopisu, zato so večinoma izgubljena, čeprav so znani naslovi veliko teh del. Tudi nečak Xuan je uničil pred Antónovo smrtjo nekaj rokopisov, kar mu je stric naročil, rekoč, ne da bi rekli pozneje, da se je kot duhovnik zabavil v teh delih. Marirreguera je bil priljubljen pesnik takratne [[Asturija|Asturije]]. Leta 1639 je zmagoval na pesniškem tekmovanju Sveta Evlalija, kjer si je pridobil prvo nagrado s pesmijo ''Pleitu ente Uviéu y Mérida pola posesión de les cenices de Santa Olaya'' v asturskem jeziku. Tudi je napisal astursko politično brošuro ''Diálogu políticu'', ki je edinstveno delo iz tega obdobja. Napisal je pravljice, večinoma na podlagi antičnih zgodb (npr. o [[Enej]]u) in samostojne pripovedi kot ''L'ensalmador'' (Zdravilnik) ali ''Los alcaldes'' (Župani). Prvič je Carlos Gonzáles de Posada objavil njegova v svoji knjigi ''Memorias Históricas del Principado de Asturias y Obispado de Oviedo'' (1794). Tudi je prevzel nekaj njegovih pesmi asturski pesnik [[José Caveda y Nava]] v 19. stoletju, v svojo pesniško zbirko. Leta 1997 je [[Xulio Viejo]] izdal Marirreguerjeve pravljice v zbirki ''Fábules, Teatru y Romances'', ki jih je zbiral tudi Caveda. Čeprav ni zanesljivo, da so vse te pravljice Marirreguerjeva dela. Možno, da je na primer pravljica ''Píramo y Tisbe'' delo pisatelja [[Benito de l'Auxa|Benita de l'Auxe]] iz 18. stoletja. Maja 2000 je bil namenjen Asturski Literarni Teden spominu Marirreguerjevega dela. == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://tematico.asturias.es/cultura/autorast/autores/buscar.htm |title=Incluye biografía, bibliografía completa y lista de manuscritos de González Reguera |work=Registro bibliográfico de autores asturianos |language=es |date= |accessdate=10.5.2025}} * {{navedi novice| url=https://asturies.com/cavedaynava/ |title=Proyectu Caveda y Nava |work=Asturies |language=ast |date= |accessdate=10.5.2025}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Antón García |year=1994 |title=Lliteratura Asturiana nel tiempu |publisher= |location=Principáu d'Asturies |isbn=84-7847-280-0 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miguel Ramos Corrada |author-link=Miguel Ramos Corrada |year=2002 |title=Historia de la Lliteratura Asturiana |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |isbn=84-8168-335-3 |cobiss= |pages=}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marirreguera, Antón de}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Asturijci]] fq91vi1ouazothaidys0cj1lfm5ydsw 0 583837 6746387 6719333 2026-09-03T14:50:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746387 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name =Južne Koreje |map =Korea south map - Valentim.png |continent =[[Azija]] |region = [[Vzhodna Azija]] |coordinates ={{coord|36|N|128|E|type:country|display=title}} |area ranking = |km area = 100.364 |percent land= |km coastline = 2413 |borders = 238 km [[Severna Koreja]] |highest point= Hallasan (1950 m) |lowest point= |longest river= Nakdong (521 km) |largest lake= |exclusive economic zone= 200 nmi (370,4 km; 230,2 mi) }} '''Južna Koreja''' je v Vzhodni Aziji, na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], ki leži na skrajnem vzhodu azijskega kopnega. Edina država, ki si deli kopensko mejo z Južno Korejo, je [[Severna Koreja]], ki leži na severu z 238 kilometri meje, ki poteka vzdolž korejske demilitarizirane cone. Južna Koreja je večinoma obdana z vodo in ima 2413 kilometrov obale vzdolž treh morij: na zahodu je [[Rumeno morje]] (imenovano Sohae {{langx|ko| 서해}}; hanja 西海; v Južni Koreji dobesedno pomeni 'zahodno morje'), na jugu je [[Vzhodnokitajsko morje]] in na vzhodu [[Japonsko morje]] (imenovano Donghae {{langx|ko| 동해}}; hanja 東海; v Južni Koreji dobesedno pomeni 'vzhodno morje'). Geografsko gledano je kopenska površina Južne Koreje približno 100.364 kvadratnih kilometrov.<ref name=":0">{{navedi splet|title=South Korea – Summary|website=Korea.net|url=https://www.korea.net/AboutKorea/Society/South-Korea-Summary|publisher=Ministry of Culture, Sports and Tourism}}</ref> 290 kvadratnih kilometrov Južne Koreje pokriva voda. Približne koordinate so 37° severno, 128° vzhodno. == Območje in meje == {{glavni|Korejski polotok}} [[File:Satellite image of South Korea in January 2004.jpg|thumb|left|Satelitska slika Južne Koreje]] [[Korejski polotok]] se razteza proti jugu od severovzhodnega dela azijske celinske kopne. Japonska otoka [[Honšu]] in [[Kjušu]] sta približno 200 kilometrov proti jugovzhodu čez [[Korejski preliv]], kitajski polotok Šandong pa leži 190 kilometrov proti zahodu. Zahodno obalo polotoka na severu omejuje Korejski zaliv, na jugu pa Rumeno morje in Korejski preliv; vzhodno obalo obdaja Japonsko morje. Obala, dolga 8640 kilometrov, je zelo razvejana. Ob polotoku leži približno 3579 otokov, večina jih je vzdolž južne in zahodne obale. Po drugi svetovni vojni in pred 25. junijem 1950 je bila meja med obema korejskima državama osemintrideseti vzporednik zemljepisne širine. Po [[korejska vojna|korejski vojni]] je mejo med njima tvorila [[Korejska demilitarizirana cona]] (DMZ). Demilitarizirano območje (DMZ) je močno varovan, 4000 metrov širok pas kopnega, ki poteka vzdolž demarkacijske črte, določene s korejskim sporazumom o premirju, od vzhodne do zahodne obale v dolžini 241 kilometrov (238 kilometrov te črte od kopenske meje s Severno Korejo). Skupna površina polotoka, vključno z otoki, znaša 223.170 kvadratnih kilometrov. Približno 44,8 odstotka (100.210 kvadratnih kilometrov) te površine, brez območja znotraj DMZ, predstavlja ozemlje Republike Koreje. Skupna ozemlja Severne in Južne Koreje sta približno enake velikosti kot Združeno kraljestvo. Samo Južna Koreja je približno velikosti Portugalske ali Madžarske ali ameriške zvezne države Indiana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mylifeelsewhere.com/country-size-comparison/south-korea/indiana-usa|title = Size of South Korea compared to Indiana|website=My Life Elsewhere}}</ref> Največji otok, provinca Čedžu, leži ob jugozahodnem vogalu polotoka in ima površino 1825 kvadratnih kilometrov. Med drugimi pomembnimi otoki so skali Ulleung in Liancourt v Japonskem morju ter otok Ganghva ob ustju reke Han. Čeprav je vzhodna obala Južne Koreje na splošno nerazčlenjena, sta južna in zahodna obala nazobčani in nepravilni. Razlika je posledica postopnega dvigovanja vzhodne obale, medtem ko se južna in zahodna obala pogrezata. == Topografija in hidrohrafija == [[File:South Korea Topography.png|thumb|Topografija Južne Koreje]] Južna Koreja je večinoma gorata, saj tri četrtine njenega kopnega sestavljajo gore. Zgodnji evropski obiskovalci Koreje so pripomnili, da je dežela zaradi velikega števila zaporednih gorskih verig podobna »morju v močnem vetru«. Številne visoke gore, ki presegajo 1000 m in so skoncentrirane na severu in vzhodu, tvorijo topološko hrbtenico države. V Južni Koreji sta dve glavni gorski verigi: [[gorovje Tebek]] in gorovje Sobek. Najvišji gorski vrh v Južni Koreji je Hallasan (1950 m), ki je stožec vulkanske formacije, ki sestavlja otok Črdžu (otok)|Čedžu]]. Geološko kopno sestavljajo predkambrijske kamnine, kot je [[granit]].<ref name=":1">{{navedi splet|title=South Korea|website=Encyclopedia Britannica|url=https://www.britannica.com/place/South-Korea|last1=Lew|first1=Young Ick|last2=Yu|first2=Woo-ik|access-date=July 14, 2024}}</ref> Približno 30 odstotkov površine Južne Koreje sestavljajo nižine, preostanek pa višavje in gore. Velika večina nižavja leži ob obalah, zlasti na zahodni obali, in ob večjih rekah. Najpomembnejše nižine so ravnina reke Han okoli [[Seul]]a, obalna ravnina Pjongtek jugozahodno od Seula, porečje reke Geum, porečje reke Nakdong ter ravnini reki Jongsan in Honam na jugozahodu. Ozka obalna ravnina se razteza vzdolž vzhodne obale. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je v Južni Koreji 1833 km² plimskih ravnic, kar jo uvršča na 17. mesto po obsegu plimskih ravnic.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> [[Nakdong (reka)|Nakdong]] je najdaljša reka v Južni Koreji (521 km). [[Han (reka), Koreja|Reka Han]], ki teče skozi Seul, je dolga 514 km, reka Geum pa 401 km. Te tri reke izvirajo v gorovju Tebek. Druge večje reke so Imdžin, ki teče skozi Severno in Južno Korejo in tvori [[estuarij]] z reko Han; Bukhan, pritok reke Han, ki prav tako teče iz Severne Koreje in Somjin. Glavne reke tečejo od severa proti jugu ali od vzhoda proti zahodu in se izlivajo v Rumeno morje ali Korejski preliv. Običajno so široke in plitve ter imajo velika sezonska nihanja v pretoku vode. V začetku 20. stoletja in zlasti v obdobju med drugo svetovno vojno in korejsko vojno ter po njej je bil velik del obstoječih korejskih gozdov posekan, kar je povzročilo težave s poplavami in erozijo tal. Kombinacija prizadevanj za pogozdovanje (npr. dan dreves je bil od leta 1949 praznovan kot državni praznik) in politik, namenjenih zmanjšanju uporabe drv kot vira energije (npr. omejitev dotoka drv v Seul in druga večja mesta od leta 1958), je pripomogla k okrevanju v 1950-ih.<ref name="Bae JS, Joo RW, Kim YS 2012 198–207">{{cite journal |vauthors=Bae JS, Joo RW, Kim YS |title=Forest transition in South Korea: Reality, path and drivers |journal=Land Use Policy |volume=29 |issue=1 |pages=198–207 |year=2012 |doi=10.1016/j.landusepol.2011.06.007|bibcode=2012LUPol..29..198B }}</ref> Celoviti programi pogozdovanja, ki so se začeli v 1970-ih in nadaljevali v poznih 1990-ih, so pripomogli k pospešitvi povečanja obsega gozdov.<ref>{{cite journal |vauthors=Kim EG, Kim DJ |title=Historical Changes and Characteristics of Rehabilitation, Management and Utilization of Forest Resources in South Korea |journal=Journal of Mountain Science |volume=2 |issue=2 |pages=164–172 |year=2005 |doi=10.1007/BF02918332 |bibcode=2005JMouS...2..164K |s2cid=128400061 }}</ref> Gozdna pokritost je leta 1980 dosegla vrhunec 65 % nacionalne površine, v primerjavi z najnižjo vrednostjo 35 % leta 1955. Novica, da Severna Koreja gradi ogromen večnamenski jez ob vznožju Gumgangsana (1638 m) severno od demilitarizirane cone, je sredi 1980-ih v Južni Koreji povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Leta 1987 je bil jez Gumgangsan pomembno vprašanje, ki ga je Seul želel izpostaviti v pogovorih s [[Pjongjang]]om. Čeprav je Seul pred olimpijskimi igrami leta 1988 dokončal 'mirovni jez' na reki Pukhan, da bi preprečil morebitno grožnjo projekta jezu v Pjongjangu, je bil severnokorejski projekt leta 1990 še vedno v začetni fazi gradnje. '''Pomorske terjatve:''' <br />''teritorialno morje:'' 12 nmi (22.2 km; 13.8 mi); med 3 nmi (5,6 km; 3,5 mi) in 12 nmi (22,2 km; 13,8 mi) v Korejskem prelivu <br />''sosednji pas:'' 24 nmi (44,4 km; 27,6 mi) <br />''izključni ekonomski pas:'' 200 nmi (370,4 km; 230,2 mi) <br />''celinski pas:'' ni določeno '''Ekstremne višinske točke:''' <br />''najnižja točka:'' Gladina morja 0 m <br />''najvišja točka:'' [[Hallasan]] {{cvt|1.950.|m}} == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map KOR present.svg|thumb|Köppnovi podnebni tipi Južne Koreje]] Južna Koreja, ki je del vzhodnoazijske monsunske regije, ima vlažno celinsko in vlažno subtropsko podnebje s štirimi različnimi letnimi časi. Gibanje zračnih mas z azijske celine ima večji vpliv na vreme v Južni Koreji kot gibanje zraka s Tihega oceana. Zime so običajno dolge, hladne in suhe, poletja pa kratka, vroča in vlažna. Pomlad in jesen sta prijetni, a kratki. Povprečna temperatura Seula v januarju je od -5 do -2,5 °C; julija je povprečna temperatura približno od 22,5 do 25 °C. Zaradi svoje južne lege in ob morju ima otok Čedžu toplejše in milejše vreme kot drugi deli Južne Koreje. Povprečne temperature na Čedžuju se gibljejo od 2,5 °C v januarju do 25 °C v juliju. Država ima na splošno dovolj padavin za ohranjanje kmetijstva. Redko pade manj kot 750 milimetrov padavin v enem letu; večinoma pade več kot 1000 milimetrov padavin. Količina padavin pa se lahko iz leta v leto razlikuje. Hude suše se pojavijo približno enkrat na osem let, zlasti v jugozahodnem delu države, kjer pridelujejo riž. Približno dve tretjini letnih padavin pade med junijem in septembrom. Južna Koreja je manj ranljiva za [[tajfun]]e kot Japonska, Tajvan, vzhodna obala Kitajske ali Filipini. Običajno lahko pričakujemo od enega do tri tajfune na leto. Tajfuni običajno prečkajo Južno Korejo pozno poleti, zlasti avgusta in prinesejo hudourniško deževje. [[Poplava|Poplave]] občasno povzročijo precejšnjo škodo, prav tako [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]], glede na to, da je država na splošno gorata. Septembra 1984 so rekordne poplave povzročile smrt 190 ljudi in 200.000 jih je ostalo brez domov. Ta nesreča je severnokorejsko vlado spodbudila, da je ponudila izjemno humanitarno pomoč v obliki riža, zdravil, oblačil in gradbenega materiala. Južna Koreja je te predmete sprejela in jih razdelila žrtvam poplav.<ref name="Haberman">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1984/09/30/world/north-korea-delivers-flood-aid-supplies-to-south.html|title=North Korea Delivers Flood Aid Supplies to the South|last=Haberman|first=Clyde|date=30 September 1984|work=The New York Times|access-date=27 February 2018}}</ref> === Deževna sezona === Deževna sezona v Južni Koreji se nanaša na pojav, pri katerem poleti več dni neprekinjeno dežuje ali je odvisno od vremena ali samega dežja. Deževna sezona v povprečju traja od 30 do 35 dni, vendar v tem obdobju ne dežuje neprekinjeno. Dežuje približno 15 do 20 dni, od tega le približno 12 do 16 dni zaradi stagnirajoče fronte. Vendar se deževna sezona iz leta v leto zelo razlikuje. Deževna sezona je značilna za poletno vreme v vzhodnoazijskih državah, vključno z Republiko Korejo in predstavlja več kot 30 % padavin na Korejskem polotoku. Zaradi tega nekateri deževno sezono imenujejo ''peta sezona''.<ref>{{navedi splet |title=장마철 |url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=65634&docId=2441314&categoryId=65634 |access-date=2023-07-24 |website=Naver Terms |language=ko |archive-date=2023-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724040527/https://terms.naver.com/entry.naver?cid=65634&docId=2441314&categoryId=65634 |url-status=dead }}</ref><ref name="Rainy season">{{navedi splet |title=Rainy season |url=http://encykorea.aks.ac.kr/Contents/Item/E0048434 |publisher=Encyclopedia of Korean Culture |access-date=7 September 2022}}</ref> Običajno gre za obliko hudourniškega deževja, ki nenadoma lije in nato preneha. Predvsem nedavno deževno sezono imenujejo ''nočna deževna sezona'' in je pogosto v obliki zatišja čez dan, ponoči pa se lije lokalno močno deževje. V oblačnih dneh se lahko zgornja plast čez dan segreje in ne tla, ponoči pa oblaki zadržujejo toploto spodnje plasti, medtem ko se zgornja plast ohladi, zato se razvije konvekcija. Glede na to, da plohe prihajajo čez dan, noči predstavljajo visok odstotek, kar 55 %.<ref>{{navedi splet |last= |title="과거 장마는 잊어라"…더 길고 흉포해진 '장마의 변신' |url=https://news.kbs.co.kr/news/view.do?ncd=5187583 |access-date=2021-05-17 |website=KBS News |language=ko}}</ref> Med hladno in vlažno zračno maso [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], ki je na severni ruski obali, in vročo in vlažno zračno maso severnega Pacifika v bližini otokov Ogasavara, se ustvari izrazita fronta zgoščenosti, kar povzroči deževno sezono. Vendar pa v primeru Korejskega polotoka k deževni sezoni ne prispeva le zračna masa Ohotskega morja, temveč tudi hladna in suha sibirska zračna masa. Drug vzrok za deževno sezono naj bi bila [[Beringovo morje]] in [[Tibetanska planota]]. Natančneje, hitrost nastajanja visokega zračnega tlaka se spreminja glede na količino ledu v Beringovem morju in količino snega, ki se je nabral na Tibetanski planoti, saj se deževna sezona začne s hitrostjo, s katero se premika vsak visok zračni tlak na severu in jugu Korejskega polotoka. Zaradi tega deževna obdobja v tujini veljajo za nekakšno vzhodnoazijsko sezonsko vetrovno podnebje. Deževna sezona se konča, ko se severnopacifiški visoki tlak razširi in flota Ohotskega morja umakne. Od takrat, ko je severnopacifiški visoki tlak začel prevladovati na Korejskem polotoku, se je vročinski val začel resno in vstopil v sredino poletja. Vendar pa se v obdobju od poletja do jeseni, ko se severnopacifiški visoki tlak skrči in se hladen zrak na severu razširi, stagnirajoča fronta spet premakne proti jugu in se usede blizu Korejskega polotoka, kar imenujemo ''jesenska deževna sezona'' ali ''druga deževna sezona''. Jesenska deževna sezona se običajno pojavi med koncem avgusta in začetkom septembra, in čeprav je običajno krajša od zgodnje poletne deževne sezone, včasih pade več dežja kot poletna deževna sezona.<ref>{{navedi splet |last=Kang |first=Chan-soo |title="오호츠크해와 북태평양 고기압···" 교과서속 장마는 틀렸다 |url=https://www.joongang.co.kr/article/23804277 |access-date=2022-06-18 |website=JoongAng Ilbo |date=18 June 2020 |language=ko}}</ref> Zaradi hudih podnebnih sprememb, ki jih povzroča globalno segrevanje v [[Indija|Indiji]], so se dnevne temperature od sredine aprila dvignile na 32 stopinj Celzija, konec aprila pa na 39 stopinj, kar je povzročilo močan vročinski val sredi poletja, ki je v začetku junija 2022 prizadel tudi Korejo.<ref>{{navedi splet |last=Kim |first=Hye-ri |title="4월인데, 지옥같다"···'50도' 육박, 인도·파키스탄에 때 이른 폭염 |date=3 May 2022 |url=https://m.khan.co.kr/world/world-general/article/202205031538001 |access-date=2022-05-03 |language=ko}}</ref> Vodja Korejske meteorološke uprave je leta 2022 poudaril, da je nemogoče napovedati nedavno močno deževje in da se zdi, da tradicionalni izraz 'deževni čas' zdaj ne velja več.<ref>{{navedi splet |last=Park |first=Tae-hoon |title=기상청장 "이제 '장마' 표현 부적절…최근 폭우 예측 불가능, 다른 말 찾을 때" |url=https://www.news1.kr/articles/?4787549 |access-date=2022-08-30 |website=News 1 |date=30 August 2022 |language=ko}}</ref> === Rumeni prah === {{glavni|Azijski prah}} [[Azijski prah]], v Koreji znan kot ''rumeni prah'', se nanaša na pojav, pri katerem se ob prehodu nizkega zračnega tlaka skozi puščavsko območje Kitajske zaradi močnih vetrov in topografije v zraku ali pristane velika količina rumenega prahu, kar vpliva na Korejo. Rumeni prah se pojavlja v puščavskih območjih na Kitajskem in v Mongoliji, Južno Korejo pa prizadene še več dejavnikov, povezanih s peščenimi delci, ki nastanejo tukaj. Puščave, kjer se običajno pojavlja rumeni prah, vključujejo [[Taklamakan]], Ordos in [[Gobi]]. V Južni Koreji se rumeni prah običajno pojavlja spomladi, zlasti aprila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreahealthlog.com/news/articleView.html?idxno=32004|title=4월 황사 많은 달…봄철 반갑지 않은 손님 '알레르기성 결막염' 주의보|last=Korea Health log|date=11 April 2022 |language=ko|access-date=2022-04-11}}</ref> Rumeni prah je bil zabeležen že od antičnih časov, škoda pa ni bila tako huda, ker je bila v antičnih časih le [[Peščeni vihar|peščena nevihta]], v sodobnem času pa se škoda zaradi hitre industrializacije in dezertifikacije Kitajske še povečuje. Poleti ali jeseni imajo korenine in rastline vlogo pri zadrževanju peska. Spomladi pa se suha zemlja, ki je bila pozimi zamrznjena, stopi in razgradi na majhne koščke, kar povzroči majhen peščeni prah, manjši od 20 μm. Ko nizek tlak prehaja nad nastalim peščenim prahom, se ta z močnim vzpenjajočim se zračnim tokom dvigne v visoko nebo 3000–5000 m, nato pa potuje v zahodnih vetrovih in curkih s hitrostjo približno 30 m na sekundo. Od takrat se je spustil iz Koreje in Japonske, kjer se je hitrost vetra upočasnila, včasih pa se je celo preselil v Združene države Amerike (april 1998). Od izvora do Korejskega polotoka pride v približno dveh do treh dneh. V Južni Koreji rumeni prah opazujejo 3 do 6 dni, predvsem od marca do maja vsako leto. Glede na skupno število opazovanj po vsej državi je bil opažen v regiji Jeolla-do (Gvangju, regija z največjim številom pojavov). Glede na število dni pojavljanja so [[Seul]], Gjongi in zahodna obala dolgi. V redkih primerih so ga opazili v Seulu pozimi 1991 (od 30. novembra 1991 do 3. decembra). Zgodnji rumeni prah se je pojavil 25. januarja 1999, močan rumeni prah pa okoli 13. ure. 2. januarja 2001.<ref>{{navedi splet |title=우리동네 대기정보 |url=https://www.airkorea.or.kr/index |website=Air Korea |language=ko}}</ref> Vendar pa obstaja tudi nenavaden trend, kot je rumeni prah decembra 2022 pozimi.<ref>{{navedi splet|url=https://newsis.com/view/?id=NISX20221213_0002121382&cID=10201&pID=10200|title=올해 첫 황사위기 경보 발령…서울 등 미세먼지 '매우나쁨'|date=13 December 2022 |language=ko|access-date=2022-12-13}}</ref> === Tajfuni === Južna Koreja je manj ranljiva za tajfune kot Japonska, Tajvan, vzhodna obala Kitajske ali Filipini. Na leto lahko pričakujemo od enega do treh tajfunov. Tajfuni običajno prečkajo Južno Korejo pozno poleti, zlasti avgusta, in prinašajo hudourniško deževje. Poplave občasno povzročijo precejšnjo škodo, prav tako zemeljski plazovi, glede na to, da je država na splošno gorata. Tajfuni se pogosto pojavljajo od sredine poletja do zgodnje jeseni, julija, avgusta in septembra. Večina tajfunov, ki vdirajo na Korejski polotok, je skoncentriranih v tem obdobju, včasih pa se posredni učinki pojavijo junija in oktobra. Tudi oktober ima neposreden vpliv in pristane. Poleti voda na površini oceana, ki je prejela vročo toploto, izhlapi in se dvigne s konvekcijo ter kondenzira, sproščena latentna toplota pa ponovno segreje okoliško vodno paro do troposferskega vmesnika. V primeru tajfunov, ki ciljajo na Korejo, večina pade na Japonsko, otok Čedžu, okrožja Gjongsangnam-do in Jolanam-do pa so pogosto neposredno poškodovani. Vendar pa so septembra 1984 rekordne poplave povzročile smrt 190 ljudi in 200.000 jih je ostalo brez domov. Ta nesreča je severnokorejsko vlado spodbudila k ponudbi humanitarne pomoči brez primere v obliki riža, zdravil, oblačil in gradbenega materiala. Južna Koreja je te predmete sprejela in jih razdelila žrtvam poplav. Z napredovanjem globalnega segrevanja se bo moč tajfunov verjetno okrepila. Pravzaprav [[orkan]]i, ki se pojavljajo v Atlantskem oceanu, kjer je povprečna temperatura vode za 1 do 2 stopinji višja kot v Tihem oceanu, povzročajo veliko večjo škodo kot tajfuni v Tihem oceanu. Od leta 2013 se je sezona tajfunov zaradi podnebnih sprememb zavlekla, saj se je število poletnih tajfunov zmanjšalo, število jesenskih pa povečalo. Sezona je bila oktobra 2013, 2020 in novembra 2019. Posledično se število supertajfunov povečuje.<ref>{{navedi splet |title=과거태풍 |url=https://www.weather.go.kr/plus/typ/typ_history.jsp |access-date=2023-07-24 |website=www.weather.go.kr |language=ko}}</ref> == Viri in raba tal == ;Naravni viri :Južna Koreja proizvaja [[premog]], [[volfram]], [[grafit]], [[molibden]], [[svinec]] in ima potencial za hidroenergijo. === Raba zemljišč === :Obdelovalna zemljišča: 15,3 % :Trajni pridelki: 2,2 % :Trajni pašniki: 0,6 % :Gozd: 63,9 % :Drugo: 18,0 % (podatki za leto 2011) Približno 17 % (podatki za leto 2022) kopenske površine Južne Koreje se uporablja za pridelavo poljščin (vključno z začasnimi pridelki), večina preostalega pa so gore in hribi. Južna Koreja je samozadostna pri pridelavi riža in krompirja, vendar je za preživetje svojega pretežno mestnega prebivalstva odvisna od uvoza. ;Namakana zemljišča: :8804 km² ;Skupni obnovljivi vodni viri: :69,7 km³ ;Črpanje sladke vode (gospodinjska/industrijska/kmetijska) :Skupaj: 25,47 km³/leto (26 %/12 %/62 %) :Na prebivalca: 548,7 m³/leto ==Okoljske skrbi === Naravne nevarnosti === Občasno se pojavljajo veliki tajfuni, ki prinašajo močan veter in poplave. Prisotna je tudi nizka seizmična aktivnost, ki je pogosta na jugozahodu. ==== Vulkanizem in potresi ==== [[File:Earthquake map in South Korea.svg|thumb|Zemljevid epicentrov potresov v Južni Koreji od januarja 2000 (M2.0 ali več)]] Za razliko od Japonske ali severnih provinc Kitajske je Korejski polotok geološko stabilen. Ni aktivnih vulkanov (razen gore Bekdu na meji med Severno Korejo in Kitajsko, ki je bila nazadnje aktivna leta 1903) in ni bilo močnih potresov. Zgodovinski zapisi pa opisujejo vulkansko aktivnost na gori Halla v času dinastije Gorjo. [[Hallasan]] (nadmorska višina 1950 m) velja za zgodovinsko aktivnega, čeprav že stoletja ni izbruhnil. Potresna aktivnost je minimalna; vendar sta bila od leta 2016 dva potresa z magnitudo več kot 5,4. Zapisi zgodovinskih obdobij korejske zgodovine (27 n. št. do 1904), skupaj s podatki iz ohranjenih stavb, so bili uporabljeni za izboljšanje ocen resnosti zgodovinskih potresov tako v morju kot pod njim okoli Korejskega polotoka.<ref>Seo, Jeong Moon, Choi, In Kil, & Rhee, Hyun Me (2010). ''A Study of the Historical Earthquake Catalog and Gutenberg-richter Parameter Values of the Korean Peninsula.'' Nuclear Engineering and Technology, 42(1), 55-64.</ref> === Okolje === ==== Aktualna vprašanja ==== Izguba in degradacija [[habitat]]ov, zlasti [[mokrišče|mokrišč]], zaradi [[melioracija|melioracije]] obal (npr. Saemangeum, Šiva, Song Do, zaliv Namjang, zaliv Asan na jugozahodu, zaliv Gvangjang in estuarij Nakdong) sta povzročila ogromen upad ribištva in biotske raznovrstnosti. Večina rečnih mokrišč v Koreji je zdaj ogrožena zaradi predlaganega projekta Velike korejske vodne poti. Obstajajo tudi nekatere težave z onesnaženostjo zraka v velikih mestih, pa tudi onesnaženostjo vode zaradi izpustov odplak in industrijskih odpadnih voda. Mrežni ribolov je še ena težava. Velika korejska vodna pot, uradno znana kot Velika vodna pot Pan Koreje, je bil predlagani 540 kilometrov dolg kanal, ki bi povezoval Seul in Busan, dve največji mesti Južne Koreje. Kanal bi tekel diagonalno čez državo in povezoval reko Han, ki teče skozi Seul v Rumeno morje, z reko Nakdong, ki teče skozi Busan v Korejski preliv. Predlagani kanal bi prečkal težko dostopen gorski teren. Velika vodna pot Pan Koreje je bil projekt Lee Myung-baka, 10. predsednika Južne Koreje. Srečal se je z veliko polemiko in neodobravanjem, zato je bil kasneje opuščen.<ref>{{navedi novice|last=Sang-Hun|first=Choe|date=2009-12-13|title=Ambitious Rivers Project Meets a Sea of Opposition|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2009/12/14/world/asia/14korea.html|access-date=2020-09-09|issn=0362-4331}}</ref> Lee je izjavil, da bo kanal s čiščenjem plasti usedlin, ki so nastale v rekah, prinesel čist vir vode, ustvaril turistično infrastrukturo in preprečil motnje v logistiki. ==== Mednarodni sporazumi ==== Južna Koreja je pogodbenica: Antarktičnega okoljskega protokola, Antarktike – živih morskih virov, Antarktične pogodbe, biotske raznovrstnosti, Kjotskega protokola o podnebnih spremembah, dezertifikacije, ogroženih vrst, spreminjanja okolja, nevarnih odpadkov, pomorskega prava, odlaganja odpadkov v morje, varstva ozonske plasti, onesnaževanja z ladij (MARPOL 73/78), tropskega lesa 83, tropskega lesa 94, mokrišč, kitolova == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Geography of South Korea}} [[kategorija:Geografija Južne Koreje]] qv1yi13b9ii4zax44hl0ythrbnpp37f 0 585679 6746438 6741122 2026-09-03T19:24:59Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (1) */ 6746438 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Profesionalne zmage (2) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|12. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] 48ohpubkye7cz2er4mhukyr0mmxb5ip 6746439 6746438 2026-09-03T19:33:55Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (2) */ 6746439 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Izjemni dosežki == * drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni). == Profesionalne zmage (2) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|12. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] eukex66z3sli9ot7agl8wu6681u0aea 6746591 6746439 2026-09-04T09:46:52Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6746591 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]]) '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Izjemni dosežki == * drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni). == Profesionalne zmage (2) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|12. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] pxjj7tkl8d52i7turpcc4kf99cy9j7p 0 588662 6746527 6522864 2026-09-04T07:14:48Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6746527 wikitext text/x-wiki Seznam epizod vsebuje vse epizode televizijske serije '''''[[Prijatelji]]''''', razvrščene po [[Premiera|prvi predstavitvi]] v ZDA. Med letoma 1994 in 2004 je bilo v desetih sezonah posnetih skupno 236 epizod, vsaka dolga približno 22 minut. Obstajata tudi dve posebni epizodi, ki sta zbirka vseh prejšnjih epizod. V originalni angleški različici se vse razen zadnjih dveh epizod začnejo z "The One..." (slovensko: "Tisti [epizoda]..."). *Sezona 1 **S01E01 Tisti, kjer Monica dobi sostanovalko 22. september 1994 NBC Monica in druščina predstavijo Rachel "resnični svet", potem ko zapusti svojega zaročenca pred oltarjem. **S01E02 Tisti s sonogramom na koncu 29. september 1994 NBC Ross izve, da je njegova bivša žena noseča. Rachel vrne zaročni prstan Barryju. Monica postane pod stresom, ko jo obiščejo njeni in Rossovi starši. **S01E03 Tisti s palcem 6. oktober 1994 NBC Monica postane razdražena, ko je vsem njen novi fant bolj všeč kot njej. Chandler nadaljuje s kajenjem. Phoebe najde nekaj dodatnega v svoji gazirani pijači. **S01E04 Tisti z Georgeem Stephanopoulosom 13. oktober 1994 NBC Joey in Chandler peljeta Rossa na hokejsko tekmo, da bi mu odvrnila misli od obletnice prvega spolnega odnosa s Carol, medtem ko dekleta postanejo depresivna, ko ugotovijo, da nimajo 'načrta'. **S01E05 Tisti z vzhodnonemškim pralnim praškom 20. oktober 1994 NBC Željan preživeti čas z Rachel, se Ross pridruži v pralnici. Joey prosi Monico, naj se pretvarja, da je njegovo dekle, medtem ko se Chandler trudi prekiniti s svojo. **S01E06 Tisti z ritjo 27. oktober 1994 NBC Monikina obsesivnost je na preizkušnji, potem ko Rachel pospravi stanovanje. Joey dobi svojo veliko filmsko priložnost. Chandler uživa v razmerju z vso zabavo, a brez odgovornosti. **S01E07 Tisti z izpadom elektrike 3. november 1994 NBC Ko New York doživi izpad elektrike, Ross poskuša Rachel povedati, da mu je všeč, Chandler pa obtiči v preddverju bankomata z manekenko. **S01E08 Tisti, kjer Nana umre dvakrat 10. november 1994 NBC Monica in Ross žalujeta za smrtjo svoje babice. Medtem je Chandlerja razjezilo pisarniško ugibanje, da je gej. **S01E09 Tisti, kjer Underdog pobegne 17. november 1994 NBC Načrti druščine za zahvalni dan se izjalovijo, potem ko se zaklenejo iz Monikinega in Rachelinega stanovanja. Joey dobi svojo prvo manekensko priložnost. **S01E10 Tisti z opico 15. december 1994 NBC Druščina sklene (in prekrši) pakt, da na novoletno zabavo ne bodo pripeljali zmenkov. Phoebe začne hoditi z znanstvenikom. Ross kompenzira svojo osamljenost z opico. **S01E11 Tisti z gospo Bing 5. januar 1995 NBC Chandlerjeva mama pride na obisk, Joey pa jo ujame, ko poljublja Rossa. Medtem se Monica in Phoebe prepirata zaradi moškega v komi. **S01E12 Tisti z ducatom lazanj 12. januar 1995 NBC Razmerje med Rachel in Paolom se zaplete, ko on poskuša zapeljati Phoebe. Ross noče izvedeti spola svojega otroka, dokler se ne rodi. Chandler in Joey gresta po novo kuhinjsko mizo. **S01E13 Tisti z joški 19. januar 1995 NBC Joey izve, da ima njegov oče ljubico. Rachel poskuša izenačiti rezultat, potem ko jo Chandler nehote vidi golo. Phoebe hodi s psihiatrom, ki analizira druščino. **S01E14 Tisti s sladkimi srčki 9. februar 1995 NBC Ko se bliža valentinovo; Ross in njegov zmenek končata v isti restavraciji kot Carol in Susan, Joey nehote Chandlera spozna z Janice na zmenku na slepo, dekleta pa sežgejo spominke na svoje stare fante. **S01E15 Tisti z zadetim tipom 16. februar 1995 NBC Monica skuha gurmanski obrok za restavratorja, ki išče novega kuharja, vendar ta pride v stanovanje zadet. Medtem Ross poskuša obvladati 'umazano govorjenje'. **S01E16 Tisti z dvema deloma (1) 23. februar 1995 NBC Phoebe se počuti zapostavljeno, ko se Joey zaljubi v njeno sestro dvojčico. Chandler se trudi odpustiti privlačno sodelavko. Ross obiskuje tečaje Lamaze s Carol in Susan. **S01E17 Tisti z dvema deloma (2) 23. februar 1995 NBC Rachel zamenja identiteto z Monico, da bi lahko uporabila njeno zdravstveno zavarovanje. Medtem,"""Ursula se še naprej vmešava med Phoebe in Joeyja. **S01E18 Tisti z vsem pokrom 2. marec 1995 NBC Rachel se prijavi za delo pomočnice kupca. Prav tako spozna drugo plat običajno krotkega Rossa, ko se dekleta in fantje pomerijo v ne tako prijateljski igri pokra. **S01E19 Tisti, kjer opica pobegne 9. marec 1995 NBC Skupina mrzlično išče Marcela, ki je izmuznil iz stanovanja, medtem ko ga je Rachel varovala. **S01E20 Tisti z zlobnim ortodontom 6. april 1995 NBC Rachel in Barry se spet začneta dobivati, kljub dejstvu, da je on zdaj zaročen z Mindy; Chandler znori, ko mu ženska, ki mu je všeč, ne vrača telefonskih klicev. **S01E21 Tisti z lažno Monico 27. april 1995 NBC Monica se spoprijatelji z žensko, ki ji je ukradla kreditno kartico. Ross je prisiljen oddati Marcela. Joey poskuša najti manj etnično zveneče umetniško ime. **S01E22 Tisti z dejavnikom gnusobe 4. maj 1995 NBC Monica doživi šok, ko ugotovi, da je njen fant mlajši, kot je mislila. Chandler ugotovi, da ga sodelavci ne marajo, ko Phoebe začasno dela kot njegova tajnica. **S01E23 Tisti z rojstvom 11. maj 1995 NBC Ko Carol začne rojevati; Ross in Susan se prepirata, Rachel flirta z Carolinim zdravnikom, Joey pa pomaga noseči samski materi. **S01E24 Tisti, kjer Rachel izve 18. maj 1995 NBC Ko Ross odide na Kitajsko, Chandler po nesreči razkrije Rossova čustva do Rachel. Joey sodeluje v študiji plodnosti in ne more spati s svojo novo punco. *Sezona 2 **S02E01 Tisti z Rossovo novo punco 21. september 1995 NBC Rachel potrpežljivo čaka Rossa na letališču, ne da bi vedela, da se vrača z novo punco. Medtem Phoebe prepričajo, da postriže Monico, Chandler pa ima neprijetno izkušnjo z Joeyjevim krojačem. **S02E02 Tisti z materinim mlekom 28. september 1995 NBC Rossa gabi Carolino materino mleko, Rachel pa je neprijetno zaradi Monicinega naraščajočega prijateljstva z Julie. Medtem Joey tekmuje z drugim razpršilcem kolonjske vode. **S02E03 Tisti, kjer Heckles umre 5. oktober 1995 NBC Po smrti gospoda Hecklesa Chandler odkrije srhljive podobnosti med moškim in svojim življenjem. Ross in Phoebe se prepirata o napredovanju evolucije. **S02E04 Tisti z Phoebinim možem 12. oktober 1995 NBC Skupina je presenečena, ko izve, da se je Phoebe poročila z gejem kanadskim drsalcem, da bi mu pomagala do zelene karte. Ross išče nasvete za zvezo pri Rachel. **S02E05 Tisti s petimi zrezki in jajčevcem 19. oktober 1995 NBC Težave z dohodki delijo prijatelje: premožni Ross, Chandler in Monica proti ne tako premožnim Phoebe, Rachel in Joeyju. **S02E06 Tisti z dojenčkom na avtobusu 2. november 1995 NBC Chandler in Joey varujeta Bena, ko ima Ross alergijsko reakcijo in mora v bolnišnico. Phoebe izgubi svojo pevsko službo v Central Perku zaradi profesionalne pevke. **S02E07 Tisti, kjer Ross izve 9. november 1995 NBC Pijana Rachel pokliče Rossa in mu na telefonski tajnici razkrije svoja čustva do njega. Medtem Monica najde delo kot Chandlerjeva osebna trenerka, Phoebe pa se trudi, da bi njen fant spal z njo. **S02E08 Tisti s seznamom 16. november 1995 NBC Ross mora izbirati med Rachel in Julie ter prosi Joeyja in Chandlerja za pomoč pri sestavljanju seznama prednosti in slabosti. Medtem Monica dobi službo, kjer pripravlja hrano s sintetičnim nadomestkom čokolade. **S02E09 Tisti z Phoebinim očetom 14. december 1995 NBC Phoebe izsledi svojega pravega očeta. Chandler in Joey prepozno nakupujeta darila, Monica pa daje napitnine z doma pečenimi piškoti. **S02E10 Tisti z Russom 4. januar 1996 NBC Monica se spet dobi z 'Zabavnim Bobbyjem'. Rachel začne hoditi z moškim po imenu Russ, ki je izjemno podoben Rossu. **S02E11 Tisti z lezbično poroko 18. januar 1996 NBC Rachelina mama pride na obisk z veliko novico. Monica poskrbi za catering na poroki Carol in Susan. Phoebe postane 'obsedena' z duhom nedavno preminule stranke. **S02E12 Tisti po Super Bowlu (1) 28. januar 1996 NBC Ross obišče Marcela med potovanjem v Kalifornijo. Joey prejme svoje prvo pismo oboževalke od privlačne, a nestabilne ženske. Phoebe je prosijo, naj poje za otroke v knjižnici. **S02E13 Tisti po Super Bowlu (2) 28. januar 1996 NBC Ross najde Marcela na snemanju novega filma, kjer Chandler naleti na nekdanjega sošolca. Medtem Rachel in Monica tekmujeta za naklonjenost Jean-Claudea Van Dammeja. **S02E14 Tisti z maturantskim videom 1. februar 1996 NBC Skupina gleda domači video z večera maturantskega plesa Monice in Rachel. Joey da Chandlerju grozno zapestnico. **S02E15 Tisti, kjer Ross in Rachel... Saj veste 8. februar 1996 NBC Monica se zaljubi v prijatelja svojih staršev, ko mu pripravlja zabavo. Ross in Rachel gresta na svoj prvi zmenek. Joey in Chandler se nočeta premakniti, ko dobita nov televizor in dva naslanjača. **S02E16 Tisti, kjer se Joey odseli 15. februar 1996 NBC Joey se odloči odseliti. Rachel in Phoebe se odločita za tetovaže. Monica skrbi, da bodo njeni starši izvedeli, da hodi z Richardom. **S02E17 Tisti, kjer se Eddie vseli 22. februar 1996 NBC Phoebe odkrije [[glasbeni producent]], ki želi iz "Smelly Cat" narediti glasbeni video. Rossovo novo razmerje z Rachel povzroči, da se Monica počuti, kot da spet živi s svojim bratom. Chandler dobi novega sostanovalca. **S02E18 Tisti, kjer dr. Ramoray umre 21. marec 1996 NBC Joey se sooči s posledicami, potem ko se v intervjuju pohvali, da si sam piše svoje replike. Chandlerja vznemirja Eddiejevo čudno vedenje, medtem ko Ross in Rachel primerjata svoje pretekle ljubimce, prav tako Richard in Monica. **S02E19 Tisti, kjer Eddie ne bo šel 28. marec 1996 NBC Chandler, prestrašen zaradi svojega bizarnega novega sostanovalca, zahteva, da se odseli. Joey se težko sprijazni s spremembo v svojem življenjskem slogu. Nova knjiga o opolnomočenju žensk navdihne dekleta. **S02E20 Tisti, kjer Old Yeller umre 4. april 1996 NBC Phoebejin pogled na svet se poruši, ko izve, kako se "Old Yeller" zares konča. Monica postane ljubosumna, ko se Richard začne družiti z Joeyjem in Chandlerjem. Rachel zajame panika, ko izve, da je Ross načrtoval celotno njuno skupno življenje. **S02E21 Tisti z nasilneži 25. april 1996 NBC Chandler in Ross naletita na dva nasilneža v Central Perku. Monica poskusi srečo na borzi, da bi se izognila službi v restavraciji s tematiko 50. let. Phoebe se drugič odpelje v notranjost države, da bi spoznala svojega očeta, medtem ko jo spremljata Joey in Rachel. **S02E22 Tisti z dvema zabavama 2. maj 1996 NBC Skupina načrtuje zabavo presenečenja za Rachel, a pravo presenečenje je, ko se na isti zabavi pojavita oba njena odtujena starša. **S02E23 Tisti z noricami 9. maj 1996 NBC Phoebe dobi norice ravno takrat, ko v mesto prispe stara ljubezen na dopustu iz mornarice. Joey dobi službo v Chandlerjevi pisarni. Monica je razburjena, ker Richard nima nobenih posebnosti. **S02E24 Tisti s poroko Barryja in Mindy 16. maj 1996 NBC Rachel se strinja, da bo družica na poroki svojega nekdanjega zaročenca. Da bi dobila vlogo v novem filmu Warrena Beattyja, mora Joey vaditi poljubljanje fantov. Monica razmišlja o svoji prihodnosti z Richardom. *Sezona 3 **S03E01 Tisti s fantazijo o princesi Lei 16. september 1996 NBC Monica trpi za nespečnostjo in depresijo po razhodu z Richardom. Joey se trudi sprejeti razmerje Chandlerja in Janice.Ross zaupa Rachel eno od svojih fantazij. **S03E02 Tisti, kjer nihče ni pripravljen 26. september 1996 NBC Stresen Ross obupano in vztrajno poskuša pripraviti preostalo druščino na dogodek s črnimi kravatami v muzeju, medtem ko se Joey in Chandler prepirata glede osebnih stvari in osebnega prostora. **S03E03 Tisti z marmelado 3. oktober 1996 NBC Phoebe hodi z moškim, ki misli, da je njena sestra dvojčica. Monica svoj prosti čas porabi za izdelavo marmelade, da bi prebolela Richarda, in razmišlja o oploditvi prek banke sperme. **S03E04 Tisti z metaforičnim tunelom 10. oktober 1996 NBC Chandler poskuša preboleti svoj strah pred zavezanostjo. Phoebe se pretvarja, da je Joeyjeva agentka, potem ko mu pozabi povedati za avdicijo. Ross panično reagira, ko vidi Bena, da se igra z Barbie punčko, in ga poskuša prepričati, naj se igra z bolj moškimi igračami. **S03E05 Tisti s Frankom ml. 17. oktober 1996 NBC Phoebein polbrat pride na obisk, vendar imata težave z navezovanjem stikov. Joey poskuša zgraditi zabavni center. Ross je izzvan, naj poimenuje pet zvezdnikov, s katerimi bi najraje spal. **S03E06 Tisti s povratnim posnetkom 31. oktober 1996 NBC Ko Janice vpraša druščino, ali je kdo od njih kdaj spal skupaj, se prijatelji spomnijo tri leta nazaj. **S03E07 Tisti z avtomobilsko posteljo 7. november 1996 NBC Monica kupi novo posteljo od Janiceinega kmalu bivšega moža, vendar je dostavljena napačna. Rachel poskuša zbližati svojega očeta in Rossa. Joey dobi službo poučevanja igralskega razreda za telenovele. **S03E08 Tisti z velikansko napravo za drezanje 14. november 1996 NBC Chandler je uničen, potem ko mu Joey pove, da je videl Janice, kako poljublja svojega bivšega moža. Monica po nesreči udari Bena po glavi. Phoebe je paranoična glede obiska zobozdravnika. **S03E09 Tisti z nogometom 21. november 1996 NBC Staro rivalstvo med Monico in Rossom se ponovno pojavi in preloži večerjo za zahvalni dan, ko se druščina odloči igrati igro "touch" nogometa. **S03E10 Tisti, kjer Rachel odneha 12. december 1996 NBC Rachel sprejme prenagljeno odločitev, potem ko ji Gunther pove, da se mora prekvalificirati. Phoebe poskuša pomagati Joeyju, ko dobi službo prodajalca božičnih drevesc. In Ross po nesreči zlomi deklici nogo in ji poskuša to nadoknaditi. **S03E11 Tisti, kjer se Chandler ne more spomniti, katera sestra 9. januar 1997 NBC Ross je sumničav glede Rachelinih morebitnih ponudb za delo od privlačnega neznanca. In pijani Chandler se spogleduje z eno od Joeyjevih sester, vendar se ne more spomniti, katero. **S03E12 Tisti z vso ljubosumjem 16. januar 1997 NBC Ross postane ljubosumen na Marka. Potem ko Joey laže v svojem življenjepisu, je prisiljen učiti ples igralski zasedbi Broadwaya. Monica hodi z natakarjem, ki sovraži Američane. **S03E13 Tisti, kjer sta Monica in Richard samo prijatelja 30. januar 1997 NBC Monikina volja je preizkušena, ko naleti na Richarda. Joey se strinja, da bo prebral Male ženske, medtem ko se Rachel strinja, da bo prebrala Izžarevanje. Phoebein športni zmenek ima težave s kratkimi hlačami. **S03E14 Tisti s Phoebeinim bivšim partnerjem 6. februar 1997 NBC Phoebe se ponovno sreča s svojim nekdanjim pevskim partnerjem. Chandler hodi z žensko s protetično nogo. Rachelina nova služba še naprej obremenjuje njen odnos z Rossom. **S03E15 Tisti, kjer si Ross in Rachel vzameta odmor (1) 13. februar 1997 NBC Ross išče tolažbo na zabavi po grenkem prepiru z Rachel. Phoebe hodi z diplomatom, ki potrebuje tolmača za komunikacijo z njo. **S03E16 Tisti z jutranjim dnem (2) 20. februar 1997 NBC Ross je obremenjen z občutkom krivde in poskuša preprečiti, da bi Rachel izvedela, kaj je storil. Ko pa izve, se prepirata. Drugi štirje prijatelji so ujeti v Monikini spalnici in so prisiljeni poslušati. **S03E17 Tisti brez smučarskega izleta 6. marec,1997 NBC Ross in Rachel tekmujeta, kdo bo preživel več časa s prijatelji po njunem razhodu. **S03E18 Tisti s hipnotičnim trakom 13. marec 1997 NBC Monica se strinja z zmenkom z eno od strank svoje restavracije. Phoebin polbrat pride na obisk in naznani, da se bo poročil. Chandler uporablja hipnotični trak za prenehanje kajenja, z presenetljivimi rezultati. **S03E19 Tisti z majhno majico 27. marec 1997 NBC Rachel gre na svoj prvi zmenek po razhodu z Rossom. Joey se zaljubi v svojo soigralko. Monica se še naprej dobiva s Petom, čeprav je še vedno ne privlači. **S03E20 Tisti s hišico za punčke 10. april 1997 NBC Rachel obžaluje, da je Chandlerja spoznala s svojo šefico, Joanno. Monicina teta umre in ji zapusti starinsko hišico za punčke. **S03E21 Tisti s piščancem in raco 17. april 1997 NBC Monica razmišlja o sanjski službi v Petovi novi restavraciji. Joey kupi Chandlerju nenavadnega hišnega ljubljenčka. Ross se žrtvuje za Rachel. **S03E22 Tisti s kričačem 24. april 1997 NBC Na premieri Joeyjeve velike igre; Ross ugotovi, da je Rachelina spremljevalka nora. Joey je razburjen, ko Kate ponudijo službo v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Phoebe je na čakanju pri svojem telefonskem podjetju. **S03E23 Tisti z Rossovo stvarjo 1. maj 1997 NBC Ross, ki ga muči skrivnostna kožna bolezen, išče zdravniško pomoč. Phoebe se ne more odločiti med dvema fantoma. Monica se ne more odločiti, kaj naj stori glede Peta, ko misli, da jo bo zasnubil. **S03E24 Tisti z ultimativnim borcem 8. maj 1997 NBC Pete želi postati ultimativni borec, vendar ga Monica težko podpira. Chandler ima težave s svojim novim šefom. Phoebe Rossu uredi zmenek. **S03E25 Tisti na plaži 15. maj 1997 NBC Skupina gre na plažo in Phoebe sreča družinskega prijatelja, ki je povezan z njeno preteklostjo. Ross odkrije, da ga Rachel še vedno ljubi in se mora odločiti med njo in Bonnie. *Sezona 4 **S04E01 Tisti z meduzo 25. september 1997 NBC Ross izbira med Rachel in svojo plešasto punco Bonnie. Phoebe se trudi spopasti z novim razkritjem. Monico piči meduza. **S04E02 Tisti z mačko 2. oktober 1997 NBC Phoebe verjame, da duh njene posvojiteljice prebiva v mački. Monica gre na zmenek z Rachelino srednješolsko ljubeznijo. Medtem Joeyja in Chandlerja oropajo. **S04E03 Tisti z lisicami 9. oktober 1997 NBC Monica pripravlja zabavo za svojo mamo. Chandlerjevo srečanje z Rachelino šefico privede do nerodne situacije. Prodajalec enciklopedij izkoristi Joeyja. **S04E04 Tisti s plesom v dvorani 16. oktober 1997 NBC Joey poskuša plesati v dvorani, da bi pomagal Monici in Rachel. Phoebe privlači eden od njenih strank za masažo. Chandler ima težave pri poskusu prenehanja obiskovanja telovadnice. **S04E05 Tisti z Joeyjevo novo punco 30. oktober 1997 NBC Chandler razvije čustva do Joeyjeve nove punce. Ross in Rachel poskušata drug drugega narediti ljubosumnega. Phoebe obupno poskuša dobiti prehlad, potem ko odkrije, da ji to naredi glas bolj seksi. **S04E06 Tisti z umazano punco 6. november 1997 NBC Rossova nova punca se zdi skoraj popolna, dokler ne obišče njene hiše in odkrije, da je njeno stanovanje neverjetno umazano. Chandler pomaga Joeyju izbrati darilo za Kathy. Phoebe pomaga Monici pri pripravi dogodka. **S04E07 Tisti, kjer Chandler prestopi mejo 13. november 1997 NBC Chandler se počuti krivega, potem ko je poljubil Kathy. Ross spet začne igrati klaviature in nihče mu noče povedati, kako grozen je. **S04E08 Tisti s Chandlerjem v škatli 20. november 1997 NBC Chandler se strinja, da bo preživel zahvalni dan v zabojniku kot pokoro za poljubljanje Kathy. Skupina se odloči, da si bo podarila darila Skrivnega Božička. Potem ko Monica dobi led v oko, je njen zdravnik na koncu Richardov sin. **S04E09 Tisti, kjer gredo na zabavo! 11. december 1997 NBC Chandlerjev in Rossov prijatelj s fakultete prihaja v mesto. Joanna uniči Rachelino priložnost za napredovanje. Monica mora izbirati med stalno službo kot glavna kuharica v restavraciji ali ohranitvijo svojega catering posla s Phoebe. **S04E10 Tisti z dekletom iz Poughkeepsieja 18. december 1997 NBC Ross mora izbirati med dvema dekletoma. Chandler neuspešno poskuša Rachel spraviti skupaj s sodelavcem. Monica je slabo obravnavana s strani svojih novih sodelavcev. **S04E11 Tisti s Phoebino maternico 8. januar 1998 NBC Phoebe razmišlja o svojih možnostih, ko jo brat in njegova nova žena prosita, naj bo njuna nadomestna mati. Joey dela kot turistični vodič v Rossovem muzeju. Chandler išče nasvet pri Monici in Rachel. **S04E12 Tisti z zarodki 15. januar 1998 NBC Phoebina maternica je pregledana za implantacijo zarodkov. Medtem se na videz neškodljiva igra med Chandlerjem in Joeyjem proti Monici in Rachel stopnjuje v pravi boj, kjer so vložki vedno višji. **S04E13 Tisti z Rachelino simpatijo 29. januar 1998 NBC Po ogledu Kathyjine igre je Chandler prepričan, da ga vara. Rachel se zaljubi v enega od svojih strank. Monica postane ljubosumna, ko ugotovi, da ni več 'gostiteljica'. **S04E14 Tisti z Joeyjevim umazanim dnem 5. februar 1998 NBC Po tridnevnem ribolovu z očetom Joey nima časa za tuširanje, preden gre na snemanje novega filma. Rachel Rossu spravi skupaj nečakinjo svoje šefice. Chandler je obupan po razhodu s Kathy. **S04E15 Tisti z vsem ragbijem 26. februar 1998 NBC Ross se poskuša naučiti igrati ragbi, da bi navdušil Emily. Monica je obsedena z električnim stikalom za luči. Chandler naleti na Janice in ustvari zapleten načrt, da bi se je znebil. **S04E16 Tisti z lažno zabavo 19. marec 1998 NBC Rachel priredi lažno poslovilno zabavo za Emily, samo zato, da bi lahko videla Joshuo zunaj službe. Noseča Phoebe si želi mesa. **S04E17 Tisti z brezplačno pornografijo 26. marec 1998 NBC Chandler in Joey odkrijeta, da imata brezplačen kanal na televiziji. Monica prepriča Rossa, naj Emily pove, kaj resnično čuti, preden odide. Na pregledu pri ginekologu Phoebe dobi presenetljive novice. **S04E18 Tisti z Rachelino novo obleko 2. april 1998 NBC Rachel ima neroden srečanje z Joshuovimi starši. Phoebe dobi priložnost, da poimenuje enega od trojčkov. Ross postane paranoičen, ko Emily odide v [[London]] s Susan. **S04E19 Tisti z vso naglico 9. april 1998 NBC Monica in Rachel poskušata dobiti nazaj svoje stanovanje od Chandlerja in Joeyja. Ross naredi naslednji korak v svojem razmerju z Emily. **S04E20 Tisti z vsemi poročnimi oblekami 16. april 1998 NBC Monica preizkusi Emilyjino poročno obleko. Rachel je ljubosumna na Rossovo snubitev Emily. Chandler odpelje Joeyja v kliniko za spanje, ko začne smrčati. **S04E21 Tisti z vabilom 23. april 1998 NBC Ross in Emily se pogovarjata, koga povabiti na poroko. Ross in Rachel se spominjata svojega vzponov in padcev polnega razmerja. **S04E22 Tisti z najslabšim poročnim pričem vseh časov 30. april 1998 NBC Phoebe je utrujena od nosečnosti in doživlja velike nihanje razpoloženja. Ross izbere Joeyja za svojega poročnega priča. Po nesreči na njegovi fantovščini ponovno premisli svojo odločitev. **S04E23 Tisti z Rossovo poroko (1) 7. maj 1998 NBC Phoebe poskuša Rachel pomagati pri njenih čustvih do Rossa, medtem ko se ostali odpravijo v London. Nekdo drug se nepričakovano pojavi na poroki. **S04E24 Tisti z Rossovo poroko (2) 7. maj 1998 NBC Phoebe pokliče, da opozori na Rachelino bližajoče se prihod. Rossovi in Emilyjini starši se prepirajo. Poroka se konča z napako.*Sezona 5 **S05E01 Tisti, ko Ross reče Rachel 24. september 1998 NBC Po poroki Ross poskuša rešiti svoj zakon z Emily. Medtem Chandler in Monica poskušata preživeti čas sama skupaj. **S05E02 Tisti z vsemi poljubi 1. oktober 1998 NBC Ross še naprej poskuša popraviti svoj zakon z Emily. Chandler poskuša skriti svojo zvezo z Monico. Medtem Phoebe začnejo jeziti zgodbe vseh o Londonu. **S05E03 Stoti 8. oktober 1998 NBC Phoebe odpeljejo v bolnišnico, da bi rodila. Joey dobi ledvične kamne. Medtem Rachel poskuša Monico spraviti na zmenek z moškim medicinskim bratom. **S05E04 Tisti, ko Phoebe sovraži PBS 15. oktober 1998 NBC Joey dobi službo pri PBS teletonu. Monica poskuša prepričati Rachel, da hodi z nekom iz službe, da bi skrila svojo zvezo s Chandlerjem. **S05E05 Tisti s Kipsi 29. oktober 1998 NBC Chandler in Monica gresta za vikend, a se ves čas prepirata. Ross poskuša Rachel povedati o svojem dogovoru z Emily. **S05E06 Tisti z Yetijem 5. november 1998 NBC Skupina postane frustrirana zaradi Emilyjinih zahtev do Rossa. Monica in Rachel zamenjata svojega novega soseda za Yetija. Phoebe prejme krzneni plašč kot družinsko dediščino od svoje matere. **S05E07 Tisti, ko se Ross preseli 12. november 1998 NBC Chandler in Joey dovolita Rossu, da se preseli k njima. Medtem se Phoebe zaplete z lokalnim zdravstvenim inšpektorjem, Rachel pa se dela nedostopno z Dannyjem. **S05E08 Tisti z vsemi zahvalnimi dnevi 19. november 1998 NBC Skupina se spominja svojih najslabših zahvalnih dni. **S05E09 Tisti z Rossovim sendvičem 10. december 1998 NBC Joeyju postane neprijetno, ko mora varovati skrivnost Monice in Chandlerja. Medtem Ross na delu pobesni, ko mu nekdo ukrade sendvič. **S05E10 Tisti z neprimerno sestro 17. december 1998 NBC Joey uči Rossa, kako biti brezposeln. Phoebe med prazniki dela za Vojsko odrešitve. Rachel spozna Dannyjevo sestro in je zgrožena, ko se zdi, da sta preveč igriva. **S05E11 Tisti z vsemi novoletnimi zaobljubami 7. januar 1999 NBC Z novim letom si prijatelji dajo novoletne zaobljube. Rachel odkrije veliko skrivnost, ki grozi, da bo pokvarila njeno zaobljubo. **S05E12 Tisti s Chandlerjevim delovnim smehom 21. januar 1999 NBC Monica ugotovi, da ima Chandler drugo, bolj nadležno osebnost, ko je v bližini svojega šefa. Ross izve, da se Emily ponovno poroči. **S05E13 Tisti z Joeyjevo torbo 4. februar 1999 NBC Monica Chandlerju privošči bolečo masažo. Phoebejina babica umre in je šokirana, kdo pride na pogreb. Rachel da Joeyju "torbo za čez ramo" za avdicijo. **S05E14 Tisti, ko vsi izvedo 11. februar 1999 NBC Ko prijatelji odkrijejo, da se Grdi Goli Moški seli iz svojega stanovanja, Ross izkoristi priložnost, da dobi svoje stanovanje. Phoebe izve za Monico in Chandlerja ter ju poskuša prepričati, da razkrijeta resnico. **S05E15 Tisti z dekletom, ki udarja Joeyja 18. februar 1999 NBC Joey začne hoditi z dekletom, ki ga rada igrivo udarja. Ross si ustvari sovražnike s svojimi novimi sosedi. **S05E16 Tisti s policistom 25. februar 1999 NBC Joey sanja o Monici. Phoebe najde policijsko značko pod svojim sedežem v Central Perku. Ross kupi kavč, vendar ima težave s prenašanjem po stopnicah v svoje novo stanovanje. **S05E17 Tisti z Racheljinim nenamernim poljubom 18. marec 1999 NBC Rachel ima neroden incident, ko se prijavi za novo službo. Monica postane ljubosumna na Phoebe in Garyja. Joey išče "vročo punco" v Rossovi stavbi. **S05E18 Tisti, ko Rachel kadi 8. april,1999 NBC Rachel se odloči začeti kaditi, da ne bi zamudila pomembnih sestankov s svojim šefom. Joey se udeleži avdicije za reklamo za juho z Rossovim sinom Benom. Monica in Phoebe načrtujeta rojstnodnevno zabavo presenečenja za Rachel. **S05E19 Tisti, kjer Ross ne zna flirtati 22. april 1999 NBC Joeyjeva babica pride pogledat njegov prvenec na televiziji. Medtem Ross neuspešno poskuša flirtati z dostavljavko pic. **S05E20 Tisti z vožnjo 29. april 1999 NBC Ko se bliža datum Emilyjine ponovne poroke, skupina poskuša Rossa zamotiti. Posledično so Ross in ostali fantje povabljeni na vožnjo z Garyjem. **S05E21 Tisti z žogo 6. maj 1999 NBC Gary prosi Phoebe, naj se preseli k njemu. Preplavljena z dolgčasom, Ross in Joey začneta metati žogo drug drugemu. Rachel kupi drago mačko. **S05E22 Tisti z Joeyjevo veliko priložnostjo 13. maj 1999 NBC Joey dobi ponudbo za glavno vlogo v filmu, ki se snema zunaj Las Vegasa. Medtem Rachel dobi očesno okužbo in Phoebe je jezna na Rossa. **S05E23 Tisti v Vegasu (1) 20. maj 1999 NBC Skupina gre v Las Vegas obiskat Joeyja. Chandler je jezen, ko izve, da je Monica kosila z Richardom. Ross in Rachel se poskušata osramotiti drug drugega po nerodnem srečanju. **S05E24 Tisti v Vegasu (2) 20. maj 1999 NBC Chandler in Monica se pobotata in se naglo odločita poročiti. Ross in Rachel se napijeta in tavata po igralnici. Phoebe se ukvarja z 'opazovalcem' na igralnih avtomatih. *Sezona 6 **S06E01 Tisti po Vegasu 23. september 1999 NBC Ross in Rachel se spopadata s posledicami svoje pijane noči. Phoebe in Joey se vračata v New York s taksijem. **S06E02 Tisti, kjer Ross objame Rachel 30. september 1999 NBC Monica in Chandler se odločita, da se bosta preselila skupaj. Ross poskuša preprečiti Rachel, da bi izvedela, da ni držal obljube. **S06E03 Tisti z Rossovim zanikanjem 7. oktober 1999 NBC Monica in Chandler se ne strinjata glede preureditve Racheljine stare sobe. Joey oglašuje novega sostanovalca. Ross noče sprejeti, da še vedno čuti do Rachel. **S06E04 Tisti, kjer Joey izgubi zavarovanje 14. oktober 1999 NBC Ross je povabljen, da predava na NYU. Joeyjevo zdravstveno zavarovanje SAG je poteklo zaradi pomanjkanja dela. **S06E05 Tisti z Joeyjevim Porschejem 21. oktober 1999 NBC Joey poskuša najti lastnika Porscheja, ki je pustil ključe v Central Perku. Monica in Chandler se strinjata, da bosta varovala trojčke za Phoebe. Medtem Ross in Rachel poskušata dobiti razveljavitev. **S06E06 Tisti zadnjo noč 4. november 1999 NBC Zadnjo noč, preden se Chandler in Monica preselita skupaj, se Monica in Rachel prepirata, Chandler pa poskuša dati Joeyju denar, da bi mu pomagal plačati račune. **S06E07 Tisti, kjer Phoebe teče 11. november 1999 NBC Rachel in Phoebe se odločita, da bosta začeli teči skupaj. Joey najde novega sostanovalca. Chandler se odloči presenetiti Monico s čiščenjem stanovanja, vendar pozabi, kam gre vse. **S06E08 Tisti z Rossovimi zobmi 18. november 1999 NBC Ross si pobeli zobe za zmenek. Chandler prepriča Joeyja, da Janine poskuša prevzeti njegovo stanovanje. Rachel uporablja trače, da bi navdušila svojega šefa. **S06E09 Tisti, kjer se je Ross zadrogiral 25. november 1999 NBC Rossovi in Monicini starši pridejo za zahvalni dan. Rachel poskuša narediti sladico. Joey in Ross komaj čakata, da se večerja konča, da bosta lahko šla na Janineino zabavo. **S06E10 Tisti z rutino 16. december 1999 NBC Janine dobi povabilo za ples na "Dick Clark's New Year's Rockin' Eve" in povabi Joeyja, Monico in Rossa, da se ji pridružijo. Rachel, Phoebe in Chandler iščejo svoja božična darila. **S06E11 Tisti z lekarniško mizo 6. januar 2000 NBC Rachel naroči lekarniško mizo iz trgovine, ki jo Phoebe sovraži.Janine in Joey gresta na dvojni zmenek s Chandlerjem in Monico. **S06E12 Tisti z šalo 13. januar 2000 NBC Chandler in Ross se prepirata glede lastništva šale, Joey pa začne delati v Central Perku. **S06E13 Tisti s sestro Rachel 3. februar 2000 NBC Bolna Monica obupano poskuša prepričati Chandlerja, da ni bolna. V mesto pride Rachelina sestra Jill. **S06E14 Tisti, kjer Chandler ne more jokati 10. februar 2000 NBC Chandler prizna, da ni jokal, odkar je bil otrok. Phoebe odkrije, da Ursula igra v porno filmih pod njenim imenom. Rachel obupano poskuša preprečiti Rossu in Jill, da bi začela razmerje. **S06E15 Tisti, ki bi lahko bil (1) 17. februar 2000 NBC Prihajajoča ločitev Barryja in Mindy spodbudi skupino, da fantazira o tem, kakšno bi bilo njihovo življenje, če bi vsi ubrali drugačne poti. **S06E16 Tisti, ki bi lahko bil (2) 17. februar 2000 NBC Skupina še naprej razmišlja o tem, kako drugačno bi lahko bilo njihovo življenje. **S06E17 Tisti z Unagijem 24. februar 2000 NBC Joey potrebuje denar za nove fotografije in se poskuša vključiti v medicinsko študijo. Rachel in Phoebe obiskujeta tečaj samoobrambe. Chandler potrebuje domače darilo za Monicin valentinov dan. **S06E18 Tisti, kjer Ross hodi s študentko 9. marec 2000 NBC Ross razmišlja o zmenku s študentko. Nekdanja Chandlerjeva punca režira nov film in Joey želi avdicijo. V Phoebinem in Rachelinem stanovanju izbruhne požar. **S06E19 Tisti z Joeyjevim hladilnikom 23. marec 2000 NBC Phoebe, Monica in Chandler tekmujejo, da bi Rachel dobile zmenek. Joeyjev hladilnik je pokvarjen in poskuša vse pretentati, da bi mu kupili novega. Elizabeth pove Rossu svoje načrte, da bo za pomladne počitnice obiskala Daytona Beach. **S06E20 Tisti z Macom in C.H.E.E.S.E. 13. april 2000 NBC Joey dobi avdicijo za glavnega junaka v novi TV-seriji. Ko je avdicija prestavljena, Chandler sprejme sporočilo in pozabi povedati Joeyju. **S06E21 Tisti, kjer Ross sreča Elizabethinega očeta 27. april 2000 NBC Ross prvič sreča Elizabethinega očeta. Phoebe se odloči napisati knjigo o Monici in Chandlerju. Joeyja bi lahko odpustili iz njegovega sitcoma, ko se spopade z operaterjem C.H.E.E.S.E. **S06E22 Tisti, kjer je Paul moški 4. maj 2000 NBC Med obiskom umetniškega muzeja Monica svoje ime vpiše na dvoletni čakalni seznam, da bi ga uporabila kot prizorišče poroke. Paul grozi, da bo Rossa odpustil, če ne bo prenehal hoditi z njegovo hčerko. **S06E23 Tisti s prstanom 11. maj 2000 NBC Chandler in Phoebe kupujeta prstan za Monico. Rachel želi, da se ji Paul odpre. **S06E24 Tisti s prošnjo (1) 18. maj 2000 NBC Chandler namerava zaprositi Monico, vendar se njegovi načrti izjalovijo. Phoebe in Joey se pridružita Rachel na dobrodelni dražbi. **S06E25 Tisti s prošnjo (2) 18. maj 2000 NBC Chandler se še naprej pretvarja, da sovraži idejo o poroki, ne da bi vedel, da Richard želi Monico nazaj. Medtem Rachel in Phoebe razpravljata o svojih "rezervnih" načrtih. *Sezona 7 **S07E01 Tisti z Monicino grmenjem 12. oktober 2000 NBC Vsi praznujejo zaroko Monice in Chandlerja. Ross in Rachel ju zasenčita s kratko ponovno združitvijo. Joey se pripravlja na avdicijo, kjer mora igrati 19-letnika. **S07E02 Tisti z Rachelino knjigo 12. oktober 2000 NBC Phoebe se začasno preseli k Rossu in s seboj prinese svoj salon za masažo. Joey odkrije, da je Rachel brala poceni romantični roman. Monica ugotovi, da so njeni starši porabili njen poročni denar. **S07E03 Tisti s Phoebinimi piškoti 19. oktober 2000 NBC Rachel uči Joeyja, kako jadrati s svojim čolnom. Chandler se poskuša zbližati z Monicinim očetom. Monica obupano poskuša reproducirati skrivni recept za piškote Phoebine babice. **S07E04 Tisti z Rachelino asistentko 26. oktober2000 NBC Rachel dobi nalogo, da si najame pomočnika. Monica, Chandler in Ross se zapletejo v vojno deljenja skrivnosti, potem ko si Monica in Chandler obljubita večjo iskrenost. **S07E05 The One with the Engagement Picture 2. november 2000 NBC Med fotografiranjem za zaroko se Chandler težko dobro fotografira. Rachel prepriča Joeyja, naj Taga pelje ven na večerni izhod. Phoebe in Ross hodita z parom sredi ločitve. **S07E06 The One with the Nap Partners 9. november 2000 NBC Rachel in Phoebe tekmujeta, katera bo Monicina družica. Joey in Ross se znajdeta v nerodnih položajih po dremežu. **S07E07 The One with Ross's Library Book 16. november 2000 NBC Rachel in Phoebe prepričata Joeyja, naj še naprej hodi z dekletom, ki jima je všeč. Monica nenamerno povabi Janice na poroko. Ross je ponosen, ko najde svojo knjigo v knjižnici, vendar ga razjezi njena lokacija. **S07E08 The One Where Chandler Doesn't Like Dogs 23. november 2000 NBC Ross znori, ko v preprosti igri ne more našteti vseh 50 zveznih držav. Tag se pridruži skupini na zahvalni večerji. Phoebe pretihotapi psa v stanovanje, kar Chandlerja izjemno vznemiri. **S07E09 The One with All the Candy 7. december 2000 NBC Ross kupi Phoebe kolo. Rachel in Tag poskušata skriti svojo zvezo v službi. Medtem se Monica odloči, da bo naredila sladkarije in jih pustila pred vrati, da bi spoznala sosede. **S07E10 The One with the Holiday Armadillo 14. december 2000 NBC Ross poskuša Bena naučiti o hanuki. Phoebe se pripravlja na selitev nazaj v svoje prenovljeno stanovanje in poskuša prepričati Rachel, naj se preseli nazaj k njej. **S07E11 The One with All the Cheesecakes 4. januar 2001 NBC Phoebe se razjezi na Joeyja, ko ta odpove večerjo z njo zaradi zmenka. Chandler pomotoma dobi dostavljeno torto v svoje stanovanje. **S07E12 The One Where They're Up All Night 11. januar 2001 NBC Ross zbere skupino na strehi, da bi opazovali preletajoči komet. **S07E13 The One Where Rosita Dies 1. februar 2001 NBC Phoebe dobi službo kot telemarketerka za podjetje za pisarniški material. Monica in Ross odkrijeta, da njuni starši prodajajo svojo hišo. Rachel pomotoma zlomi Joeyjev najljubši stol. **S07E14 The One Where They All Turn Thirty 8. februar 2001 NBC Ko Rachel dopolni 30 let, se skupina spominja svojih 30. rojstnih dni. *SPECIAL 0x1 Friends: The Stuff You've Never Seen 15. februar 2001 NBC 20-minutna posebna oddaja, ki jo vodi Conan O’Brien in prikazuje nekatere najljubše posnetke igralcev iz preteklih epizod. **S07E15 The One with Joey's New Brain 15. februar 2001 NBC Ross načrtuje presenečenje za poroko Monice in Chandlerja. Drake Ramoray prihaja iz kome v seriji Days of Our Lives. Phoebe in Rachel se prepirata zaradi fanta, ki je pustil svoj mobilni telefon v Central Perku. **S07E16 The One with the Truth About London 22. februar 2001 NBC Chandler se razjezi, ko izve, koga je Monica dejansko iskala prvo noč, ko sta bila skupaj. Rachel pride v težave, ko Bena uči praktičnih šal. **S07E17 The One with the Cheap Wedding Dress 15. marec 2001 NBC Monica obžaluje, da je ženski povedala za diskontno poročno trgovino, ko se na koncu prepirata za isto obleko. Medtem Joey in Ross odkrijeta, da hodita z istim dekletom. **S07E18 The One with Joey's Award 29. marec 2001 NBC Joey je nominiran za nagrado Soapy. Eden od Rossovih študentov ga prepriča, da je padel na vmesnem izpitu, ker je zaljubljen. **S07E19 The One with Ross and Monica's Cousin 19. april 2001 NBC Joey se udeleži avdicije za veliko filmsko vlogo. Rachel in Phoebe v zadnjem trenutku načrtujeta Monicino poročno zabavo. Rossova in Monicina sestrična ju obišče in Ross se vanjo zaljubi. **S07E20 Tisti z Rachelino veliko poljubljanje 26. april 2001 NBC Rachelina prijateljica s fakultete se pojavi v kavarni, kar obudi spomine na njuno preteklost. Medtem se Chandler in Ross prepirata za lastništvo smokinga Vala Kilmerja. **S07E21 Tisti s poročnimi zaobljubami 3. maj 2001 NBC Chandler in Monica morata napisati svoje poročne zaobljube. Pomagata si s spomini na pretekle dogodke. **S07E22 Tisti s Chandlerjevim očetom 10. maj 2001 NBC Rachel ugotovi, da je edina, ki ni vozila Monicinega Porscheja. Medtem Chandler in Monica odideta v Vegas, da bi našla Chandlerjevega očeta. **S07E23 Tisti s poroko Chandlerja in Monice (1) 17. maj 2001 NBC Ko se poroka bliža, Chandlerja preplavi. Joey igra v filmu s prestižnim igralcem, ki ima težave s pljuvanjem. **S07E24 Tisti s poroko Chandlerja in Monice (2) 17. maj 2001 NBC Ross obupano išče pogrešanega Chandlerja. Joey naleti na težave, ko poskuša zapustiti snemalni set. *Sezona 8 **S08E01 Tisti po poroki 27. september 2001 NBC Chandlerjeve upanje, da ne bo osramotil Monice na plesišču, uničijo njegovi novi čevlji. Ross poskuša flirtati s privlačno poročno gostjo. Prijatelji izvedo, da je nekdo morda noseč. **S08E02 Tisti z rdečim puloverjem 4. oktober 2001 NBC Joey odkrije rdeč pulover, kar povzroči ugibanja o tem, kdo je oče Rachelina otroka. Medtem Chandler in Ross iščeta fotoaparate za enkratno uporabo, ki so ostali na poroki. **S08E03 Tisti, kjer Rachel pove... 11. oktober 2001 NBC Chandler in Monica odideta na medene tedne. Rachel se pripravlja, da bo novico sporočila očetu svojega otroka. **S08E04 Tisti z videokaseto 18. oktober 2001 NBC Ross in Rachel se ne strinjata glede tega, kaj se je zgodilo, ko sta spala skupaj, in Ross po nesreči razkrije, da ima srečanje posneto na videokaseti. **S08E05 Tisti z Rachelino zmenkom 25. oktober 2001 NBC Phoebe začne hoditi z moškim, ki dela za Monico, medtem ko Joey Rachel dogovori zmenek z eno od svojih soigralk. **S08E06 Tisti z zabavo za noč čarovnic 1. november 2001 NBC Monica in Chandler se odločita prirediti kostumsko zabavo za noč čarovnic. Phoebe naleti na Ursulo in jo povabi skupaj z njenim zaročencem na zabavo. **S08E07 Tisti z madežem 8. november 2001 NBC Chandler najame služkinjo, za katero Monica sumi, da ji krade oblačila. Eric se razide z Ursulo, da bi bil s Phoebe. **S08E08 Tisti s striptizeto 15. november 2001 NBC Rachel se pripravlja na večerjo z očetom in mu pove, da je noseča. Medtem Chandler odkrije, da je imela Monica dekliščino s striptizeto. **S08E09 Tisti z govorico 22. november 2001 NBC Monica povabi starega prijatelja iz srednje šole na večerjo za zahvalni dan. Medtem Joey obljubi, da bo sam pojedel celo purana. **S08E10 Tisti z Monicinimi škornji 6. december 2001 NBC Monica si privošči drag par škornjev. Phoebe izve, da Ben hodi v šolo s Stingovim sinom. **S08E11 Tisti z Rossovim korakom naprej 13. december 2001 NBC Ross začne paničariti, ko Mona dobi idejo, da bi poslala praznično voščilnico za oba. Chandlerjev na novo ločeni šef poskuša prepričati Monico in Chandlerja, da bi šla z njim na večerjo. **S08E12 Tisti, kjer Joey hodi z Rachel 10. januar 2002 NBC Phoebe Monici in Chandlerju podari pozno poročno darilo. Ross dobi priložnost, da poučuje pomemben razred. Joey pelje Rachel na večerjo na lažni zmenek. **S08E13 Tisti, kjer se Chandler kopa 17. januar 2002 NBC Monica Chandlerja navduši nad konceptom kopeli za sprostitev. Ross in Rachel razpravljata o imenih za dojenčka in o tem, ali naj izvesta spol dojenčka. **S08E14 Tisti s skrivno omaro 31. januar,2002 NBC Chandler spozna, da ni nikoli videl, kaj je v omari ob kopalnici, in poskuša vlomiti. **S08E15 Tisti z videom poroda 7. februar 2002 NBC Phoebe poskuša razvedriti Joeyja tako, da mu posodi najsrečnejšega psa na svetu. Romantični valentinov dan Monice in Chandlerja prekine ogled videa poroda. **S08E16 Tisti, kjer Joey pove Rachel 28. februar 2002 NBC Ross težko razume Joeyjevo razkritje. Medtem Phoebe misli, da je spoznala Monicino sorodno dušo. **S08E17 Tisti s čajnimi lističi 7. marec 2002 NBC Joey se izogiba Rachel in ona ga poskuša pritegniti v pogovor. Phoebe nadaljuje z branjem čajnih lističev. Ross poskuša dobiti svojo najljubšo srajco od Mone. **S08E18 Tisti v Massapequi 28. marec 2002 NBC Vsi se pripravljajo na zabavo ob 35. obletnici poroke Gellerjevih. Monica želi napisati popolno zdravico. Phoebe povabi svojega novega fanta, Parkerja. **S08E19 Tisti z Joeyjevim intervjujem 4. april 2002 NBC Joey se pripravlja na intervju za Soap Opera Digest. Spominja se svojih preteklih igralskih izkušenj, prijateljev in romantičnega življenja. **S08E20 Tisti z zabavo za dojenčka 25. april 2002 NBC Rachel zajame panika, ko spozna, da ni pripravljena skrbeti za svojega dojenčka. Medtem fantje pomagajo Joeyju vaditi za avdicijo za voditelja divje igralne oddaje z naslovom "Bamboozled". **S08E21 Tisti s kuharskim tečajem 2. maj 2002 NBC Monicina restavracija dobi slabo oceno in se odloči, da se bo z Joeyjem pridružila kuharskemu tečaju. Ross gre na zmenek z uslužbenko iz trgovine z otroškimi izdelki, kar naredi Rachel ljubosumno. **S08E22 Tisti, kjer Rachel zamuja 9. maj 2002 NBC Ker se bliža izid Joeyjevega filma, se mora odločiti, katerega prijatelja bo povabil na premiero. Monica in Phoebe stavita, kdaj se bo rodil Racheljin dojenček. **S08E23 Tisti, kjer ima Rachel dojenčka (1) 16. maj 2002 NBC Rachel in Ross prispeta v bolnišnico. Monica in Chandler se odločita, da želita imeti dojenčka. **S08E24 Tisti, kjer ima Rachel dojenčka (2) 16. maj 2002 NBC Ko Rachel rodi dojenčka, se mora soočiti z vprašanji odnosov okoli sebe. *Sezona 9 **S09E01 Tisti, kjer nihče ne zaprosi 26. september 2002 NBC Zmeda vlada po Joeyjevi zgrešeni prošnji. Monica in Chandler začneta poskušati imeti dojenčka. **S09E02 Tisti, kjer Emma joka 3. oktober 2002 NBC Chandler zaspi med pomembnim delovnim sestankom. Emma ne bo nehala jokati, potem ko Rachel prekine njen dremež. **S09E03 Tisti s pediatrom 10. oktober 2002 NBC Racheljin pediater jo odpusti kot stranko, ker ga nenehno kliče. Joey uredi zmenek na slepo za Phoebe. **S09E04 Tisti z morskimi psi 17. oktober 2002 NBC Phoebe spozna, da nikoli ni imela dolgotrajnega razmerja. Monica odkrije nekaj med obiskom Chandlerja v Tulsi. **S09E05 Tisti z Phoebino rojstnodnevno večerjo 31. oktober 2002 NBC Prijatelji se zberejo, da bi proslavili Phoebin rojstni dan, vendar vsi zamujajo na večerjo iz različnih razlogov. **S09E06 Tisti z moškim varuško 7. november 2002 NBC Ross se posmehuje Racheljini novi moški varuški. Monica pravi, da je nekdo iz njene službe najsmešnejši fant, kar jih je kdaj srečala, kar razburi Chandlerja. **S09E07 Tisti z Rossovo neprimerno pesmijo 14. november 2002 NBC Ross nasmeje Emmo s petjem "Baby Got Back". Joey in Chandler najdeta videokaseto v Richardovem starem stanovanju. Phoebe večerja z Mikom in njegovimi starši. **S09E08 Tisti z Racheljino drugo sestro 21. november 2002 NBC Racheljina sestra Amy se pojavi za zahvalni dan in povzroči prepire med prijatelji. **S09E09 Tisti z Racheljino telefonsko številko 5. december 2002 NBC Rachel je pripravljena ponovno začeti hoditi na zmenke in gre ven v bar s Phoebe.Joey misli, da ga Monica vara s Chandlerjem. **S09E10 Tisti z božičem v Tulsi 12. december 2002 NBC Chandler je za božič obtičal v Tulsi s privlačno sodelavko, kar skrbi Monico. **S09E11 Tisti, ko se Rachel vrne na delo 9. januar 2003 NBC Rachel se odloči vrniti na delo, Chandler začne iskati novo službo, Phoebe pa dobi delo kot statistka v Joeyjevi oddaji. **S09E12 Tisti s Phoebinimi podganami 16. januar 2003 NBC Gavin da Rachel rojstnodnevno darilo, Ross pa Joeyju naroči, naj se drži stran od Emine nove varuške. Medtem Mike po nesreči ubije Phoebino podgano. **S09E13 Tisti, ko Monica poje 30. januar 2003 NBC Noč v Mikovem piano baru Monici prinese trenutek v središču pozornosti. Medtem Chandler uporabi skrivno veščino, da pomaga Joeyju. **S09E14 Tisti s zmenki na slepo 6. februar 2003 NBC Joey in Phoebe se dogovorita, da bosta Rachel in Rossa spravila na najslabše zmenke na slepo. Medtem Monica in Chandler pazita na Emmo. **S09E15 Tisti z ropom 13. februar 2003 NBC Joey prestane izčrpavajočo avdicijo. Ross in Phoebe odkrijeta skrivno povezavo, potem ko sta bila skupaj oropana na ulici. Chandler začne oglaševalsko prakso. **S09E16 Tisti z operacijo prsi 20. februar 2003 NBC Ko sta Monica in Chandler v finančni stiski, oba na skrivaj prosita Joeyja za posojilo. Phoebe prosi Mika, naj se preseli k njej, Rachel pa poskuša stanovanje narediti varno za dojenčka. **S09E17 Tisti s spominsko slovesnostjo 13. marec 2003 NBC Chandler in Ross se šalita na svoji fakultetni spletni strani. Joey noče dati Emmi svoje najljubše plišaste živali. Phoebe prosi Monico, naj ji pomaga preprečiti srečanje z Mikom po razhodu. **S09E18 Tisti z loterijo 3. april 2003 NBC Prijatelji kupijo loterijske listke v upanju, da bodo zadeli velik dobitek. Medtem Chandler čaka na telefonski klic, ki bi lahko pomenil novo plačano službo. **S09E19 Tisti z Rachelinimi sanjami 17. april 2003 NBC Rachel sanja o Joeyju. Chandler kupi nepovratni vikend pobeg zase in za Monico, a ko ona ne more dobiti prostega časa v službi, se mu pridruži Ross. **S09E20 Tisti z zabavo v milni operi 24. april 2003 NBC Joey ne pove skupini o svojih načrtih, da bo priredil zabavo na strehi stavbe. Ross spozna novo sodelavko in se takoj zaljubi vanjo. **S09E21 Tisti s testom plodnosti 1. maj 2003 NBC Chandler in Monica na skrivaj gresta v kliniko za plodnost in naletita na nekoga, ki ga poznata. Ross pomaga Joeyju osvojiti Charlie. **S09E22 Tisti z darovalcem 8. maj 2003 NBC Monica in Chandler začneta pregledovati potencialne darovalce sperme. Phoebe je živčna, ker gre na zabavo, da bi videla Mika, a naleti na nekoga iz svoje preteklosti. **S09E23 Tisti na Barbadosu (1) 15. maj 2003 NBC Prijatelji podpirajo Rossa, ko se pripravlja na glavno paleontološko predavanje na Barbadosu. Phoebe ima polne roke dela z dvema snubcema, Davidom in Mikom. **S09E24 Tisti na Barbadosu (2) 15. maj 2003 NBC Rachel končno pove Joeyju o svoji zaljubljenosti vanj. Monica in Mike tekmujeta v namiznem tenisu. *Sezona 10 **S10E01 Tisti po poljubu Joeyja in Rachel 25. september 2003 NBC Joey in Ross poskušata drug drugemu povedati o svojih novih razmerjih. Phoebe odkrije, da ima Mike dekle. **S10E02 Tisti, ko je Ross v redu 2. oktober 2003 NBC Ross povabi Joeyja in Rachel na večerjo z njim in Charlie. Chandler in Monica obiščeta nekaj Phoebinih prijateljev, da bi se naučila o posvojitvi. Frank mlajši obišče trojčke. **S10E03 Tisti z Rossovo porjavelostjo 9. oktober 2003 NBC Joey in Rachel se trudita biti več kot prijatelja. Ross dobi porjavelost v spreju. **S10E04 Tisti s torto 23. oktober2003 NBC Emma praznuje prvi rojstni dan in Rachel ne bo dovolila, da se zabava začne, dokler se Emma ne zbudi iz spanca. **S10E05 Tisti, kjer Rachelina sestra varuje otroke 30. oktober 2003 NBC Monica in Chandler prosita Joeyja, naj v njunem imenu napiše pismo posvojitveni agenciji. Rachelina sestra Amy ju obišče. Phoebe pokvari Mikeove načrte za zaroko. **S10E06 Tisti z Rossovo štipendijo 6. november 2003 NBC Rachel in Monica se prepirata, katera mora vzeti Phoebino grdo sliko. Ross se poteguje za paleontološko štipendijo, vendar vloge pregleduje Charliejev bivši fant. **S10E07 Tisti z domačo študijo 13. november 2003 NBC Phoebe in Mike se borita z odločitvijo, da svoj poročni sklad podarita v dobrodelne namene. Ross odkrije Rachelino nerazumno strah pred gugalnicami. Monica in Chandler se pripravljata na obisk delavca iz posvojitvene agencije. **S10E08 Tisti s poznim zahvalnim dnem 20. november 2003 NBC Joey, Ross, Rachel in Phoebe prepričajo Monico in Chandlerja, da gostita zahvalni dan, vendar vsi štirje pridejo pozno. **S10E09 Tisti z biološko materjo 8. januar 2004 NBC Monica in Chandler potujeta v Ohio, da bi spoznala potencialno mater za svojega otroka. Rachel izbere obleko za Rossa za zmenek, medtem ko Joeyjev zmenek pobira hrano z njegovega krožnika. **S10E10 Tisti, kjer je Chandler ujet 15. januar 2004 NBC Phoebe in Rachel mislita, da Chandler vara, vendar se izkaže, da gre za veliko nesporazum. Prijatelji se spominjajo skupnega življenja v New Yorku. **S10E11 Tisti, kjer striptizeta joka 5. februar 2004 NBC Na Phoebini dekliščini se pojavi precej nepričakovano presenečenje. Joey nastopi v kvizu. Stare skrivnosti pridejo na dan, ko Ross in Chandler obiščeta srečanje nekdanjih študentov. **S10E12 Tisti s Phoebino poroko 12. februar 2004 NBC Zimska nevihta vpliva na Phoebino poroko. Monica prevzame nadzor in nastane kaos. **S10E13 Tisti, kjer Joey govori francosko 19. februar 2004 NBC Phoebe poskuša Joeyja naučiti francosko za avdicijo. Ross in Rachel se odpravita na Long Island, potem ko ima njen oče srčni napad. **S10E14 Tisti s princeso Consuelo 26. februar 2004 NBC Monica in Chandler pripeljeta Joeyja na obisk v svojo hišo. Phoebe izve, da si lahko ime spremeni v karkoli želi. Rachel ima razgovor, vendar ne gre po načrtih. **S10E15 Tisti, kjer Estelle umre 22. april 2004 NBC Ross poskuša Rachel ponovno zaposliti pri Ralphu Laurenu. Phoebe odkrije, da je Joeyjeva agentka Estelle umrla, vendar mu tega noče povedati. Chandler in Monica naletita na Janice. **S10E16 Tisti z Rachelino poslovilno zabavo 29. april 2004 NBC Prijatelji priredijo Rachel majhno poslovilno zabavo in ona se poslovi od vsakega od svojih prijateljev posebej. *POSEBNO 0x2 Prijatelji: Tisti pred zadnjo – Deset let Prijateljev 6. maj 2004 NBC Zbirka posnetkov iz preteklih epizod, preteklih sezon, ki vodijo do zadnje epizode. **S10E17 Zadnja (1) 6. maj 2004 NBC Erica rodi, vendar je tam še eno majhno presenečenje. Ross spozna, da še vedno ljubi Rachel. **S10E18 Zadnja (2) 6. maj 2004 NBC Ross in Phoebe lovita Rachel na letališče. Medtem Chandler in Monica pakirata svoje stanovanje. Joey podari Monici in Chandlerju presenetljivo darilo. ==Zunanje povezave== * [https://www.thetvdb.com/series/friends/allseasons/official] [[Kategorija:Prijatelji]] [[Kategorija:Seznami epizod]] g45r0cpi6fchpxbkrdc53gmmfwfdikm 0 589197 6746497 6502019 2026-09-03T22:33:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Humeima |native_name = {{langx|ar|الحميمة}} |alternate_name= |image = Humeima.jpg |alt = |caption = Humeima leta 2013 |map_type = Jordanija |map_alt = |map_size = 250 |relief = yes |location = [[Jordanija]] |region = Provinca Akaba | latd = 29 | latm = 57 | lats = 0 | latNS = N | longd = 35 | longm = 20 | longs = 49 | longEW = E | coordinates_display = inline, title |type= naselje |part_of= |length= |width= |area= |builder= [[Aret III.]] |material= kamen |built= 1. stoletje pr. n. št. |abandoned= 750 |epochs= [[Nabatejsko kraljestvo]] <br>[[Rimsko cesarstvo]] <br> [[Bizantinsko cesarstvo]] <br> [[Omajadski kalifat]] |cultures= |dependency_of= |occupants= |event= |excavations= 1986 (sondiranja) <br> 1989 (izkopavanja) |archaeologists= Univerza Viktorije, [[Kanada]] |condition= |ownership= |management= |public_access= da |notes= }} '''Humeima''' ([[Arabščina|arabsko]] ﺍﻟﺤﻤﻴﻤـة‎, latinizirano al-Humajma), prvotno '''Havara''' ([[Aramejščina|aramejsko]] "bela", [[Grščina|starogrško]] Αὔαρα, Auara,<ref>Stefano di Bisanzio (VI secolo), ''[https://www.archive.org/stream/stephanusbyzant01dindgoog#page/n255/mode/2up Etnica vol 1]'', in libraria Kuehniana, 1835, str. 94 (str. 256 versione digitalizzata)</ref> [[Latinščina|latinsko]] Hauarra)<ref>John Oleson, ''Humeima Hydraulic Survey, 1989'', Echos du Monde Classique,/Classical Vies, 34, n.s. 9, 1990, str. 145-163.</ref><ref>Awni T. Batayneh. [http://www.springerlink.com/content/g3054270w3505u56/ The use of magnetometry and pole-dipole resistivity for locating Nabataean Hawar archeological site in the SW-Jordan]{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Archaeological and Anthropological Sciences'' '''2''' (1995): 151</ref> je bilo [[Nabatejsko kraljestvo|nabatejsko]] mesto v [[Jordanija|Jordaniji]], približno na pol poti med [[Akaba|Akabo]] in Maanom na Kraljevi cesti, v rimskih časih znani kot [[Via Traiana Nova]].<ref name="bruijn">Erik de Bruijn, Dudley, Dennine. [https://www.jstor.org/pss/506189 The Humeima Hoard: Byzantine and Sasanian Coins and Jewelry from Southern Jordan]. ''American Journal of Archaeology'' 99 (1995): 683</ref> Humeima, ustanovljena med vladavino [[Aret III.|Areta III.]] (87–62 pr. n. št.) za naselitev nomadskih živinorejcev v regiji, je bila glavno nabatejsko naselje na puščavski planoti Hisma ob trgovski poti južno od [[Petra (Jordanija)|Petre]]. Bolj ali manj uspešna je bila pod [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejci]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Arabci do leta 750, ko so jo dokončno zapustili [[Abasidi]]. ==Zgodovina== ===Prva naselbina=== [[Slika:Aretas coinage.jpg|thumb|Prvi nabatejski srebrnik z grškim napisom iz vladavine Areta III.]] Legenda pravi, da je mesto ustanovil Aret III., potem ko se mu je v videnju prikazal moški, oblečen v belo, in mu je pokazal kraj, kjer naj bi ustanovil naselje za okoliške pastirje.<ref name="Skebo"> Kristi Skebo, [http://communications.uvic.ca/edge/v3n03_17jun02.pdf ''Archaeology meets agriculture in the desert''], UVic knowlEDGE: research and discovery at the University of Victoria, vol. 3, no. 3, 17, junij 2002</ref> Naselje se je zaradi belih oblačil moškega imenovalo Havara, kar v aramejščini pomeni "belo".<ref name="Skebo"/> Da bi zadostil gospodarskim potrebam območja, je Aret III. kot prvi začel kovati nabatejske kovance. ===Rimsko obdobje === Nekaj let po rimski osvojitvi Nabatejskega kraljestva leta 106 je bil v mestu zgrajen [[kastrum]], pravokotna utrdba s površino 206 x 148 m. Kastrum naj bi zagotovil učinkovitejši nadzor nad bližnjo okolico. Bil je najstarejša tovrstna zgradba v takratni rimski provinci Arabiji.<ref name="Skebo"/> Utrdba je lahko sprejela vojaško enoto s 500 možmi in je predstavljala osnovo Arabskega limesa, obrambne linije cesarstva v provinci, ki so je zgradili kasneje med vladavino [[Severska dinastija|Severske dinastije]] (193–235).<ref>[http://www.vkrp.org/studies/historical/roman-forts/info/castella.asp Roman castra of Humeima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230408101518/http://www.vkrp.org/studies/historical/roman-forts/info/castella.asp |date=2023-04-08 }}. 9. december 2012. Virtual Karak Resources Project, 2011.</ref> Odkriti rimski mozaiki in kovanci kažejo, da je rimska okupacija območja trajala od leta 115 do približno leta 300.<ref name="Skebo"/> ===Bizantinsko in omajadsko obdobje=== Humeima je še naprej uspevala tudi v bizantinskem obdobju, čeprav manj uspešno zaradi dveh uničujočih potresov leta 363 in 551.<ref>de Bruijn, Erik, Dudley, Dennine (1995), ''op. cit.''.</ref> [[Abasidi]] v [[Omajadski kalifat|Omajadskem kalifatu]] so jo preudarno izbrali za svojo oddaljeno rezidenco s pripadajočo mošejo. Ko so Abasdidi ustanovili svoj kalifat, so Humeimo leta 750 dokončno opustili.<ref>Zapuščanje se je začelo z zmago nad Omajadi v bitki pri Zabu (25. januar 750).</ref> ==Gospodarstvo in gospodarjenje z vodo== Mestno gospodarstvo je temeljilo na karavanskem trgovanju in kmetijstvu, kar je pogojevalo skrbno upravljanje z vodnimi viri. Pomanjkanje vodnih virov na kraju samem so Nabatejci odpravili z izgradnjo učinkovitega sistema [[akvadukt]]ov in enajstih cistern. Glavni del akvadukta Humeima, dolg 18,9 km, je povezoval izvir Ajn al-Kanah na nadmorski višini 1425 m z glavnim mestnim vodnim rezervoarjem na nadmorski višini 995 m. Druga veja, dolga 7,6 km, je napajala vodovodno omrežje iz izvirov Ajn al-Šarah in Ajn al-Džamam. Omrežje je bilo v rimskem obdobju delno razširjeno z izgradnjo nove cisterne s prostornino 1250 m³, verjetno za oskrbo tamkajšnjega kastra.<ref>Schram, 2011</ref> ==Arheološke raziskave== Dosedanje arheološke raziskave so razkrile znaten del starodavnega vodovodnega sistema in tla petih cerkva iz bizantinskega obdobja.<ref name=scavi>Schram (2011), Oleson (2009) op. cit.</ref> Med ruševinami iz rimskega obdobja so odkrili omenjeni kastrum, nekaj bivališč in ostanke rimskih kopališč.<ref name=scavi /><ref name="Skebo"/> Izkopavanja so se po začetnih raziskavah začelaleta 1986 začela leta 1989 s strani kanadske ekipe pod vodstvom Johna Olesona z Univerze v Viktoriji. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} *{{en}} Wilke D. Schram (Università di Utrecht), ''[http://www.romanaqueducts.info/aquasite/auara/index.html Humeima/Auara (Jordan)]'', Roman aqueducts (romanaqueducts.info), 2011 *{{en}} ''[http://nabataea.net/humeima.html Humeima]'', in nabatea.net, Can Books, 2002. *{{en}} John Oleson (Università di Victoria), ''[http://web.uvic.ca/~jpoleson/Humayma/HumaymaDesc.html The history and goals of the Humayma excavation project]'', cronistoria degli scavi archeologici a Humeima, 2009. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Ukinitve leta 750]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]] nsfdxp56h0wlumoviz73c6p20h11c6x 2 590815 6746357 6744971 2026-09-03T13:23:26Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6746357 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} ls41vy8g50lrriucuzbtpk7d2djizwr 6746460 6746357 2026-09-03T20:08:52Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6746460 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} 66dzs6cr6erwv8x98mebbezdjldoysg 0 594822 6746390 6727169 2026-09-03T15:24:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746390 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Gesta pontificum Anglorum''''' (slovensko ''Dejanja angleških škofov''), prvotno znana kot ''De gestis pontificum Anglorum'' (''O dejanjih angleških škofov''), je cerkvena zgodovina Anglije, ki jo je napisal [[Viljem Malmesburyjski]] v začetku 12. stoletja. Delo zajema obdobje od prihoda [[Avguštin iz Hipona|svetega Avguština]] leta 597 do trenutka, ko je bilo napisano.<ref name="MS Ff.1.25.1">{{navedi splet |author=Paul, Suzanne |title=MS Ff.1.25.1 |url=http://cudl.lib.cam.ac.uk/view/MS-FF-00001-00025-00001 |publisher=Cambridge Digital Library |accessdate=2 September 2014}}</ref> Pisanje ''Dejanj'' se je začelo pred smrtjo kraljice [[Matilda Angleška|Matilde]] leta 1118.<ref>{{navedi splet |title=Medieval Primary Sources |url=http://www.lancaster.ac.uk/staff/haywardp/hist424/seminars/Malmesbury.htm |publisher=Lancaster University |accessdate=2 September 2014}}</ref> Prva različica dela je bila dokončana okoli leta 1125. Viljem se je pri pisanju opiral na obsežne raziskave, izkušnje iz prve roke in številne vire. Za srednjeveško zgodovinsko delo je nenavadno, celo v primerjavi z drugimi Viljemovimi deli, da je njegova vsebina zelo logično strukturirana.<ref name=Thomsonxxxi>Thomson ''William of Malmesbury'', str. xxxi</ref> Zgodovina angleških škofov je eden najpomembnejših virov cerkvene zgodovine Anglije v obdobju po smrti [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]].<ref name=Priestx>Priest ''William of Malmesbury'', str. x</ref> Ena od Viljemovih tez v ''Gesta pontificum Anglorum'' in v njegovem delu ''[[Gesta regum Anglorum]]'', je, da sta normanska invazija in osvojitev Anglije rešila Angleže in njihovo civilizacijo pred lastnim barbarstvom ter Anglijo vrnila v latinsko kulturo evropske celine. Eden od vidikov te teze je bila Viljemova zadržanost do dajanja anglosaških imen v njihovi izvirni obliki, ampak v njihovi latinizirani obliki.<ref name=Galloway264>Galloway "Chapter 10" ''Cambridge History of Medieval English Literature'', str. 264</ref> Zgodovina angleških škofov je bila v Angliji precej uspešna, zlasti v naslednjem stoletju, vendar ne tako kot Viljemova ''Kronika angleških kraljev'', ki je bila znana ne le v Angliji, temveč tudi v [[Flandrija|Flandriji]], [[Francija|Franciji]] in [[Normandija|Normandiji]], ko je bil Viljem še živ.<ref name=DNB>Thomson "[http://www.oxforddnb.com/view/article/29461 Malmesbury, William of (b. c.1090, d. in or after 1142)]" ''Oxford Dictionary of National Biography''</ref> Postala je osnova za številna kasnejša dela, ki se ukvarjajo s cerkveno zgodovino, vključno s tistimi, napisanimi v Durhamu, Bury St Edmundsu in Worcesterju.<ref name=Brett11>Brett ''English Church'', str. 11–12</ref> ==Vsebina== Viljemovo sočasno delo, ''Kronika angleških kraljev'', se je tako po strukturi kot po vsebini močno opiralo na ''[[Anglosaška kronika|Anglosaško kroniko]]'', za ''Zgodovino angleških škofov'' pa ni imel nobenega zgleda in jo je moral postaviti na nove temelje. Avtor je gradivo uredil po škofijah in škofije združil po starodavnih anglosaških kraljestvih, ki so jim pripadale. V opisu in zgodovini vsake škofije je pisal o škofih in samostanih ter o vseh drugih zanimivih stvareh.<ref name=Church17>Barlow ''English Church 1066–1154'', str. 17–18</ref> ===Prva knjiga=== Kraljestvo [[Kent]]. Pisanje se začne z opisom [[Canterbury]]ja in njegovega prvega nadškofa [[Avguštin iz Hipona|sv. Avguština]]. Pisanje se nato nadaljuje do škofije [[Rochester]]. ===Druga knjiga=== Kraljestva [[Vzhodna Anglija]], [[Essex (grofija)|Essex]], [[Sussex]] in [[Wessex]]. Poleg škofij [[London]], Norwich, [[Winchester, Anglija|Winchester]], Sherborne, [[Salisbury]], [[Bath]], [[Exeter]] in [[Chichester]] Viljem podrobno opisuje tudi triindvajset redovniških hiš. ===Tretja knjiga=== Kraljestvo [[Northumbrija]], vključno s škofijami [[York]], [[Lindisfarne]] in [[Durham (grofija)|Durham]]. Viljem je priznal, da ne ve veliko o samostanih na severu Anglije, in je obravnaval le opatiji v Wearmouthu in Whitbyju.<ref name=Thomson156>Thomson ''William of Malmesbury'', str. 156</ref> Dotaknil se je tudi drugih zgodovinskih vidikov, kot so dobro ohranjeni rimski ostanki v Carlisleu, kjer omenja kamnito obokano jedilnico.<ref>{{navedi splet |author=Malmesbury, William |title=MS Ff.1.25.1 |url=http://cudl.lib.cam.ac.uk/view/MS-FF-00001-00025-00001/88 |publisher=Cambridge Digital Library |accessdate=2 September 2014}}</ref> ===Četrta knjiga=== Kraljestvo [[Mercija]] zajema škofije [[Worcester]], [[Hereford]], [[Coventry|Lichfield/Coventry]], [[Dorchester, Dorset|Dorchester/Lincoln]] in [[Ely]]. Opisuje devetnajst samostanov, ki so mu bolj znani kot Northumbrija. ===Peta knjiga=== Zgodovina opatije [[Opatija Malmesbury|Malmesbury]], ki ji je pripadal, in življenje njenega ustanovnega opata, sv. Aldhelma. ==Viri== ''Zgodovina angleških škofov'' se začne tam, kjer se je končala [[Beda Častitljivi|Bedova]] ''[[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]]''. Viljem se je torej za zgodnje zgodovinske informacije močno zanašal na Bedovo delo, uporabil pa je tudi dela drugih srednjeveških zgodovinarjev, kot je bil [[Edmer Canterburyjski]].<ref name=Thomson15> name=Thomson ''William of Malmesbury'', str. 15</ref> Uporabljal je tudi zapise in dokumente, kot so ''[[Anglosaška kronika]]'', seznami škofov ter pisma in dela predhodnikov in sodobnikov. Viljem je na primer sestavil zbirko pisem in besedil svetega Anzelma.<ref>{{navedi splet |title=Anselmi Opera |url=http://archives.lambethpalacelibrary.org.uk/CalmView/Record.aspx?src=CalmView.Catalog&id=MSS%2f224&pos=1 |publisher=Lambeth Palace Library |accessdate=2 September 2014 |archive-date=2026-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260106051201/http://archives.lambethpalacelibrary.org.uk/CalmView/Record.aspx?src=CalmView.Catalog&id=MSS/224&pos=1 |url-status=dead }}</ref> Obstajajo tudi dokazi, da je Viljem potoval v številne kraje, ki jih omenja, in uporabljal lokalne rokopise.<ref name=Thomsonxl>Thomson ''William of Malmesbury'', str. xl-xliii</ref> V Zgodovini so tudi številna podrobna topografska opažanja.<ref name="cudl.lib.cam.ac.uk">{{navedi splet|author=Paul, Suzanne |title=MS Ff.1.25.1 |url=http://cudl.lib.cam.ac.uk/view/MS-FF-00001-00025-00001 |publisher=Cambridge Digital Library |accessdate=8 September 2014}}</ref> ==Različice== Rokopis Magdalenskega kolegija v Oxfordu, MS, št. 172, je okoli leta 1125 napisal sam Viljem in zato velja za najstarejši ohranjeni angleški avtografski rokopis.<ref>{{navedi splet |title=Beyond the Work of One - The 17th Century |url=http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley/whats-on/online/workofone/the_17th_century |publisher=Bodleian Library, Oxford University |accessdate=2 September 2014 |archive-date=8 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140908181712/http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley/whats-on/online/workofone/the_17th_century |url-status=dead }}</ref> Rokopis ima obliko knjige žepne velikosti. Velikost [[pergament]]nih listov je 18 x 12,2 cm. Na vrhu prvega lista je vtisnjen žig opatije Malmesbury, paginacija z arabskimi številkami, napisana z roko v 14. stoletju, pa kaže, da od takrat ni bil izgubljen noben list. Rokopis vsebuje avtorjeva poznejše opombe, ki kažejo, da je besedilo spreminjal vsaj še naslednje desetletje.<ref name="MS Ff.1.25.1"/> Nekatere Williamove marginalije so, žal, poškodovane zaradi obrezovanja knjigovezca v 17. stoletju.<ref>William of Malmesbury ''Gesta Pontificum Anglorum'', str. xi</ref> Viljemov rokopis je edini srednjeveški rokopis, v katerem se je Peta knjiga ohranila v celoti, čeprav obstaja tudi v peščici kasnejših izvodov.<ref name="MS Ff.1.25.1"/> Viljem je besedilo še naprej spreminjal v naslednjem desetletju in iz njega odstranil številne potencialno žaljive pripombe o svojih sodobnikih.<ref name="cudl.lib.cam.ac.uk"/> Pred in po revizijah prvotnega rokopisa so bile narejene njegove kopije in nato več kopij teh kopij. Skupaj obstaja devetnajst srednjeveških različic rokopisa,<ref name="MS Ff.1.25.1"/> ki dajejo kompleksen in obsežen vpogled v zgodovino besedila. Prvo tiskano izdajo ''Zgodovine angleških škofov'' je leta 1596 izdal sir Henry Savile. Kot vir je uporabil MS Ff.1.25.1 knjižnice [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]], zato vsebuje le prve štiri knjige.<ref name="cudl.lib.cam.ac.uk"/> Izvorni rokopis je potomec rokopisa British Library Royal 13 D V, ki je bil sam po sebi kopija Magdalen Collegea v Oxfordu, MS lat. 172.<ref name=Thomsonxiv>Thomson ''William of Malmesbury'', str. xiv-xv</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |author=Barlow, Frank |title=The English Church 1066–1154: A History of the Anglo-Norman Church |url=https://archive.org/details/englishchurch1060000barl |authorlink=|publisher=Longman |location=New York |year=1979|isbn=0-582-50236-5 }} * {{navedi knjigo |author=Brett, M. |title=The English Church Under Henry I |url=https://archive.org/details/englishchurchund0000bret |url-access=registration |publisher=Oxford University Press |location=Oxford, UK |year=1975 |isbn=0-19-821861-3}} * {{cite encyclopedia |editor=Wallace, David Foster|author=Galloway, Andrew| title= Chapter 10: Writing History in England |pages=255–283 |encyclopedia=The Cambridge History of Medieval English Literature |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |year=2002 |isbn=0-521-89046-2 }} * {{cite encyclopedia |author=Thomson, R. M. |year=2004 |title= Malmesbury, William of (b. c.1090, d. in or after 1142) |encyclopedia=Oxford Dictionary of National Biography |publisher=Oxford University Press |url=http://www.oxforddnb.com/view/article/29461 |accessdate= 22 July 2017 |doi= 10.1093/ref:odnb/29461 |url-access=subscription }} * {{navedi knjigo |author1=Thomson, R. M.|author2=Winterbottom, M. |title=William of Malmesbury: Gesta Pontificum Anglorum: Volume II: General Introduction and Commentary |date=2007 |publisher=Clarendon Press |location=Oxford, UK |isbn=978-0-19-922661-0 |page=xxxi}} * {{navedi knjigo |author=William of Malmesbury |authorlink=|editor=Preest, David |title=Gesta Pontificum Anglorum: The Deeds of the Bishops of England |publisher=The Boydell Press |location=Woodbridge, UK |year=2002 |isbn=0 85115 884 6}} * {{navedi knjigo |author=William of Malmesbury |authorlink=|editor1=Winterbottom, Michael |editor2=Thomson, Rodney M. |title=Gesta Pontificum Anglorum: The History of the English Bishops |publisher=Oxford University Press |location=Oxford, UK |year=2007 |isbn= 9780198207702}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:Anglija]] [[Kategorija:12. stoletje]] [[Kategorija:Dela v latinščini]] 5fx5bfmpe2lk88hqsxsavbra9y9bix0 0 595414 6746395 6746075 2026-09-03T15:51:03Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6746395 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="8" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="6" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="5" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="4" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="3" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] ju879dz3nqwufuchs9vd1eufvqkev5q 6746396 6746395 2026-09-03T15:53:37Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6746396 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="9" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="7" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="5" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] hswxgws1h36321mm9km6nx0jqc29pf7 6746595 6746396 2026-09-04T09:48:53Z Sporti 5955 sliki 6746595 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="9" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="7" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="5" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] k0rieh2clmhzcjfwnaej346q5gm2bbk 0 595801 6746618 6609574 2026-09-04T09:57:57Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746618 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2022 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) | previous_year = 2018 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026 | next_year = 2026 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>20. november 2022<br>4. december 2022 | turnout = 33,57 % <small>(2. krog) {{decrease}} 8,48</small><br> 46,08 % <small>(1. krog) {{decrease}} 2,44</small> | candidate1 = '''Samo Turel''' | image1 = [[Slika:Samo_Turel_2025 (cropped).jpg|150x150_pik]] | popular_vote1 = '''4.801''' | percentage1 = '''55,78&nbsp;%''' | party1 = '''[[Gibanje Svoboda]]''' | color1 = #50C878 | candidate2 = Klemen Miklavič | image2 = [[Slika:Klemen_Miklavič.jpg|150x150_pik]] | popular_vote2 = 3.806 | percentage2 = 44,22&nbsp;% | party2 = Goriška.si | color2 =#FEF200 | title = župan | before_election = [[Klemen Miklavič]] | before_party = Goriška.si | after_election = [[Samo Turel]] | after_party = Svoboda }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022''' so bile redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki so potekale 20. novembra in 4. decembra 2022 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitev 2022]]. Od skupaj nekaj več kot 25.800 volilnih upravičencev jih je glasovalo 11.744 v prvem ter 8.607 v drugem krogu in izvolilo novega župana [[Samo Turel|Sama Turela]] ter 32 članov občinskega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za mestno občino Nova Gorica|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/nova_gorica/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> == Kampanja == === Razpis volitev === 20. julija 2022 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič]] uradno razpisala lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl-si}}</ref> Rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določila za 5. september 2022, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je bilo v Novi Gorici v prvem krogu 25.866.<ref>{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl-si}}</ref> === Kandidati === V kampanji za novogoriškega župana so bile posebej izpostavljene naslednje teme: Nova Gorica kot [[evropska prestolnica kulture]], podpovprečen delež gradnje novih stanovanj ter reševanje socialnih stisk ob podražitvah energentov.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo bodoči župan Nove Gorice znal izkoristiti potencial, ki ga prinaša Evropska prestolnica kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/bo-bodoci-zupan-nove-gorice-znal-izkoristiti-potencial-ki-ga-prinasa-evropska-prestolnica-kulture/647340|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Bo Nova Gorica postala gospodarstvu prijazno mesto? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/bo-nova-gorica-postala-gospodarstvu-prijazno-mesto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nova Gorica: igralnice, gospodarski razvoj in Evropska prestolnica kulture|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nova-gorica-igralnice-gospodarski-razvoj-in-evropska-prestolnica-kulture/646136|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 2. septembra 2022 je župansko kandidaturo napovedal [[Samo Turel]], direktor [[Okrožno sodišče v Novi Gorici|novogoriškega sodišča]]. Na tiskovni konferenci je kandidaturo predstavil v družbi kolegov iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], in sicer premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]], ministra brez listnice [[Matej Arčon|Mateja Arčona]] ter poslanke [[Mirjam Bon Klanjšček]]. Med prioritetami je izpostavil področja gospodarstva, podjetništva in infrastrukture.<ref>{{Navedi splet|title=Samo Turel napovedal kandidaturo za župana Nove Gorice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/samo-turel-napovedal-kandidaturo-za-zupana-nove-gorice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> 20. oktobra 2022 je vnovično kandidaturo napovedal tudi tedanji župan [[Klemen Miklavič]], z namenom »dokončanja dolgoročno zastavljenih projektov.«<ref>{{Navedi splet|title=Župan Miklavič znova v boj za županski stolček v Novi Gorici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/zupan-miklavic-znova-v-boj-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici/644484|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Med dosežki prvega mandata je izpostavil premike na področju stanovanjske problematike, napovedal je tudi gradnjo nove železniške postaje in urejanje novih poslovnih con.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Miklavič znova v boj za županski stolček v Novi Gorici {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klemen-miklavic-znova-v-boj-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] je za svojega kandidata izbrala Antona Hareja, ki je za položaj župana kandidiral že tretjič. V svojem programu je poudaril potrebo po uravnoteženem razvoju podeželja in mesta.<ref>{{Navedi splet|title=V boj za župana Nove Gorice tretjič tudi Harej|url=https://www.robin.si/volitve/v-boj-za-zupana-nove-gorice-tretjic-tudi-harej/|website=Robin|date=2022-11-11|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI}}</ref> [[Socialni demokrati]] so kandidirali pravnika in nekdaj državnega svetnika, Tomaža Horvata, ki je kot eno glavnih zavez izpostavil ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški županski kandidat SD-ja Tomaž Horvat za reševanje težav v dogovoru z ljudmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/novogoriski-zupanski-kandidat-sd-ja-tomaz-horvat-za-resevanje-tezav-v-dogovoru-z-ljudmi/646242|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kandidatka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je postala tedanja podžupanja, Damjana Pavlica, ki je v predstavitvi poudarila pospešitev pridobivanja dovoljenj in razvoj novih delovnih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Damjana Pavlica vstopa v tekmo, da bi postala prva novogoriška županja|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/damjana-pavlica-vstopa-v-tekmo-da-bi-postala-prva|website=primorske.svet24.si|date=2022-10-11|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> Sindikalist Andrej Pelicon je bil kandidat [[Levica (Slovenija)|Levice]], svojo kandidaturo je predstavil z besedami, da si »delavci in upokojenci zaslužijo predstavnika iz svojih vrst.«<ref name=":0" /> === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="text-justify: none" |- style="font-size:small;" ! rowspan="3" width="150" |Datum ! rowspan="3" width="130" |Voditelj ! rowspan="3" width="70" |Medij ! colspan="6" | Županski kandidati ! rowspan="3" |Vir |- style="font-size:small;" ! scope="col" |Miklavič ! scope="col" |Pelicon ! scope="col" |Harej ! scope="col" |Horvat ! scope="col" |Turel ! scope="col" |Pavlica |- ! style="width:6.5em; background:#A30E82;" | ! style="width:6.5em; background:#DB2D43;" | ! style="width:6.5em; background:#00B5DD;" | ! style="width:6.5em; background:#FF0000;" | ! style="width:6.5em; background:#005DA4;" | ! style="width:6.5em; background:#FEF200;" | |- | Ponedeljek<br>14. november 2022 | Mojca Dumančič<br>Miloš Batistuta | style="text-align:center;" |[[TV SLO 1]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref name=":2" /> |- | Četrtek<br>10. november 2022 | Miha Drozg | style="text-align:center;" |[[POP TV]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#A2B2C2; color:black; text-align:center;" |'''N''' | style="background:#A2B2C2; color:black; text-align:center;" |'''N''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref name=":3" /> |- |} == Rezultati volitev za župana == === 1. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#005DA4;" | | width="130" | [[Samo Turel]] |[[Gibanje Svoboda]] | align="right" |4.789 | align="right" |40,78 % |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.036 | align="right" |25,85 % |- ! colspan="5" | |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" | Damjana Pavlica | [[Slovenska demokratska stranka]] | align="right" |1.745 | align="right" |14,86 % |- | width="1" style="background:#FF0000;" | | width="130" | Tomaž Horvat | [[Socialni demokrati]] | align="right" |1.073 | align="right" |9,14 % |- | width="1" style="background:#00B5DD;" | | width="130" | Anton Harej | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | align="right" |842 | align="right" |7,17 % |- | width="1" style="background:#DB2D43;" | | width="130" | Andrej Pelicon | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | align="right" |259 | align="right" |2,21 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |11.744 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |174 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''11.918''' |'''46,08 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |25.866 |100,00 % |- |} === 2. krog === Zmagovalec prvega kroga Samo Turel (Gibanje Svoboda) je pred drugim krogom prejel podporo strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter lokalnih list MDruzi in Lista za razvoj.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Turel se povezuje s strankami, Miklavič stavi na nestrankarstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/turel-se-povezuje-s-strankami-miklavic-stavi-na-nestrankarstvo/649154|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Tik pred drugim krogom je dogovor o sodelovanju dosegel še s s strankama [[Socialni demokrati|SD]] in Zveza za Primorsko.<ref>{{Navedi splet|title=[ZAVIHALI SMO ROKAVE ZA UČINKOVITO KOALICIJO]|url=https://www.facebook.com/samo.turel.zupan.mestne.obcine.nova.gorica/posts/pfbid02KAh7MbqcBwG6oPp6eZ2U56bBJx3XKfjyU2Uy9cxEMcDWg5Tj2Qwv3RoQjCfExDSTl|website=Facebook|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=S.|last=Turel}}</ref> Dotedanji župan Klemen Miklavič je širše strankarsko povezovanje pred drugim krogom zavrnil.<ref name=":1" /> {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#005DA4;" | | width="130" | '''[[Samo Turel]]''' |'''[[Gibanje Svoboda]]'''<br><small>(podpora: [[Nova Slovenija|NSi]], MDruzi, LZR, [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]], ZZP)</small> | align="right" |'''4.801''' | align="right" |'''55,78 %''' |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.806 | align="right" |44,22 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |8.607 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |79 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''8.686''' |'''33,57 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |25.874 |100,00 % |- |} == Rezultati volitev v mestni svet == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Lista za mestni svet ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" | 4.473 | 38,18 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|14|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" | 1.754 | 14,97 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#A30E82" | | style="text-align:center;" |'''Goriška.si''' | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | style="text-align:center;" | 1.277 | 10,90 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|32|#0c0093}} | {{decrease}} 3 |- | style="background:#FF0000" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" | 948 | 8,09 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | {{decrease}} 3 |- | style="background:#00B5DD" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" | 786 | 6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:#7ECE1F" | | style="text-align:center;" |'''LZR''' | Lista za razvoj | style="text-align:center;" | 770 | 6,57 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#392D83" | | style="text-align:center;" |'''ZZP''' | Zveza za Primorsko | style="text-align:center;" | 429 | 3,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Mdruzi''' | Lista Mdruzi | style="text-align:center;" | 397 | 3,39 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | style="text-align:center;" | 358 | 3,06 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#8DC63F" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" | 286 | 2,44 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" | 121 | 1,03 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' | [[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" | 117 | 1,00 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica]] 66ju4y97gh19qobzov69vrjqxlea198 6746623 6746618 2026-09-04T09:58:10Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] prek preusmeritve 6746618 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2022 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) | previous_year = 2018 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026 | next_year = 2026 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>20. november 2022<br>4. december 2022 | turnout = 33,57 % <small>(2. krog) {{decrease}} 8,48</small><br> 46,08 % <small>(1. krog) {{decrease}} 2,44</small> | candidate1 = '''Samo Turel''' | image1 = [[Slika:Samo_Turel_2025 (cropped).jpg|150x150_pik]] | popular_vote1 = '''4.801''' | percentage1 = '''55,78&nbsp;%''' | party1 = '''[[Gibanje Svoboda]]''' | color1 = #50C878 | candidate2 = Klemen Miklavič | image2 = [[Slika:Klemen_Miklavič.jpg|150x150_pik]] | popular_vote2 = 3.806 | percentage2 = 44,22&nbsp;% | party2 = Goriška.si | color2 =#FEF200 | title = župan | before_election = [[Klemen Miklavič]] | before_party = Goriška.si | after_election = [[Samo Turel]] | after_party = Svoboda }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022''' so bile redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki so potekale 20. novembra in 4. decembra 2022 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitev 2022]]. Od skupaj nekaj več kot 25.800 volilnih upravičencev jih je glasovalo 11.744 v prvem ter 8.607 v drugem krogu in izvolilo novega župana [[Samo Turel|Sama Turela]] ter 32 članov občinskega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za mestno občino Nova Gorica|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/nova_gorica/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> == Kampanja == === Razpis volitev === 20. julija 2022 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič]] uradno razpisala lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, lokalne 20. novembra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl-si}}</ref> Rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določila za 5. september 2022, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je bilo v Novi Gorici v prvem krogu 25.866.<ref>{{Navedi splet|title=Začenja se zbiranje podpisov za kandidate na lokalnih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-kandidate-na-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl-si}}</ref> === Kandidati === V kampanji za novogoriškega župana so bile posebej izpostavljene naslednje teme: Nova Gorica kot [[evropska prestolnica kulture]], podpovprečen delež gradnje novih stanovanj ter reševanje socialnih stisk ob podražitvah energentov.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo bodoči župan Nove Gorice znal izkoristiti potencial, ki ga prinaša Evropska prestolnica kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/bo-bodoci-zupan-nove-gorice-znal-izkoristiti-potencial-ki-ga-prinasa-evropska-prestolnica-kulture/647340|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Bo Nova Gorica postala gospodarstvu prijazno mesto? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/lokalne-volitve-2022/bo-nova-gorica-postala-gospodarstvu-prijazno-mesto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nova Gorica: igralnice, gospodarski razvoj in Evropska prestolnica kulture|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/nova-gorica-igralnice-gospodarski-razvoj-in-evropska-prestolnica-kulture/646136|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 2. septembra 2022 je župansko kandidaturo napovedal [[Samo Turel]], direktor [[Okrožno sodišče v Novi Gorici|novogoriškega sodišča]]. Na tiskovni konferenci je kandidaturo predstavil v družbi kolegov iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], in sicer premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]], ministra brez listnice [[Matej Arčon|Mateja Arčona]] ter poslanke [[Mirjam Bon Klanjšček]]. Med prioritetami je izpostavil področja gospodarstva, podjetništva in infrastrukture.<ref>{{Navedi splet|title=Samo Turel napovedal kandidaturo za župana Nove Gorice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/samo-turel-napovedal-kandidaturo-za-zupana-nove-gorice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> 20. oktobra 2022 je vnovično kandidaturo napovedal tudi tedanji župan [[Klemen Miklavič]], z namenom »dokončanja dolgoročno zastavljenih projektov.«<ref>{{Navedi splet|title=Župan Miklavič znova v boj za županski stolček v Novi Gorici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/zupan-miklavic-znova-v-boj-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici/644484|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Med dosežki prvega mandata je izpostavil premike na področju stanovanjske problematike, napovedal je tudi gradnjo nove železniške postaje in urejanje novih poslovnih con.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Miklavič znova v boj za županski stolček v Novi Gorici {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klemen-miklavic-znova-v-boj-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] je za svojega kandidata izbrala Antona Hareja, ki je za položaj župana kandidiral že tretjič. V svojem programu je poudaril potrebo po uravnoteženem razvoju podeželja in mesta.<ref>{{Navedi splet|title=V boj za župana Nove Gorice tretjič tudi Harej|url=https://www.robin.si/volitve/v-boj-za-zupana-nove-gorice-tretjic-tudi-harej/|website=Robin|date=2022-11-11|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI}}</ref> [[Socialni demokrati]] so kandidirali pravnika in nekdaj državnega svetnika, Tomaža Horvata, ki je kot eno glavnih zavez izpostavil ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški županski kandidat SD-ja Tomaž Horvat za reševanje težav v dogovoru z ljudmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/novogoriski-zupanski-kandidat-sd-ja-tomaz-horvat-za-resevanje-tezav-v-dogovoru-z-ljudmi/646242|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kandidatka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je postala tedanja podžupanja, Damjana Pavlica, ki je v predstavitvi poudarila pospešitev pridobivanja dovoljenj in razvoj novih delovnih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Damjana Pavlica vstopa v tekmo, da bi postala prva novogoriška županja|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/damjana-pavlica-vstopa-v-tekmo-da-bi-postala-prva|website=primorske.svet24.si|date=2022-10-11|accessdate=2025-12-26|language=sl}}</ref> Sindikalist Andrej Pelicon je bil kandidat [[Levica (Slovenija)|Levice]], svojo kandidaturo je predstavil z besedami, da si »delavci in upokojenci zaslužijo predstavnika iz svojih vrst.«<ref name=":0" /> === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="text-justify: none" |- style="font-size:small;" ! rowspan="3" width="150" |Datum ! rowspan="3" width="130" |Voditelj ! rowspan="3" width="70" |Medij ! colspan="6" | Županski kandidati ! rowspan="3" |Vir |- style="font-size:small;" ! scope="col" |Miklavič ! scope="col" |Pelicon ! scope="col" |Harej ! scope="col" |Horvat ! scope="col" |Turel ! scope="col" |Pavlica |- ! style="width:6.5em; background:#A30E82;" | ! style="width:6.5em; background:#DB2D43;" | ! style="width:6.5em; background:#00B5DD;" | ! style="width:6.5em; background:#FF0000;" | ! style="width:6.5em; background:#005DA4;" | ! style="width:6.5em; background:#FEF200;" | |- | Ponedeljek<br>14. november 2022 | Mojca Dumančič<br>Miloš Batistuta | style="text-align:center;" |[[TV SLO 1]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref name=":2" /> |- | Četrtek<br>10. november 2022 | Miha Drozg | style="text-align:center;" |[[POP TV]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#A2B2C2; color:black; text-align:center;" |'''N''' | style="background:#A2B2C2; color:black; text-align:center;" |'''N''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref name=":3" /> |- |} == Rezultati volitev za župana == === 1. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#005DA4;" | | width="130" | [[Samo Turel]] |[[Gibanje Svoboda]] | align="right" |4.789 | align="right" |40,78 % |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.036 | align="right" |25,85 % |- ! colspan="5" | |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" | Damjana Pavlica | [[Slovenska demokratska stranka]] | align="right" |1.745 | align="right" |14,86 % |- | width="1" style="background:#FF0000;" | | width="130" | Tomaž Horvat | [[Socialni demokrati]] | align="right" |1.073 | align="right" |9,14 % |- | width="1" style="background:#00B5DD;" | | width="130" | Anton Harej | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | align="right" |842 | align="right" |7,17 % |- | width="1" style="background:#DB2D43;" | | width="130" | Andrej Pelicon | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | align="right" |259 | align="right" |2,21 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |11.744 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |174 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''11.918''' |'''46,08 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |25.866 |100,00 % |- |} === 2. krog === Zmagovalec prvega kroga Samo Turel (Gibanje Svoboda) je pred drugim krogom prejel podporo strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter lokalnih list MDruzi in Lista za razvoj.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Turel se povezuje s strankami, Miklavič stavi na nestrankarstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/nova-gorica/turel-se-povezuje-s-strankami-miklavic-stavi-na-nestrankarstvo/649154|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Tik pred drugim krogom je dogovor o sodelovanju dosegel še s s strankama [[Socialni demokrati|SD]] in Zveza za Primorsko.<ref>{{Navedi splet|title=[ZAVIHALI SMO ROKAVE ZA UČINKOVITO KOALICIJO]|url=https://www.facebook.com/samo.turel.zupan.mestne.obcine.nova.gorica/posts/pfbid02KAh7MbqcBwG6oPp6eZ2U56bBJx3XKfjyU2Uy9cxEMcDWg5Tj2Qwv3RoQjCfExDSTl|website=Facebook|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=S.|last=Turel}}</ref> Dotedanji župan Klemen Miklavič je širše strankarsko povezovanje pred drugim krogom zavrnil.<ref name=":1" /> {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#005DA4;" | | width="130" | '''[[Samo Turel]]''' |'''[[Gibanje Svoboda]]'''<br><small>(podpora: [[Nova Slovenija|NSi]], MDruzi, LZR, [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]], ZZP)</small> | align="right" |'''4.801''' | align="right" |'''55,78 %''' |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.806 | align="right" |44,22 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |8.607 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |79 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''8.686''' |'''33,57 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |25.874 |100,00 % |- |} == Rezultati volitev v mestni svet == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Lista za mestni svet ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" | 4.473 | 38,18 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|14|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" | 1.754 | 14,97 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#A30E82" | | style="text-align:center;" |'''Goriška.si''' | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | style="text-align:center;" | 1.277 | 10,90 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|32|#0c0093}} | {{decrease}} 3 |- | style="background:#FF0000" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" | 948 | 8,09 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | {{decrease}} 3 |- | style="background:#00B5DD" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" | 786 | 6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:#7ECE1F" | | style="text-align:center;" |'''LZR''' | Lista za razvoj | style="text-align:center;" | 770 | 6,57 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#392D83" | | style="text-align:center;" |'''ZZP''' | Zveza za Primorsko | style="text-align:center;" | 429 | 3,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Mdruzi''' | Lista Mdruzi | style="text-align:center;" | 397 | 3,39 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | style="text-align:center;" | 358 | 3,06 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#8DC63F" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" | 286 | 2,44 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" | 121 | 1,03 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' | [[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" | 117 | 1,00 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica]] 66ju4y97gh19qobzov69vrjqxlea198 1 595802 6746625 6611276 2026-09-04T09:58:10Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] prek preusmeritve 6611276 wikitext text/x-wiki {{GO-NG 2025 |uporabnik=VidicK01|kaj=ustvarjen}} == Naslov == @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] hej hoj, vidim da si prestavil tole stran na verzijo z oklepaji. PMM bi bilo pametneje pustiti usklajeno z ostalimi članki o volitvah, ki oklepajev v letnicah nimajo, saj je to načeloma sestavni del imena in ne razločitvena pripona, tako da predlagam vrnitev na prejšnji naslov. Kaj praviš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 9. januar 2026 (CET) l7ht17thcr2fr8sfulv82ocysxrwhpj 0 596754 6746617 6609575 2026-09-04T09:57:55Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746617 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2018 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2014 | previous_year = 2014 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | next_year = 2022 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>20. november 2022<br>4. december 2022 | turnout = 42,05 % <small>(2. krog) {{increase}} 8,04</small><br> 48,52 % <small>(1. krog) {{increase}} 3,28</small> | candidate1 = '''Klemen Miklavič''' | image1 = [[Slika:Klemen_Miklavič.jpg|150x150_pik]] | popular_vote1 = '''5.680''' | percentage1 = '''51,56&nbsp;%''' | party1 = '''Goriška.si''' | color1 = #A30E82 | candidate2 = Matej Arčon | image2 = [[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_20._03._2024_-_Matej_Arčon_02_(cropped2).jpg|150x150_pik]] | popular_vote2 = 5.336 | percentage2 = 48,44&nbsp;% | party2 = Lista Mateja Arčona | color2 = #7fba1e | title = župan | before_election = [[Matej Arčon]] | before_party = neodvisni | after_election = [[Klemen Miklavič]] | after_party = Goriška.si }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018''' so bile redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki so potekale 18. novembra in 2. decembra 2018 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitev 2018]]. Od skupaj nekaj več kot 26.300 volilnih upravičencev jih je glasovalo 12.788 v prvem ter 11.081 v drugem krogu in izvolilo novega župana [[Klemen Miklavič|Klemena Miklaviča]] ter 32 članov občinskega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati - Mestna občina Nova Gorica|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> == Kampanja == === Razpis volitev === 13. junija 2018 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Matej Tonin]] uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin za 18. november razpisal lokalne volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-za-18-november-razpisal-lokalne-volitve/460589|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Sa|last=J}}</ref> Rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil za 3. september 2022, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je bilo v Novi Gorici v prvem krogu 12.788.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek priprav na lokalne volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-priprav-na-lokalne-volitve/464851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Kandidati === V kampanji za novogoriškega župana so bile posebej izpostavljene naslednje teme: zmanjševanje pomena [[Igralniški turizem|igralništva]], pomanjkanje stanovanj, vprašanje obstanka [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] in prihodnost tamkajšnjega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriška kandidata obljubljata nova stanovanja in novo turistično vizijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/novogoriska-kandidata-obljubljata-nova-stanovanja-in-novo-turisticno-vizijo/473012|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica: še vedno pokašljujoče igralništvo in odhajajoča univerza|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/nova-gorica-se-vedno-pokasljujoce-igralnistvo-in-odhajajoca-univerza/471493|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Aljoša|last=Masten}}</ref> Konec septembra 2018 je kandidaturo napovedal Sebastjan Komel, kandidat [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=Sebastjan Komel, ki je pijan povzročil nesrečo, kandidira za župana {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sebastjan-komel-bo-kandidiral-kljub-mocno-pijani-voznji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Sledil mu je [[Klemen Miklavič]] z liste Goriška.si.<ref>{{Navedi splet|title='Nova Gorica stopica na mestu, prebivalci pa se izseljujejo' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupanski-stolcek-se-v-novi-gorici-zaostruje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> V začetku oktobra sta potegovanje za župansko mesto oznanila še Miran Müllner, kandidat Zveze za Primorsko, ki je med prioritetami izpostavil pomoč podjetnikom in starostnikom ter razvoj turizma in ekološke pridelave hrane, ter kandidatka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Elena Zavadlav Ušaj, ki se je med drugim zavzela za razvoj [[Vetrna energija|vetrne energije]].<ref>{{Navedi splet|title=Za novogoriškega župana se bosta potegovala tudi kandidat ZZP-ja in kandidatka SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/za-novogoriskega-zupana-se-bosta-potegovala-tudi-kandidat-zzp-ja-in-kandidatka-sds-a/468560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=L.|last=L}}</ref> 13. oktobra 2018 je tedanji župan [[Matej Arčon]] napovedal kandidaturo za svoj tretji mandat. Na tiskovni konferenci je predstavil program, osnovan na sedmih stebrih, posebej je izpostavil ureditev nove gospodarske cone na [[Ajševica|Ajševici]] ter čezmejni projekte na področju gospodarskega sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Arčon se bo potegoval za tretji županski mandat v Novi Gorici|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorisko/matej-arcon-se-bo-potegoval-za-tretji-zupanski-mandat-v-novi-gorici/469088|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Luka|last=Lukič}}</ref> Konec oktobra se je predstavil še kandidat [[Nova Slovenija|NSi]] Anton Harej, ki se je zavzel za »tesnejše sodelovanje vseh, ki delujejo na področju kmetijstva.«<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat Harej bi zagotovil prostor za gospodarski razvoj novogoriške občine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/zupanski-kandidat-harej-bi-zagotovil-prostor-za-gospodarski-razvoj-novogoriske-obcine/469704|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V kampanji pred drugim krogom se je napovedovalo tesen izid, pri tem naj bi imel Miklavič več podpore v mestu, dotedanji župan Arčon pa na podeželju.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica: Arčon ima prednost na podeželju, Miklavič v mestu|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/novice/nova-gorica-arcon-ima-prednost-na-podezelju-miklavic-v-mestu/472713|website=Radio Koper|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=|last=|first2=|last2=}}</ref> Razlika v drugem krogu je na koncu znašala dobrih 300 glasov podpore, po zmagi Miklaviča je Arčon zapustil tudi mestni svet, v katerega je bil izvoljen, in se tako umaknil iz novogoriške lokalne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Napeta bitka za županski stolček v Novi Gorici, na koncu slavil Miklavič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/napeta-bitka-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici-na-koncu-slavil-miklavic/473620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Sa|last=J}}</ref> === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="text-justify: none" |- style="font-size:small;" ! rowspan="3" width="150" |Datum ! rowspan="3" width="130" |Voditelj ! rowspan="3" width="70" |Medij ! colspan="6" | Županski kandidati ! rowspan="3" |Vir |- style="font-size:small;" ! scope="col" |Arčon ! scope="col" |Komel ! scope="col" |Miklavič ! scope="col" |Müllner ! scope="col" |Zavadlav Ušaj ! scope="col" |Harej |- ! style="width:6.5em; background:#2f56a5;" | ! style="width:6.5em; background:#FF0000;" | ! style="width:6.5em; background:#A30E82;" | ! style="width:6.5em; background:#392D83;" | ! style="width:6.5em; background:#FEF200;" | ! style="width:6.5em; background:#00B5DD;" | |- | Petek<br>9. november 2022 | Mojca Dumančič<br>Miloš Batistuta | style="text-align:center;" |[[TV SLO 2]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški kandidati za župana o razvojnem preboju, univerzi in stanovanjski problematiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/novogoriski-kandidati-za-zupana-o-razvojnem-preboju-univerzi-in-stanovanjski-problematiki/471331|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=G. C. , La|last=Da}}</ref> |- |} == Rezultati volitev za župana == === 1. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#2f56a5;" | | width="130" | [[Matej Arčon]] | Lista Mateja Arčona | align="right" |4.789 | align="right" |40,78 % |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.036 | align="right" |25,85 % |- ! colspan="5" | |- | width="1" style="background:#FF0000;" | | width="130" | Sebastjan Komel | [[Socialni demokrati]] | align="right" |2.135 | align="right" |16,90 % |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" | Elena Zavadlav Ušaj | [[Slovenska demokratska stranka]] | align="right" |1.587 | align="right" |12,56 % |- | width="1" style="background:#00B5DD;" | | width="130" | Anton Harej | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | align="right" |514 | align="right" |4,07 % |- | width="1" style="background:#392D83;" | | width="130" | Miran Müllner | Zveza za Primosko | align="right" |473 | align="right" |3,74 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |12.633 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |153 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''12.786''' |'''48,52 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |26.354 |100,00 % |- |} === 2. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | '''[[Klemen Miklavič]]''' |'''Goriška.si, Manojlović – Miklavič''' | align="right" |'''5.680''' | align="right" |'''51,56 %''' |- | width="1" style="background:#2f56a5;" | | width="130" | [[Matej Arčon]] | Lista Mateja Arčona | align="right" |5.336 | align="right" |48,44 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |11.016 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |65 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''11.081''' |'''42,05 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |26.352 |100,00 % |- |} == Rezultati volitev v mestni svet == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Lista za mestni svet ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#A30E82" | | style="text-align:center;" |'''Goriška.si''' | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | style="text-align:center;" | 2.154 | 17,19 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|32|#0c0093}} | {{increase}} 3 |- | style="background:#FF0000" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" | 1.687 | 13,46 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" | 1.575 | 12,57 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{increase}} 2 |- | style="background:#2f56a5" | | style="text-align:center;" |'''LMA''' | Lista Mateja Arčona | style="text-align:center;" | 1.226 | 9,79 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|32|#0c0093}} | {{decrease}} 2 |- | style="background:#2fb6bd" | | style="text-align:center;" |'''LRG''' | Lista Roberta Goloba | style="text-align:center;" | 1.073 | 8,56 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:dodgerblue" | | style="text-align:center;" |'''SAB''' | [[Stranka Alenke Bratušek]] | style="text-align:center;" | 564 | 4,50 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#C88A65" | | style="text-align:center;" |'''LOP''' | Lista obrti in podjetništva | style="text-align:center;" | 558 | 4,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#392D83" | | style="text-align:center;" |'''ZZP''' | Zveza za Primorsko | style="text-align:center;" | 556 | 4,44 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#E9D66B" | | style="text-align:center;" |'''LTBP''' | Lista Trnovske in Banjške planote | style="text-align:center;" | 528 | 4,21 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#8DC63F" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" | 516 | 4,12 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#00B5DD" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" | 468 | 3,74 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | style="text-align:center;" | 432 | 3,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#0c0093" | | style="text-align:center;" |'''SMC''' | [[Stranka modernega centra]] | style="text-align:center;" | 311 | 2,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#FF9966" | | style="text-align:center;" |'''LRP''' | Lista za razvoj podeželja | style="text-align:center;" | 300 | 2,39 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#D891EF" | | style="text-align:center;" |'''KZRSG''' | Koalicija za razvoj Solkana in Goriške | style="text-align:center;" | 212 | 1,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#4961c1" | | style="text-align:center;" |'''DD''' | [[Dobra država]] | style="text-align:center;" | 113 | 0,90 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' | [[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" | 107 | 0,85 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" | 86 | 0,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#55943f" | | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | [[Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" | 63 | 0,50 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica]] cv17shl4ph4v7m9w1lf4d70syvbr5f0 6746619 6746617 2026-09-04T09:58:04Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] 6746617 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2018 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2014 | previous_year = 2014 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | next_year = 2022 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>20. november 2022<br>4. december 2022 | turnout = 42,05 % <small>(2. krog) {{increase}} 8,04</small><br> 48,52 % <small>(1. krog) {{increase}} 3,28</small> | candidate1 = '''Klemen Miklavič''' | image1 = [[Slika:Klemen_Miklavič.jpg|150x150_pik]] | popular_vote1 = '''5.680''' | percentage1 = '''51,56&nbsp;%''' | party1 = '''Goriška.si''' | color1 = #A30E82 | candidate2 = Matej Arčon | image2 = [[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_20._03._2024_-_Matej_Arčon_02_(cropped2).jpg|150x150_pik]] | popular_vote2 = 5.336 | percentage2 = 48,44&nbsp;% | party2 = Lista Mateja Arčona | color2 = #7fba1e | title = župan | before_election = [[Matej Arčon]] | before_party = neodvisni | after_election = [[Klemen Miklavič]] | after_party = Goriška.si }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018''' so bile redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki so potekale 18. novembra in 2. decembra 2018 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitev 2018]]. Od skupaj nekaj več kot 26.300 volilnih upravičencev jih je glasovalo 12.788 v prvem ter 11.081 v drugem krogu in izvolilo novega župana [[Klemen Miklavič|Klemena Miklaviča]] ter 32 članov občinskega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati - Mestna občina Nova Gorica|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> == Kampanja == === Razpis volitev === 13. junija 2018 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Matej Tonin]] uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin za 18. november razpisal lokalne volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-za-18-november-razpisal-lokalne-volitve/460589|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Sa|last=J}}</ref> Rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil za 3. september 2022, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je bilo v Novi Gorici v prvem krogu 12.788.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek priprav na lokalne volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-priprav-na-lokalne-volitve/464851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Kandidati === V kampanji za novogoriškega župana so bile posebej izpostavljene naslednje teme: zmanjševanje pomena [[Igralniški turizem|igralništva]], pomanjkanje stanovanj, vprašanje obstanka [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] in prihodnost tamkajšnjega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriška kandidata obljubljata nova stanovanja in novo turistično vizijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/novogoriska-kandidata-obljubljata-nova-stanovanja-in-novo-turisticno-vizijo/473012|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica: še vedno pokašljujoče igralništvo in odhajajoča univerza|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/nova-gorica-se-vedno-pokasljujoce-igralnistvo-in-odhajajoca-univerza/471493|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Aljoša|last=Masten}}</ref> Konec septembra 2018 je kandidaturo napovedal Sebastjan Komel, kandidat [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=Sebastjan Komel, ki je pijan povzročil nesrečo, kandidira za župana {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sebastjan-komel-bo-kandidiral-kljub-mocno-pijani-voznji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Sledil mu je [[Klemen Miklavič]] z liste Goriška.si.<ref>{{Navedi splet|title='Nova Gorica stopica na mestu, prebivalci pa se izseljujejo' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupanski-stolcek-se-v-novi-gorici-zaostruje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> V začetku oktobra sta potegovanje za župansko mesto oznanila še Miran Müllner, kandidat Zveze za Primorsko, ki je med prioritetami izpostavil pomoč podjetnikom in starostnikom ter razvoj turizma in ekološke pridelave hrane, ter kandidatka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Elena Zavadlav Ušaj, ki se je med drugim zavzela za razvoj [[Vetrna energija|vetrne energije]].<ref>{{Navedi splet|title=Za novogoriškega župana se bosta potegovala tudi kandidat ZZP-ja in kandidatka SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/za-novogoriskega-zupana-se-bosta-potegovala-tudi-kandidat-zzp-ja-in-kandidatka-sds-a/468560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=L.|last=L}}</ref> 13. oktobra 2018 je tedanji župan [[Matej Arčon]] napovedal kandidaturo za svoj tretji mandat. Na tiskovni konferenci je predstavil program, osnovan na sedmih stebrih, posebej je izpostavil ureditev nove gospodarske cone na [[Ajševica|Ajševici]] ter čezmejni projekte na področju gospodarskega sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Arčon se bo potegoval za tretji županski mandat v Novi Gorici|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorisko/matej-arcon-se-bo-potegoval-za-tretji-zupanski-mandat-v-novi-gorici/469088|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Luka|last=Lukič}}</ref> Konec oktobra se je predstavil še kandidat [[Nova Slovenija|NSi]] Anton Harej, ki se je zavzel za »tesnejše sodelovanje vseh, ki delujejo na področju kmetijstva.«<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat Harej bi zagotovil prostor za gospodarski razvoj novogoriške občine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/zupanski-kandidat-harej-bi-zagotovil-prostor-za-gospodarski-razvoj-novogoriske-obcine/469704|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V kampanji pred drugim krogom se je napovedovalo tesen izid, pri tem naj bi imel Miklavič več podpore v mestu, dotedanji župan Arčon pa na podeželju.<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica: Arčon ima prednost na podeželju, Miklavič v mestu|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/novice/nova-gorica-arcon-ima-prednost-na-podezelju-miklavic-v-mestu/472713|website=Radio Koper|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=|last=|first2=|last2=}}</ref> Razlika v drugem krogu je na koncu znašala dobrih 300 glasov podpore, po zmagi Miklaviča je Arčon zapustil tudi mestni svet, v katerega je bil izvoljen, in se tako umaknil iz novogoriške lokalne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Napeta bitka za županski stolček v Novi Gorici, na koncu slavil Miklavič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/napeta-bitka-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici-na-koncu-slavil-miklavic/473620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=Sa|last=J}}</ref> === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="text-justify: none" |- style="font-size:small;" ! rowspan="3" width="150" |Datum ! rowspan="3" width="130" |Voditelj ! rowspan="3" width="70" |Medij ! colspan="6" | Županski kandidati ! rowspan="3" |Vir |- style="font-size:small;" ! scope="col" |Arčon ! scope="col" |Komel ! scope="col" |Miklavič ! scope="col" |Müllner ! scope="col" |Zavadlav Ušaj ! scope="col" |Harej |- ! style="width:6.5em; background:#2f56a5;" | ! style="width:6.5em; background:#FF0000;" | ! style="width:6.5em; background:#A30E82;" | ! style="width:6.5em; background:#392D83;" | ! style="width:6.5em; background:#FEF200;" | ! style="width:6.5em; background:#00B5DD;" | |- | Petek<br>9. november 2022 | Mojca Dumančič<br>Miloš Batistuta | style="text-align:center;" |[[TV SLO 2]] | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' | style="background:#90ff90; color:black; text-align:center;" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški kandidati za župana o razvojnem preboju, univerzi in stanovanjski problematiki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/novogoriski-kandidati-za-zupana-o-razvojnem-preboju-univerzi-in-stanovanjski-problematiki/471331|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=G. C. , La|last=Da}}</ref> |- |} == Rezultati volitev za župana == === 1. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#2f56a5;" | | width="130" | [[Matej Arčon]] | Lista Mateja Arčona | align="right" |4.789 | align="right" |40,78 % |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | [[Klemen Miklavič]] | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | align="right" |3.036 | align="right" |25,85 % |- ! colspan="5" | |- | width="1" style="background:#FF0000;" | | width="130" | Sebastjan Komel | [[Socialni demokrati]] | align="right" |2.135 | align="right" |16,90 % |- | width="1" style="background:#FEF200;" | | width="130" | Elena Zavadlav Ušaj | [[Slovenska demokratska stranka]] | align="right" |1.587 | align="right" |12,56 % |- | width="1" style="background:#00B5DD;" | | width="130" | Anton Harej | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | align="right" |514 | align="right" |4,07 % |- | width="1" style="background:#392D83;" | | width="130" | Miran Müllner | Zveza za Primosko | align="right" |473 | align="right" |3,74 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |12.633 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |153 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''12.786''' |'''48,52 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |26.354 |100,00 % |- |} === 2. krog === {| class="wikitable" style="line-height:24px;" ! colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Kandidat ! rowspan="2" bgcolor="#ececec" |Stranka ! colspan="2" bgcolor="#ececec" |Rezultat |- ! bgcolor="#ececec" |Št. glasov ! bgcolor="#ececec" |'''%''' |- | width="1" style="background:#A30E82;" | | width="130" | '''[[Klemen Miklavič]]''' |'''Goriška.si, Manojlović – Miklavič''' | align="right" |'''5.680''' | align="right" |'''51,56 %''' |- | width="1" style="background:#2f56a5;" | | width="130" | [[Matej Arčon]] | Lista Mateja Arčona | align="right" |5.336 | align="right" |48,44 % |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Veljavne glasovnice |11.016 |99,99 % |- |Neveljavne glasovnice |65 |0,01 % |- ! colspan=3| |- |'''Skupaj – Volilna udeležba''' |'''11.081''' |'''42,05 %''' |- |Vseh volilnih upravičencev |26.352 |100,00 % |- |} == Rezultati volitev v mestni svet == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Lista za mestni svet ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#A30E82" | | style="text-align:center;" |'''Goriška.si''' | Goriška.si, Manojlović – Miklavič | style="text-align:center;" | 2.154 | 17,19 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|32|#0c0093}} | {{increase}} 3 |- | style="background:#FF0000" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" | 1.687 | 13,46 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" | 1.575 | 12,57 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|32|#0c0093}} | {{increase}} 2 |- | style="background:#2f56a5" | | style="text-align:center;" |'''LMA''' | Lista Mateja Arčona | style="text-align:center;" | 1.226 | 9,79 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|32|#0c0093}} | {{decrease}} 2 |- | style="background:#2fb6bd" | | style="text-align:center;" |'''LRG''' | Lista Roberta Goloba | style="text-align:center;" | 1.073 | 8,56 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|32|#0c0093}} | {{increase}} 1 |- | style="background:dodgerblue" | | style="text-align:center;" |'''SAB''' | [[Stranka Alenke Bratušek]] | style="text-align:center;" | 564 | 4,50 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#C88A65" | | style="text-align:center;" |'''LOP''' | Lista obrti in podjetništva | style="text-align:center;" | 558 | 4,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#392D83" | | style="text-align:center;" |'''ZZP''' | Zveza za Primorsko | style="text-align:center;" | 556 | 4,44 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#E9D66B" | | style="text-align:center;" |'''LTBP''' | Lista Trnovske in Banjške planote | style="text-align:center;" | 528 | 4,21 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#8DC63F" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' | [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" | 516 | 4,12 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#00B5DD" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" | 468 | 3,74 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | style="text-align:center;" | 432 | 3,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#0c0093" | | style="text-align:center;" |'''SMC''' | [[Stranka modernega centra]] | style="text-align:center;" | 311 | 2,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#FF9966" | | style="text-align:center;" |'''LRP''' | Lista za razvoj podeželja | style="text-align:center;" | 300 | 2,39 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{decrease}} 1 |- | style="background:#D891EF" | | style="text-align:center;" |'''KZRSG''' | Koalicija za razvoj Solkana in Goriške | style="text-align:center;" | 212 | 1,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#4961c1" | | style="text-align:center;" |'''DD''' | [[Dobra država]] | style="text-align:center;" | 113 | 0,90 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' | [[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" | 107 | 0,85 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" | 86 | 0,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | {{steady}} 0 |- | style="background:#55943f" | | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | [[Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" | 63 | 0,50 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|32|#0c0093}} | ''na novo'' |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica]] cv17shl4ph4v7m9w1lf4d70syvbr5f0 1 596755 6746621 6609576 2026-09-04T09:58:04Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018)]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] 6609576 wikitext text/x-wiki {{GO-NG 2025 |uporabnik=VidicK01|kaj=ustvarjen}} os9rxq19qia9vtk117h04ltqico720z 1 596776 6746612 6611289 2026-09-04T09:56:22Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Ljubljani 2014]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 6611289 wikitext text/x-wiki == Naslov == PMM bi bilo smiselno uskladiti naslov s polnim imenom občine, tj. [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]]. Novejša zgleda sta tudi [[lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)]] in [[lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018)]] (zanemarimo format letnice, ki je še pod vprašajem). Kaj pravite? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:49, 9. januar 2026 (CET) 3uwwgoxl6c7cvmczf5t39by98bd3xmp 0 601546 6746355 6669839 2026-09-03T13:21:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746355 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovenska slikarka in rezbarka (1914–2001)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Fredy Malec Koschitz okoli leta 1935|relatives=[[Elza Kastl Obereigner]] (teta)<br/> [[Liza Obereigner Hribar]] (sestrična)}} '''Friederike Malec Koschitz''', znana tudi kot '''Fredy Malec Koschitz''',{{Efn|Znana je bla tudi pod imeni Frida, Frieda in Fredi.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], [[18. oktober]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[2001]], [[Celovec]]. Delovala je kot umetnica na območju današnje Slovenije, pozneje pa v Avstriji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V medvojnem obdobju in času druge svetovne vojne je slikala in razstavljala slike, ki so bile pod vplivom modernističnih tokov in francoskega slikarstva, zlasti Paula Cézanna.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Po vojni je zaradi finančnih težav večinoma opustila slikarstvo ter se posvetila rezbarstvu in ljudski umetnosti, pri čemer je izdelovala lesene dekorativne predmete, kasneje pa se specializirala za restavriranje in poslikavo sakralne umetnosti v kapelicah.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Poslikala je več kot petdeset kapelic.<ref name=":3" /> == Otroštvo == Rojena je bila 18. oktobra 1914 v umetniški družini v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Njena mati je bila trgovska pomočnica Frida Kastl (1886–1957) iz Ljubljane, njen oče pa stotnik avstroogrske vojske češkega porekla Zdenko Malec.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/90946dfa-3736-4380-b8a8-20fa9e511d3d/enota/0/0d9c5c81-714f-49f2-a902-6d20a77ee1d6?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-26|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 2. del/Prečna ulica, 3|date=1921|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.ugm.si/assets/uploads/files/1/1/2/friederike_malec_cv_lekt.pdf|title=Friederike Malec|date=2023|publisher=Umetnostna galerija Maribor|access-date=2026-04-26|archive-date=2026-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20260426214059/https://www.ugm.si/assets/uploads/files/1/1/2/friederike_malec_cv_lekt.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=ae8410b7-172c-4f1b-b11d-cd69d0bebd8f|title=Žale [A]: Oddelek [ZIDA] Vrsta [D1] Grob [18G]|website=grobovi.zale.si|publisher=Žale|language=Sl}}</ref> Junija 1915 je njen oče umrl kot vojak prve svetovne vojne.<ref>{{Navedi knjigo|title=C. A K. Pěší Pluk Č. 75 A K. U. K. Infanterieregiment Nr. 75. Matriky Pěšího Pluku 29 A Předchůdců. 1914-1917. Sv. 4, S. 43.|year=1914-1917|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/70940/records/264975?tid=&pid=&queryId=7921e017-6e97-4739-9afc-8ede9f53faba&usePUBJs=true|language=Cs|trans-title=C. A K. Pehotni polk št. 75 A K. U. K. Pehotni polk št. 75. Registri pokojnikov pehotnega polka 29 A. 1914–1917. Zvezek 4, str. 43.}}</ref> Z materjo je tako živela z materino mamo, trgovko Frančiško Julijano Peterka (1855–1943), v katere trgovini z meterskim blagom je bila njena mati zaposlena, materinim očetom, visokim avstrijskim topniškim častnikom Karlom Kastlom (1848–1920), ki se je ljubiteljsko ukvarjal s slikanjem, materino sestro, kiparko in miniaturistko [[Elza Kastl Obereigner|Elzo Kastl Obereigner]], in Elzino hčerko Elisabeth Charlotte Obereigner, kasnejšo kiparko, znano kot [[Liza Obereigner Hribar]].<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Fredy Koschitz in družinske vezi|url=https://www.ugm.si/razstave/fredy-koschitz-in-druzinske-vezi-4857/|website=www.ugm.si|accessdate=2026-04-26|date=2023|publisher=Umetnostna galerija Maribor|language=Sl|archive-date=2026-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20260426214053/https://www.ugm.si/razstave/fredy-koschitz-in-druzinske-vezi-4857/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Liza Hribar: Z možem »obsojena« na Nagodetovem procesu [1]|url=https://www.druzina.si/clanek/liza-hribar-zoran-hribar-angelika-hribar-nagodetov-proces-jaslice-kropa-vanja-krzan-1|website=druzina.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Vanja|last=Kržan|date=17.4.2026|publisher=Družina}}</ref> Po osnovnem šolanju je začela obiskovati mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani (sedanja [[Gimnazija Poljane]]). Tam je junija 1934 maturirala.<ref>{{Navedi novice|title=Matura na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani|date=20.6.1934|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XKAWE3Y|language=Sl|volume=139|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro|page=2}}</ref> == Izobraževanje == V času šolanja na gimnaziji je obiskovala večerno umetniško šolo Probuda (sedanja [[Srednja šola tehniških strok Šiška]]).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pozabljena slovenska slikarka, ki so jo imeli za moškega|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/na-novo-odkrita-slovenska-slikarka-ki-so-jo-imeli-za-moskega-2778919/|website=www.dnevnik.si|date=2026-02-19|accessdate=2026-04-26|language=sl|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref><ref name=":3" /> Tam je pri slikarki [[Henrika Šantel|Henriki Šantel]] obiskovala tečaj slikanja, kjer je odkrila svoj slikarski talent.<ref name=":0" /><ref name=":3" /><ref name=":5" /> Kasneje je v Probudi pri slikarjema [[Saša Šantel|Saši Šantlu]] in [[Mirko Šubic|Mirku Šubicu]] obiskovala tečaj akta, pri kiparju [[Anton Sever|Antonu Severju]] pa kiparski tečaj.<ref name=":3" /> Leta 1936 je odšla v [[München]], kjer se je vpisala na študij slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Tam se je šolala štiri semestre.<ref name=":3" /> Pri tamkajšnjem profesorju {{ill|Julius Hess|lt=Juliusu Hessu|de|Julius Hess}} (1878–1957), nemškemu slikarju, se je sepecializirala v slikanju v naravi.<ref name=":3" /> Po koncu študija je skupaj z skupino sošolcev z akademije odšla na [[Sicilija (dežela)|Sicilijo]], kjer je preživela zimo leta 1938 in se ukvarjala slikanjem pokrajin.<ref name=":5" /><ref name=":3" /> Potem je odšla v [[Firence]] in se tam šest mesecev izpopolnjevala v slikarstvu.<ref name=":0" /><ref name=":3" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Fredi Koschitz|date=21.4.1943|newspaper=Marburger Zeitung|volume=111|language=De|trans-title=Fredi Koschitz|publisher=Marburger Verlags- und Druckerei Ges|last=Matzek|first=Kurt Fildebrand|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RI7TGOVG|page=6}}</ref> == Delo == === Medvojni čas === Po študiju se je vrnila v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslavijo]] in se posvetila slikarstvu. Leta 1940 se je poročila z novinarjem nemškega porekla iz [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], Ottom Koschitzem (1911–1961), ki je sicer dobro govoril slovensko.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=† Urednik Otto Koschitz|date=16.3.1961|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K4ZQMPYM|newspaper=Naš tednik|volume=11|publisher=Narodni svet koroških Slovencev|language=Sl}}</ref><ref name=":3" /> V zakonu je v naslednjih štirih letih rodila tri hčerke.<ref name=":3" /> Najstarejša od njih, [[Karin Koschitz Woschitz]] (*1941), je kasneje postala kiparka.<ref name=":2" /> Najprej je z družino živela v [[Zagreb|Zagrebu]], kmalu po rojstvu prvorojenke pa se je preselila v [[Maribor]]. Med leti 1939 in 1945 je veliko slikala in razstavljala, večinoma na skupinskih razstavah v [[Gradec|Gradcu]], [[Leoben|Leobnu]] in Mariboru pod okriljem mariborske podružnice Združenja štajerskih umetnikov ljubiteljev umetnosti.<ref name=":5" /> To je bilo združenje nemško orientiranih umetnikov in v času nemške okupacije Jugoslavije edina kulturna organizacija, ki je omogočala likovno razstavljanje. Združenje je bilo tesno povezano z nacistično stranko.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Po mnenju poznavalke slikarkinega dela, umetnostne zgodovinarke [[Andreja Borin|Andreje Borin]], sicer ni jasno, ali je bila umetnica osebno naklonjena nacizmu.<ref name=":0" /> Leta 1943 je v Mariboru imela svojo prvo samostojno umetniško razstavo.<ref name=":2" /> Njene ohranjene slike iz tistega časa odlikuje fino občutenje barve in svetlobe, razkrivajo pa tudi poznavanje [[Paul Cézanne|Paula Cézanna]] in njegovega načina gradnje slikarske površine, kar je najverjetneje vpliv njenega učitelja na münchenski akademiji Juliusa Hessa.<ref name=":3" /> Po mnenju Andreje Borin je v njenem takratnem delu mogoče slediti umirjenemu modernizmu s francoskimi vzori.<ref name=":0" /> Dve njeni sliki iz tega časa sta v stalni zbirki [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostne galerije Maribor]], nekaj pa jih hrani {{ill|Neue Galerie Graz|lt=|de|}}.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> Nekaj mesecev pred koncem vojne je s hčerkami prebegnila v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer se ji je kasneje pridružil tudi mož.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> === Povojni čas === Po begu v Avstrijo je morala slikarstvo zaradi finančnih težav opustiti, zato se je posvetila ljudski umetnosti. Družino je preživljala z izdelavo in prodajo dekorativnih lesenih predmetov, ki jih je bilo na avstrijskem podeželju, kjer je živela, lažje prodajati kot slike.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Rezbarila in rezljala je predvsem nabožne podobe, šahovske figure, punčke, jaslice in lesene škatle.<ref name=":3" /> Kmalu je za svoje izdelke začela dobivati tudi naročila, ki so ji omogočila večjo finančno preskrbljenost. Kasneje se je z družino naselila v [[Celovec|Celovcu]], kjer je družino še naprej preživljala z rezbarstvom.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po pričevanju najstarejše hčere je pogosto ponavljala, da je hvaležna za znanje umetnosti, da se ji ni bilo treba preživljati s pospravljanjem in čiščenjem po hišah.<ref name=":0" /> Po nekaj letih se je začela ukvarjati tudi z poslikavo kmečkega pohištva.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Malo se je ukvarjala tudi z ilustriranjem.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Staub unter Sternen|last=Strutz|first=Herbert|publisher=Heyn|year=1965|location=Celovec|language=De|trans-title=Prah pod zvezdami|others=ilustrirala [[Fredy Malec Koschitz]]}}</ref> V začetku šesdesetih let se je začela ukvarjati s poslikavami in restavriranjem kapelic.<ref name=":0" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Juwelen unserer Kulturlandschaft - Kruschitz Kapelle|url=https://www.kleindenkmaeler.at/detail/kruschitz_kapelle|website=www.kleindenkmaeler.at|accessdate=2026-04-26|language=Sl|trans-title=Biseri naše kulturne krajine - Kruschitzova kapela}}</ref><ref name=":3" /> Leta 1961 ji je po dolgi bolezni umrl mož.<ref name=":6" /> Sčasoma se je povsem posvetila restavriranju in poslikavi kapelic. V naslednjih desetletjih je poslikala več kot petdeset kapelic.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Poznejše življenje in smrt == Še v pozni starosti je opravljala restavratorska dela.<ref name=":0" /> Pogosto je potovala v tujino, da bi obiskala hčer, ki se je naselila na tujem.<ref name=":0" /> Umrla je leta 2001 v Celovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.leykamverlag.at/wp-content/uploads/2021/06/Leseprobe_Ladies-First.pdf|title=Ladies First! Künstlerinnen in und aus der Steiermark 1850–1950|date=2020|publisher=Neue Galerie Graz Universalmuseum Joanneum|trans-title=Ladies first! Umetnice iz Štajerske 1850–1950|language=De|editor-last=Danzer|editor-first=Gudrun}}</ref> == Zmota in odkritje == Dolgo časa je v Umetnostni galeriji Maribor zmotno veljalo, da za imenom stoji moški.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Razkrita uganka Fredy Koschitz|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/razkrita-uganka-fredy-koschitz|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|date=18.1.2023|publisher=Delo|last=Rak|first=Peter}}</ref> Ob pripravi razstave v Neue Galerie Graz z naslovom ''Women first! Umetnice iz Štajerske 1850–1950'' (2020) je kustosinja razstave, avstrijska umetnostna zgodovinarka Gudrun Danzer, iskala podatke o umetnicah na Štajerskem in odkrila umetnico, ki jo je članek v Marburger Zeitung imenoval Fredi Koschitz.<ref name=":8" /><ref name=":5" /> Ker je sodelovala tudi z Umetnostno galerijo v Mariboru, je za to umetnico slišala umetnostna zgodovinarka in višja kustosinja v Umetnostni galeriji v Mariboru, Andreja Borin, ki se je odločila, da razišče za koga gre.<ref name=":8" /><ref name=":0" /> Po dolgem iskanju je v arhivskem dokumentu o prijavljenih družinskih članih na ljubljanskem naslovu naletela tudi na ime Elza Kastl Obereigner. S pomočjo njenih potomcev je ugotovila, da gre pri Fredi za umetnico Friederike Malec, ki pa je svoja dela podpisovala s Fredy.<ref name=":8" /> == Knjige z njenimi ilustracijami == * ''Staub unter Sternen'' (napisal {{ill|Herbert Strutz|lt=|de|}}, Heyn, 1965, Celovec)<ref name=":9" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Malec Koschitz, Fredy}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Avstrijski Slovenci]] f6zn96yi7htms8fceuz0f80545wwynp 0 601784 6746440 6743581 2026-09-03T19:35:44Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6746440 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''465''' profesionalnih zmag (do 3. septembra 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|15 ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''130''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''112''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''111''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|38. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''82''' |- style="text-align:center;" | align=center|42. ! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] | '''79''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''77''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|65. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]''' | '''66''' |- style="text-align:center;" | align=center|74. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|76. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]''' | '''61''' |- style="text-align:center;" | align=center|87. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]''' | '''57''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] gm6rhdkmn3u7czbr92zf78dcidxpvbd 0 601891 6746545 6727742 2026-09-04T07:43:38Z Sporti 5955 2026 6746545 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Češki | image = Czech Tour Logo.png | image_caption = logotip dirke | date = avgust | region = [[Češka]] | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = [[Leopold König]] | first = {{start date|2009}}<ref name="HIS"/> | number = 18 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Martin Hebík]]|CZE}} | mostwins = {{flagathlete|[[Leopold König]]|CZE}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Andrew August]]|USA}} }} [[File:Start line with riders, 2023 Czech Tour, Prostějov.jpg|thumb|260px|Dirka leta 2023]] '''Dirka po Češki''' (uradno '''''Czech Cycling Tour''''' do leta 2019, '''''Sazka Tour''''' v letih 2020 in 2021 ter '''''Czech Tour''''' od leta 2022) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Češka|Češki]], ki poteka od leta 2009. Od leta 2015 je del dirk [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1.<ref name="HIS">{{navedi splet|url=https://www.czechtour.com/en/race-history|title=The History of SAZKA Tour |publisher=Czech Cycling Tour, s.r.o.|access-date=28 July 2024}}</ref> Trasa dirke poteka po [[Olomouc]]u, [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskem okraju]] in [[Pardubice|Pardubicah]] preko gorovij [[Hrubý Jeseník]]a in [[Beskidi|Beskidov]].<ref name="PCS-HIS">{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/czech-tour|title=Czech Tour statistics|website=procyclingstats.com|publisher=[[ProCyclingStats]]|date=28 July 2024|access-date=28 July 2024}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Leopold König]] z dvema zmagama, po končani karieri je postal direktor dirke.<ref name="HIS"/> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2009||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]] |- |2010||{{ikonazastave|CZE}} [[Leopold König]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bucháček]]|| {{ikonazastave|CZE}} [[Milan Kadlec (kolesar)|Milan Kadlec]] |- |2011||{{ikonazastave|CZE}} [[Stanislav Kozubek]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Baranowski]]|| {{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hudeček]] |- |2012||{{ikonazastave|CZE}} [[František Padour]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Kočetkov]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Sven van Luijk]] |- |2013||{{ikonazastave|CZE}} [[Leopold König]]||{{ikonazastave|DNK}} [[Kristian Haugaard Jensen]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Sven van Luijk]] |- |2014||{{ikonazastave|DNK}} [[Martin Mortensen]]||{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Baldo]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Maroš Kováč]] |- |2015||{{ikonazastave|CZE}} [[Petr Vakoč]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Bárta]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]] |- |2016||{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Sebastian Langeveld]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- |2017||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Bárta]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Jan Tratnik]] |- |2018||{{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Andreas Schillinger]]||{{ikonazastave|LVA}} [[Aleksejs Saramotins]] |- |2019||{{ikonazastave|ZAF}} [[Daryl Impey]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Lucas Hamilton]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]] |- |2020||{{ikonazastave|AUS}} [[Damien Howson]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Markus Hoelgaard]] |- |2021||{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Zana]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Halland Johannessen]]||{{ikonazastave|EST}} [[Rein Taaramäe]] |- |2022||{{ikonazastave|ITA}} [[Lorenzo Rota (kolesar)|Lorenzo Rota]]||{{ikonazastave|DNK}} [[Anthon Charmig]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Kevin Colleoni]] |- |2023||{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Lipowitz]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Ben Zwiehoff]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2024||{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]||{{ikonazastave|COL}} [[Sergio Higuita]] |- |2025||{{ikonazastave|BEL}} [[Junior Lecerf]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Cian Uijtdebroeks]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Fancellu]] |- |2026||{{ikonazastave|USA}} [[Andrew August]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Fancellu]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke na Češkem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2009]] 53c29nj4ncnztcxwxyihqypg8dlt1hp 0 601917 6746543 6720217 2026-09-04T07:42:22Z Sporti 5955 2026 6746543 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Bolgariji | image = | date = september | region = [[Bolgarija]] | localnames = Обиколка на България {{in lang|bg}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | first = {{start date|1924}} | number = 72 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Georgi Abadžiev (kolesar)|Georgi Abadžiev]]|BUL}}<br>{{flagathlete|[[Kosta Djulgerov]]|BUL}} | mostwins = {{nowrap|{{flagathlete|[[Ivailo Gabrovski]]|BUL}} ''(5 zmag)''}} | mostrecent = {{flagathlete|[[Antoni Muryj]]|POL}} }} [[File:Tour of Bulgaria 2010 Stage 4.jpg|thumb|Dirka leta 2010]] '''Dirka po Bolgariji''' ({{jezik-bg|Обиколка на България}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Bolgarija|Bolgariji]], ki je prvič potekala leta 1924.<ref name="Bulgaria">{{navedi splet|url=http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1963 |archive-url=https://archive.today/20130425160209/http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1963 |url-status=usurped |archive-date=25 April 2013 |title=Tour of Bulgaria |accessdate=11 May 2015 |work=Cycling Archives}}</ref> Je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2. Dolžina dirke je približno 1500 kilometrov, konča se v [[Sofija|Sofiji]]. V času [[hladna vojna|hladne vojne]] je dirka veljala na eno najprestižnejših evropskih etapnih dirk. Leta 2017 je bila dirka razdeljena na dva dela, sever in jug. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Ivailo Gabrovski]] s petimi zmagami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/races/tour-of-bulgaria-2-2-1/stage-9/results|title=Stevis tops Bartko for final stage|work=Cycling News|publisher=Future Publishing Limited|date=20 September 2010|accessdate=1 May 2012}}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1924 |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Georgi Abadžiev]]<br>{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Kosta Djulgerov]] | |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Nikola Vetov]] |- |1925-34 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1935 |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Marin Nikolov]] |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Nikola Nenov]] |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Gentčo Grozev]] |- |1936-48 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1949 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Rangel Mitov]] |- |1950 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Dinev]] |- |1951-54 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1955 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Stojan Georgiev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |- |1956 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Dimitar Kolev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |- |1957 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Todorov]] |- |1958 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Wasko]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Kamiel Buysse]] |- |1959 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|NED}} [[Lex van Kreuningen]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bogusław Fornalczyk]] |- |1960 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Durnez]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Leboutte]] |- |1961 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Dimitar Kolev]] |{{ikonazastave|YUG}} [[Jože Šebenik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Eugeniusz Pokorny]] |- |1962 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Johannes Schober]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |- |1963 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Lajlo Cocev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |- |1964 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Boris Botčev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Stefan Nejčev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |- |1965 |{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Angel Kirilov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Bonetto]] |- |1966 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] ||{{ikonazastave|DDR}} [[Klaus Ampler]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Angel Kirilov]] |- |1967 |{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Venzel]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Dimitar Kotev]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Slavčo Nikolov]] |- |1968 |{{ikonazastave|BGR}} [[Vesko Kutuev]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Knispel]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Slavčo Nikolov]] |- |1969 |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvio Poloni]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Knispel]] |{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Labocha]] |- |1970 |{{ikonazastave|NLD}} [[Fedor den Hertog]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dieter Gonschorek]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dieter Mickein]] |- |1971 |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Szurkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zygmunt Hanusik]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Otto Timm]] |- |1972 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Ivan Popov (kolesar)|Ivan Popov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Lucjan Lis]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Henke Svatopluk]] |- |1973 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Ivan Skosirev]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Detlef Kletzin]] |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Jani Tčakarov]] |- |1974 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Rinat Ščarafulin]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksander Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Jørgen Marcussen]] |- |1975 |{{ikonazastave|POL}} [[Janusz Kowalski]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksander Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Edward Barcik]] |- |1976 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksandr Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Hans-Joachim Hartnick]] |- |1977 |{{ikonazastave|DDR}} [[Siegbert Schmeißer]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Zdeněk Bartoníček]] |- |1978 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Jurij Barinov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Peter Koch (kolesar)|Peter Koch]] |- |1979 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Jurij Barinov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Jiří Škoda]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Thomas Barth]] |- |1980 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jörg Köhler]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Hans-Joachim Meisch]] |- |1981 |{{ikonazastave|SUN|1980}} [[Boris Isaev]] |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Venelin Hubenov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Leon Dežic]] |- |1982 |{{ikonazastave|SUN|1980}} [[Leon Dežic]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Martin Goetze]] |{{ikonazastave|URS}} [[Nikolaj Naumov]] |- |1983 |{{ikonazastave|BGR}} [[Venelin Chubenov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dan Radtke]] |{{ikonazastave|URS}} [[Aleksander Jevpak]] |- |1984 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Viktor Klimov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jan Schur]] |- |1985 |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Uwe Raab]] |- |1986 |{{ikonazastave|BGR}} [[Bojko Angelov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Jevgen Zagrabelni]] |- |1987 |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Oleksandr Zinovjev]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |- |1988 |{{ikonazastave|BGR}} [[Valentin Šivkov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Mladen Ivanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |- |1989 |{{ikonazastave|FRA}} [[Didier Pasgrimaud]] |{{ikonazastave|URS}} [[Vladimir Kirik]] |{{ikonazastave|URS}} [[Vladimir Igoškin]] |- |1990 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Jaroslav Bílek]] |{{ikonazastave|URS}} [[Ivan Ivanov (kolesar)|Ivan Ivanov]] |- |1991 |{{ikonazastave|YUG}} [[Aleksandar Milenković]] |{{ikonazastave|URS}} [[Igor Novikov (kolesar)|Igor Novikov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Martin Slanik]] |- |1992 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|BLR|1991}} [[Jurij Surkov]] |{{ikonazastave|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] |- |1993 |{{ikonazastave|NLD}} [[Mano Lubbers]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Czopek]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivan Stančev]] |- |1994 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Viktor Klimov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jan Schur]] |- |1995 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] | | |- |1996 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] |{{ikonazastave|MDA}} [[Ruslan Ivanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |- |1997 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] | | |- |1998 |{{ikonazastave|BGR}} [[Krassimir Koev]] | | |- |1999 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Gurov]] | | |- |2000 |{{ikonazastave|POL}} [[Seweryn Kohut]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Faat Zakirov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Slawomir Kohut]] |- |2001 |{{ikonazastave|BGR}} [[Dimitar Gospodinov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Koev]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Tičenko]] |- |2002 |{{ikonazastave|BGR}} [[Dimitar Gospodinov]] |{{ikonazastave|MDA}} [[Igor Bonciucov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Ciuffi]] |- |2003 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|HUN}} [[Balasz Rohtmer]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Krasimir Vasiliev]] |- |2004 |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Kloczko]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Are Andersen]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Nelson Vitorino]] |- |2005 |{{ikonazastave|SVK}} [[Martin Prazdnovsky]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Klimenko (kolesar)|Oleksandr Klimenko]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Michael Muck]] |- |2006 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Danail Petrov]] |- |2007 |{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Čumanov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Giunti]] |- |2008 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Danail Petrov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Grečin]] |- |2009 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] |- |2010 |{{ikonazastave|BGR}} [[Krasimir Vasiliev]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Ricardo Mestre]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |2011 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Martin Grašev]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2012 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksat Ajazbaev]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Sapa]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov Georgiev]] |- |2013 |{{ikonazastave|FRA}} [[Rémy Di Grégorio]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Spas Gyurov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Mihajlo Kononenko]] |- |2014 |colspan=3; align=center|''odpovedana''<ref name=mdc>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_bulgarie.php|title=Tour de Bulgarie (Bul) - Cat. 2.2|access-date=4. september 2016|language=fr|editor=memoire-du-cyclisme.eu}}</ref> |- |2015 |{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemljakov]] |{{ikonazastave|SVK}} [[Patrik Tybor]] |- |2016 |{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Tecchio]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ravanelli]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Žandos Bižigitov]] |- |2017<br>sever |{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Lagkuti]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Aleksandar Aleksiev]] |{{ikonazastave|MOL}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2017<br>jug |{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]] |{{ikonazastave|BLR}} [[Stanislau Bažkou]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Vasiljuk]] |- |2018-19 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |2020 |{{ikonazastave|POL}} [[Patryk Stosz]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Baroni (kolesar)|Alessandro Baroni]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Ballesteros]] |- |2021 |{{ikonazastave|DEU}} [[Immanuel Stark]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Georg Steinhauser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Timo Kielich]] |- |2022 |{{ikonazastave|UKR}} [[Kirilo Carenko]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alexis Guerin]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Di Felice]] |- |2023 |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schuran]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gazzoli]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Félix Stehli]] |- |2024 |{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Malucelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Carboni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]] |- |2025 |{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Dominik Röber]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Julian Borresch]] |- |2026 |{{ikonazastave|POL}} [[Antoni Muryj]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Lucca]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bonometti]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Bolgariji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1924]] g8jeiohro1g7ys877q03ck718ciwtbt 6746556 6746543 2026-09-04T08:36:14Z Upwinxp 126544 6746556 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Bolgariji | image = | date = september | region = [[Bolgarija]] | localnames = Обиколка на България {{in lang|bg}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | first = {{start date|1924}} | number = 72 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Georgi Abadžiev (kolesar)|Georgi Abadžiev]]|BUL}}<br>{{flagathlete|[[Kosta Djulgerov]]|BUL}} | mostwins = {{nowrap|{{flagathlete|[[Ivailo Gabrovski]]|BUL}} ''(5 zmag)''}} | mostrecent = {{flagathlete|[[Antoni Muryj]]|POL}} }} [[File:Tour of Bulgaria 2010 Stage 4.jpg|thumb|Dirka leta 2010]] '''Dirka po Bolgariji''' ({{jezik-bg|Обиколка на България}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Bolgarija|Bolgariji]], ki je prvič potekala leta 1924.<ref name="Bulgaria">{{navedi splet|url=http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1963 |archive-url=https://archive.today/20130425160209/http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1963 |url-status=usurped |archive-date=25 April 2013 |title=Tour of Bulgaria |accessdate=11 May 2015 |work=Cycling Archives}}</ref> Je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2. Dolžina dirke je približno 1500 kilometrov, konča se v [[Sofija|Sofiji]]. V času [[hladna vojna|hladne vojne]] je dirka veljala na eno najprestižnejših evropskih etapnih dirk. Leta 2017 je bila dirka razdeljena na dva dela, sever in jug. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Ivailo Gabrovski]] s petimi zmagami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/races/tour-of-bulgaria-2-2-1/stage-9/results|title=Stevis tops Bartko for final stage|work=Cycling News|publisher=Future Publishing Limited|date=20 September 2010|accessdate=1 May 2012}}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1924 |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Georgi Abadžiev]]<br>{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Kosta Djulgerov]] | |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Nikola Vetov]] |- |1925-34 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1935 |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Marin Nikolov]] |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Nikola Nenov]] |{{ikonazastave|BGR|1878}} [[Gentčo Grozev]] |- |1936-48 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1949 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Rangel Mitov]] |- |1950 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Dinev]] |- |1951-54 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |1955 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Stojan Georgiev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |- |1956 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Dimitar Kolev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ilia Krastev]] |- |1957 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Milko Dimov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Todorov]] |- |1958 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Wasko]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Kamiel Buysse]] |- |1959 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|NED}} [[Lex van Kreuningen]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bogusław Fornalczyk]] |- |1960 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Bojan Kocev]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Durnez]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Leboutte]] |- |1961 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Dimitar Kolev]] |{{ikonazastave|YUG}} [[Jože Šebenik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Eugeniusz Pokorny]] |- |1962 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Johannes Schober]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |- |1963 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Lajlo Cocev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Nenčo Hristov]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |- |1964 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Boris Botčev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Stefan Nejčev]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] |- |1965 |{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Angel Kirilov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Bonetto]] |- |1966 |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Ivan Bobekov]] ||{{ikonazastave|DDR}} [[Klaus Ampler]] |{{ikonazastave|BGR|1946}} [[Angel Kirilov]] |- |1967 |{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Venzel]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Dimitar Kotev]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Slavčo Nikolov]] |- |1968 |{{ikonazastave|BGR}} [[Vesko Kutuev]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Knispel]] |{{ikonazastave|BGR|1967}} [[Slavčo Nikolov]] |- |1969 |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvio Poloni]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Knispel]] |{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Labocha]] |- |1970 |{{ikonazastave|NLD}} [[Fedor den Hertog]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dieter Gonschorek]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dieter Mickein]] |- |1971 |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Szurkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zygmunt Hanusik]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Otto Timm]] |- |1972 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Ivan Popov (kolesar)|Ivan Popov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Lucjan Lis]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Henke Svatopluk]] |- |1973 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Ivan Skosirev]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Detlef Kletzin]] |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Jani Tčakarov]] |- |1974 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Rinat Ščarafulin]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksander Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Jørgen Marcussen]] |- |1975 |{{ikonazastave|POL}} [[Janusz Kowalski]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksander Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Edward Barcik]] |- |1976 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Aleksandr Gusjatnikov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Hans-Joachim Hartnick]] |- |1977 |{{ikonazastave|DDR}} [[Siegbert Schmeißer]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Zdeněk Bartoníček]] |- |1978 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Jurij Barinov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Peter Koch (kolesar)|Peter Koch]] |- |1979 |{{ikonazastave|SUN|1955}} [[Jurij Barinov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Jiří Škoda]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Thomas Barth]] |- |1980 |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jörg Köhler]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Hans-Joachim Meisch]] |- |1981 |{{ikonazastave|SUN|1980}} [[Boris Isaev]] |{{ikonazastave|BGR|1971}} [[Venelin Hubenov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Leon Dežic]] |- |1982 |{{ikonazastave|SUN|1980}} [[Leon Dežic]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Martin Goetze]] |{{ikonazastave|URS}} [[Nikolaj Naumov]] |- |1983 |{{ikonazastave|BGR}} [[Venelin Hubenov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Dan Radtke]] |{{ikonazastave|URS}} [[Aleksander Jevpak]] |- |1984 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Viktor Klimov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jan Schur]] |- |1985 |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Uwe Raab]] |- |1986 |{{ikonazastave|BGR}} [[Bojko Angelov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Jevgen Zagrabelni]] |- |1987 |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |{{ikonazastave|URS}} [[Oleksandr Zinovjev]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |- |1988 |{{ikonazastave|BGR}} [[Valentin Šivkov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Mladen Ivanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Nenčo Stajkov]] |- |1989 |{{ikonazastave|FRA}} [[Didier Pasgrimaud]] |{{ikonazastave|URS}} [[Vladimir Kirik]] |{{ikonazastave|URS}} [[Vladimir Igoškin]] |- |1990 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Jaroslav Bílek]] |{{ikonazastave|URS}} [[Ivan Ivanov (kolesar)|Ivan Ivanov]] |- |1991 |{{ikonazastave|YUG}} [[Aleksandar Milenković]] |{{ikonazastave|URS}} [[Igor Novikov (kolesar)|Igor Novikov]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Martin Slanik]] |- |1992 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|BLR|1991}} [[Jurij Surkov]] |{{ikonazastave|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] |- |1993 |{{ikonazastave|NLD}} [[Mano Lubbers]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Czopek]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivan Stančev]] |- |1994 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Viktor Klimov]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Jan Schur]] |- |1995 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] | | |- |1996 |{{ikonazastave|BGR}} [[Hristo Sajkov]] |{{ikonazastave|MDA}} [[Ruslan Ivanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Petar Petrov (kolesar)|Petar Petrov]] |- |1997 |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Šumanov]] | | |- |1998 |{{ikonazastave|BGR}} [[Krassimir Koev]] | | |- |1999 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Gurov]] | | |- |2000 |{{ikonazastave|POL}} [[Seweryn Kohut]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Faat Zakirov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Slawomir Kohut]] |- |2001 |{{ikonazastave|BGR}} [[Dimitar Gospodinov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Koev]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Tičenko]] |- |2002 |{{ikonazastave|BGR}} [[Dimitar Gospodinov]] |{{ikonazastave|MDA}} [[Igor Bonciucov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Ciuffi]] |- |2003 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|HUN}} [[Balasz Rohtmer]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Krasimir Vasiliev]] |- |2004 |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Kloczko]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Are Andersen]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Nelson Vitorino]] |- |2005 |{{ikonazastave|SVK}} [[Martin Prazdnovsky]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Klimenko (kolesar)|Oleksandr Klimenko]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Michael Muck]] |- |2006 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Danail Petrov]] |- |2007 |{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Pavel Čumanov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Giunti]] |- |2008 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Danail Petrov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Grečin]] |- |2009 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] |- |2010 |{{ikonazastave|BGR}} [[Krasimir Vasiliev]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Ricardo Mestre]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |2011 |{{ikonazastave|BGR}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Martin Grašev]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2012 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksat Ajazbaev]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Sapa]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov Georgiev]] |- |2013 |{{ikonazastave|FRA}} [[Rémy Di Grégorio]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Spas Gyurov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Mihajlo Kononenko]] |- |2014 |colspan=3; align=center|''odpovedana''<ref name=mdc>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_bulgarie.php|title=Tour de Bulgarie (Bul) - Cat. 2.2|access-date=4. september 2016|language=fr|editor=memoire-du-cyclisme.eu}}</ref> |- |2015 |{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemljakov]] |{{ikonazastave|SVK}} [[Patrik Tybor]] |- |2016 |{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Tecchio]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ravanelli]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Žandos Bižigitov]] |- |2017<br>sever |{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Lagkuti]] |{{ikonazastave|BGR}} [[Aleksandar Aleksiev]] |{{ikonazastave|MOL}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2017<br>jug |{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]] |{{ikonazastave|BLR}} [[Stanislau Bažkou]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Vasiljuk]] |- |2018-19 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |2020 |{{ikonazastave|POL}} [[Patryk Stosz]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Baroni (kolesar)|Alessandro Baroni]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Ballesteros]] |- |2021 |{{ikonazastave|DEU}} [[Immanuel Stark]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Georg Steinhauser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Timo Kielich]] |- |2022 |{{ikonazastave|UKR}} [[Kirilo Carenko]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alexis Guerin]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Di Felice]] |- |2023 |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schuran]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gazzoli]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Félix Stehli]] |- |2024 |{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Malucelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Carboni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]] |- |2025 |{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Dominik Röber]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Julian Borresch]] |- |2026 |{{ikonazastave|POL}} [[Antoni Muryj]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Lucca]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bonometti]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Bolgariji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1924]] r9kgdp5411iedv33083716wtxok6gs0 0 604142 6746606 6739966 2026-09-04T09:53:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746606 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> 15. junija 2026 je Državni zbor Republike Slovenije na predlog strank [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Resni.ca]] potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prvič po letu 2002 ukinja lokalno volilno pravico za tiste stalne prebivalce, ki nimajo slovenskega državljanstva ali državljanstva druge države članice Evropske unije, torej za državljane tretjih držav.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Zakonske spremembe še niso v veljavi, saj so predstavniki kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] v DZ vložili podpise za začetek referendumskega postopka.<ref>{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo prebivalci teh skupnosti. Praviloma se uporablja večinski sistem.<ref name=":1" /> == Mestne občine == === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2026)}} === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2026)}} === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2026)}} {{Gallery |File:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|{{center|[[Mestna občina Koper#Seznam županov|Župan Kopra]]<br/>'''[[Aleš Bržan]]'''<br>LAB<br/>(2018–''danes'')}} |File:Zmago Jelinčič 2011 (cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanec]]<br/> '''[[Zmago Jelinčič]]'''<br>[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]<br/>(1992–2011, 2018–2022)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] q9hbgrvcc8nyzjkcyhhws9aa7tgpl1e 0 606212 6746598 6745873 2026-09-04T09:51:28Z Sporti 5955 −[[Kategorija:2026 v politiki]]; ±[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]→[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746598 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda bo svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] o svojih kandidatih in listah še niso javno spregovorile; agencija Episcenter je kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista Zorana Jankovića (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#241434; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |Ljubljana smo vsi{{efn|Politična stranka naj bi bila že ustanovljena, a v register strank še ni vpisana.}} |2. september 2026 |TBA |<ref name=":11" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|finančni minister]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]]<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#8c6fa8" |53,0 |/ |/ | style="background:#241434" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 1bxb2ramjtheatf9wqjduuw6solc1bl 6746615 6746598 2026-09-04T09:57:24Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026]] 6746598 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda bo svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] o svojih kandidatih in listah še niso javno spregovorile; agencija Episcenter je kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista Zorana Jankovića (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#241434; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |Ljubljana smo vsi{{efn|Politična stranka naj bi bila že ustanovljena, a v register strank še ni vpisana.}} |2. september 2026 |TBA |<ref name=":11" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|finančni minister]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]]<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#8c6fa8" |53,0 |/ |/ | style="background:#241434" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 1bxb2ramjtheatf9wqjduuw6solc1bl 14 606426 6746599 6729890 2026-09-04T09:51:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746599 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse strani [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Lokalnih volitev]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] ae4vd4b9s96p0m3zufmog9y0awtinjq 6746600 6746599 2026-09-04T09:51:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Mestna občina Ljubljan]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746600 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse strani [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Lokalnih volitev]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Mestna občina Ljubljan]] 408hodz6s067t79ski3i3l7rukzjgvc 6746601 6746600 2026-09-04T09:52:03Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Mestna občina Ljubljan]]; dodal [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746601 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse strani [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Lokalnih volitev]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana]] tekq2qrgnkbk6v6yc8m9zalznwgc8dh 6746605 6746601 2026-09-04T09:53:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Politika Ljubljane]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746605 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse strani [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Lokalnih volitev]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana]] [[Kategorija:Politika Ljubljane]] tc76g2yol1kguv3kc2vql9icfjwmqa5 6746607 6746605 2026-09-04T09:54:48Z Sporti 5955 pnp 6746607 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse strani [[Lokalne volitve|Lokalnih volitev]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana]] [[Kategorija:Politika Ljubljane]] r7c6tnq5nrvau5f8ry8kzlxp2gv1sfe 6746609 6746607 2026-09-04T09:55:40Z Sporti 5955 pp 6746609 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Lokalne volitve|lokalnih volitvah]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Ljubljana]] [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana]] [[Kategorija:Politika Ljubljane]] m7jeaiml92eoqqes4n9v3l5tnqy8euc 0 606442 6746505 6744384 2026-09-04T00:22:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746505 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[22. januar]] [[2010]] (izvoljen)<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{navedi splet|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref> | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] (umeščen v belograjski stolnici) | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[27. oktober]] [[1959]]<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}; * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irenej se je rodil kot prvorojenec po imenu Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Njegov oče je bil Zdravko Gavrilović, mati pa Milijana. Imel je mlajšega brata Vukomana, ki je umrl leta 2005; njegova vdova Desanka (*1932) je imela 2020 88 let. Njegova mlajša sestra Milijanka (*1934) je poročeno Kovačević in je 2020 bila stara 86 let, živi pa nedaleč od njegovega rojstnega kraja, v zaselku Kovačevići v vasi Vidova, medtem ko je njegova rojstna hiša sedaj zapuščena.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/937500/muk-rodnoj-kuci-patrijarha-irineja-lakse-njega-disalo-hodalo-svima-nama-bio-vetar-ledja-foto-video|title=MUK U RODNOJ KUĆI PATRIJARHA IRINEJA: Lakše se uz njega i disalo i hodalo, svima nama je bio vetar u leđa (FOTO/VIDEO)|publisher=novosti.rs|author=В.И.|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> V domači vasi je končal ljudsko šolo, v Čačku pa nižjo gimnazijo.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče ter se vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{navedi splet |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Oktobra 1959 ga je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil [[German Đorić|patriarh German]] in mu nadel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> 27. oktobra 1959 je na dan Svete Petke v [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkvi Rožici]] postal jeromonah, tj. kot menih je prejel še [[duhovniško posvečenje]].<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Bašta Balkana|author=Velibor Mihić|place=Beograd|language=sr|date=20. januar 2015|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]] ter se je še istega leta vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{navedi splet |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{navedi splet |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> V Nišu se je vernikom vtisnil v spomin „kot človek, ki je svoje življenje posvetil veri, Srbski pravoslavni cerkvi in ljudstvu“, in je „neutrudno delal na duhovnem in izobraževalnem dvigu skupnosti“. Katoliška Cerkev v diaspori po Srbiji, in tudi v Nišu – kjer so takrat delovali slovenski [[salezijanci]] in več vrst redovnic v župniji obsegjoči področje cele Slovenije — je imela redni verouk vsaj med počitnicami in so tako katoliški otroci večinma bili deležni vsaj osnovne verske vzgoje in prejema prvega sv. obhajila in birme. Redni ali vsaj občasni verouk je bil pri pravoslavnih v tistih železnih časih prava izjema, razen priprave otrok z recitacijami in pesmicami za praznik sv. Sava. Med krščanskimi verami kljub približno enako težavnemu položaju ni bilo kake povezanosti. Kljub naporom in dobri volji salezijancev na tem področju do kakšnega sodelovanja med pravoslavnimi in katoliškimi dušnimi pastirji ni prihajalo, saj so bili katoličani zanje vedno tujci.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam IV. Rajni slovenski salezijanci, umrli v letih od 2002 do 2021. Jakob Žalar (1908-2008)|place=Ljubljana|year=2021|publisher=Salve|page=219}}</ref> Malo se je premaknilo na bolje, ko so beograjski nadškofje postali Slovenci, ki so se s pravoslavnimi duhovniki včasih srečevali in se pogovarjali; izredno sta se trudila na tem področju Turk, še bolj pa Hočevar. Pravoslavni v Makedoniji so bili v nasprotju s tistimi v Srbiji zelo naklonjeni katoličanom, v Srbiji pa so se prijateljski odnosi med katoličani in pravoslavnimi gradili po zaslugi slovenskih usmiljenk, šolskih sester ter tudi drugih redovnic, ki so z izredno predanostjo služile bolnikom po raznih bolnišnicah v Nišu, njegovi okolici ([[Knez Selo]], [[Sokobanja]]) in po drugih mestih.<ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk — pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja|title=Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja|publisher=Družina – vsak dan s teboj|author=Igor Vojinovič|place=Ljubljana|language=sl|date=22. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po spremenjenih družbenih razmerah je torej škof Irenej začel delovati med prvimi k razvoju verske vzgoje. Tako je 1995 s predavatelji in udeleženci prvega tečaja verske vzgoje v Nišu postavil temelje sodobne verske vzgoje v mestu. V spominu je ostala tudi njegova globoka povezanost s cerkvenim zborom NCPD "Branko", katerega častni predsednik je bil in mu nudil tudi pozneje nesebično podporo.<ref>{{cite web|url=https://www.juznasrbija.info/lat/vesti/secanje-na-patrijarha-irineja-cetiri-godine-od-upokojenja-velikog-duhovnika.html|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Južna Srbija Info|author=Z. Stojnić|place=Niš|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=11. avgust 2026|archive-date=2026-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260812214035/https://www.juznasrbija.info/lat/vesti/secanje-na-patrijarha-irineja-cetiri-godine-od-upokojenja-velikog-duhovnika.html|url-status=dead}}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> V podrobnostih so volitve za patriarha potekale takole: v prvem krogu je dobil metropolit Amfilohij 25 glasov; drugi krog: niški škof Irenej 23 glasov; tretji krog: banjaluški Jefrem in bački Irenej blizu cenzusa; v četrtem glasovanju pa je Irinej dobil 23, Jefrem pa 21 glasov. V ožji izbor so se torej uspeli pririniti: niški Irenej, črnogorsko-primorski Amfilohij in bački Irenej; odločilno kuverto pa je izžrebal arhimandrit Gavrilo iz samostana Lepavina na Hrvaškem.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> Kljub drugačnim napovedim so se škofje usaglasili v zgolj šestih urah. Srbski mediji so v minulih dneh namreč napovedovali, da bi lahko volitve novega patriarha trajale več dni. Srbsko pravoslavno cerkev namreč pretresajo notranji spori med nasprotniki dialoga in med škofi, ki so naklonjeni večji odprtosti, predvsem do katoliške Cerkve — pa tudi potrebnemu pododobljenju.<ref>STA, mh</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladina.si/82833/22-01-2010-novi_srbski_patriarh_je_niski_vladika_irinej/|title=Novi srbski patriarh je niški vladika Irinej|publisher=MLADINA.si|author=Uredništvo|place=Ljubljana|language=sl|date=22. januar 2010|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{navedi splet|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{navedi splet |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhije 3. oktobra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church|archive-date=2026-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20260805195136/http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|url-status=dead}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{navedi novice |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] v [[Carigrad]]u – pozneje je pod [[Atatürk]]om postala muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{navedi splet |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{navedi splet |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Ekumenizem in medverski pogovor === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trdorokcev pa se ta njegova pripravljenost ni mogla razviti v polnosti in dovolj pokazati v javnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Njegov nastop je budil veliko upanja, da se bo pogovor med Katoliško in Pravoslavno Cerkvijo ne le nadaljeval, ampak tudi poglabljal. Slovenski duhovnik [[Tone Rojc|Rojc]] — starejši se ga še radi spominjajo kot [[Župnija Ljubljana – Sveti križ|župnika pri Svetem križu]] na ljubljanskih [[Žale|Žalah]] —, je imel pravzaprav skozi ves čas svojega večletnega beograjskega bivanja kot glavno nalogo prav zbliževanje med kristjani. On ga je »ob izvolitvi v Ekumenskem zborniku leta 2010 lepo predstavil in nakazal, da bo to vsekakor patriarh, ki se bo pogovarjal s Katoliško Cerkvijo«. To svojo vlogo je po njegovem prepričanju na preprost način dobro opravljal tako znotraj pravoslavne Cerkve kot v odnosu s katoliško.<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> Nekateri nasprotniki približevanja drugim verstvom in delu za zedinjenja kristjanov so mu celo očitali „jeres ekumenizma“; to bomo lažje razumeli, če upoštevamo nepopustljivo stališče te sicer ne prevladujoče, vendar glasne struje, ki ima še vedno katoličane za heretike. V nekaj točkah lahko dejstva njegovi odprtosti v prid naštejemo s stališča tako njegovih prijateljev kot sovražnikov; glede na to, s katerega stališča presojajo njegovo govorjenje, pisanje in delovanje, ga eni hvalijo, drugi obsojajo. Kljub temu pa se vsi strinjajo v priznanju, da je bil človek dialoga: #2020 je [[Ljubljanska nadškofija|ljubljanski nadškof]], metropolit in predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] [[Stanislav Zore|Zore]], v sožalnem pismu, ki ga je poslal [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|zagrebško-ljubljanskemu metropolitu]] in Irenejevemu neposrednemu nasledniku [[Porfirij Perić|Periću]], izpostavil, da je bil rajni patriarh podpornik dialoga med [[kristjani]] ter da si je vedno prizadeval za spoštljive odnose s [[katoličani]]. #Bil je prijatelj [[Slovenci|Slovencev]], ki je gradil odprt dialog sprejemanja in mostove med slovenskim in srbskim ljudstvom. #Leta 2013 so slovenski romarji pod vodstvom [[Nadškofija Maribor|mariborskega nadškofa]] [[Marjan Turnšek|Marjana Turnška]] obiskali Beograd ter jih je prijazno sprejel in pozdravil tudi patriarh Irenej.<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> #12. septembra 2010 je bil navzoč pri katoliški maši na Dunaju. #30. septembra 2010 je agenciji Tanjug povedal, da je ekumenist. #8. decembra 2010 je prižgal menoro v beograjski sinagogi za judovski praznik Hanuke. #5. oktobra 2014 je obiskal središče sirskih monofizitov v Stockholmu, ki ga je na uradni spletni strani SPC poimenovala "predhalkidonska sirska Cerkev", v spremstvu več srbskih pravoslavnih škofov, in ob tej priložnosti oblekel njihova oblačila, prejel žezlo in križ ter vstopil k oltarju. #na kretskem koncilu je leta 2016 podpisal vse dokumente, v katerih je med drugim uveljavljeno tudi ekumensko gibanje. #pri trenutni pripravi sprememb Ustave Srbske pravoslavne cerkve ni predlagal, da bi iz nje odstranili ekumenski 4. odstavek 70. člena, ki "skrbi za zbliževanje in združitev krščanskih cerkva". #blagoslovil je in pozdravil udeležence „Konference evropskih cerkva“, ki je bila v Novem Sadu od 31. maja do 6. junija 2019. To srečanje se je končalo z bogoslužjem, ki so ga sovražniki zbliževanja, sožitja in sodelovanja med kristjani poimenovali "ekumenska črna maša"; osumili so vrh tega prav ekumenizem, da je imel za posledico neurje, točo in povodenj(!), ki je temu srečanju sledila.<ref>{{cite web|url=https://nikodimbogosavljevic.com/sr-yu/tekstovi/5-jeres-ekumenizma-patrijarha-srbskog-irineja.html|title=Jeres ekumenizma Patrijarha Srbskog g. Irineja|publisher=nikodimbogosavljevic.com|author=Nikodim Bogosavljević|place=Beograd|language=sr|date=8. februar 2019|accessdate=9. april 2026|archive-date=2026-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20260511060315/http://nikodimbogosavljevic.com/sr-yu/tekstovi/5-jeres-ekumenizma-patrijarha-srbskog-irineja.html|url-status=dead}}</ref> #Ekumenski delavec [[kapucini|kapucin]] [[Vinko Škafar]] ohranja v lepem spominu njegovo odprtost ob priliki obiska slovenskih romarjev v Beogradu na "Patrijaršiji": »Tja nas je pripeljal eden izmed profesorjev pravoslavne fakultete, patriarh pa nas je zelo prijazno sprejel. Tudi se je pošalil, da če nimamo dovolj duhovnikov, da nam jih lahko posodijo. Imel je odprt odnos, bil je preprost. Vsekakor je spoštoval tudi Katoliško cerkev.« <ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm|title="Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev"|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. november 2020|accessdate=29. oktober 2025}}</ref> #Papež Frančišek ga je smatral za "zgled vere in dialoga".<ref>{{Cite web|date=2020-11-21|title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html|access-date=2020-11-27|website=www.vaticannews.va|language=en}}</ref> #Prav tako je menil Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani, da je "patriarh Irenej ves čas svojega delovanja ostajal ponižen in vesel zgled vere in pogovora."<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue |url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html |website=vaticannews.va |date=21 November 2020 |access-date=22 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Papežev obisk ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I. končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti Srbom med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti se vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili oni sami zoper katoliške vernike med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov — in seveda tudi rimskega patriarha-papeža — ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška — ki je veljal za politično koristnega za boj srbskega vodstva proti mednarodnemu priznanju Kosova — so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik [[Tomislav Nikolić]] končno odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{navedi splet |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej namreč zopet izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{navedi splet |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid v letih od 1991 do 1995 ne le na Hrvaškem, kjer je izgubilo življenje vsaj 35.000 Hrvatov, ampak tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica srbskega »etničnega čiščenja«.<ref>{{navedi splet|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{navedi splet |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa naj bi bila njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo hujskanja zoper katoličane in sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ==== Splav ==== Irenej je bil odločno proti splavu, kar je tradicionalno stališče vseh kristjanov. Leta 2017 je v krajevnem časopisu izjavil, da je "dolžnost ženske, da rodi, da bi prerodila narod".<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2019 je obsodil nastop feministkinj, ki so na spomenik njegovemu predhodniku patriarhu Pavlu v Beogradu namestile predpasnik z napisom "Splav je ženska pravica". "Početi kaj takega je sramotno, ne glede na razlog. Ni lepo," je dejal in spomnil, da je Cerkev vedno nasprotovala namernemu splavu, pa tako tudi patriarh Pavel, ker ga smatra za umor nerojenega otroka.<ref>{{navedi splet |title=Serbian church head condemns performance by women's organizations |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |website=rs.n1info.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=9 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309010222/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a465941/Serbian-church-head-condemns-performance-by-women-s-organizations.html |url-status=dead }}</ref> ==== Istospolna usmerjenost ==== Irenej je nasprotoval javnemu nastopanju skupnosti LGBTQ v Srbiji. Leta 2011 je načrtovano „parado ponosa“ v Beogradu označil za "kugo" in "parado sramu".<ref name="Diamond Walid">{{navedi novice|last=Walid|first=Diamond|authorlink=|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2011/oct/07/serbia-homophobia-gay-pride-parade |title=Serbia has bowed to homophobia |agency=[[The Guardian]] |date=7 October 2011 |access-date=14 May 2022 |language=en}}</ref> Oktobra 2012 je pisal srbskemu premierju [[Ivica Dačić|Ivici Dačiću]], v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi moralne podobe Beograda in Srbije, »naše večstoletne krščanske kulture in dostojanstva naše družine kot temeljnega kamna človeštva«. »Pišem vam vsem v imenu Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov ... Oblasti morajo nemudoma ukrepati, da se to pohujšanje ustavi«.<ref name="OBCT">{{navedi splet |title=Bosnia: religion, nationalism and pedophilia |url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Bosnia-Herzegovina/Bosnia-religion-nationalism-and-pedophilia-132934 |website=balcanicaucaso.org |access-date=21 November 2020}}</ref> Leta 2014 je v intervjuju za Nedeljnik izjavil: »Žal mi je tistih ljudi, ki pripadajo tako imenovani gejevski skupnosti. To je motnja ali odstopanje človeške narave. Razumem jih, pa tudi njihov problem, vendar ne morem razumeti, zakaj nam vsem to vsiljujejo in zakaj se kažejo v javnosti.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref>Beograjsko parado je obsodil kot »nemoralno« in »vsiljeno s strani homoseksualnega lobija in njihovih mentorjev iz [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]«.<ref>"Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection". dw.com. Retrieved 27 November 2020.</ref> Leta 2017 je Vučić imenoval za srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] kot prvo odkrito gejevsko osebo na tem položaju; Irinej takrat ni odkrito odklanjal te izbire, ampak je zapisal v sporočilu za javnost, da »Srbska pravoslavna cerkev ne kuka skozi okna drugih ljudi in se ne ukvarja z zasebnim življenjem državnih uradnikov;« vendar meni, da je »skrajno neodgovorno, da mediji predstavljajo pohujšljive podrobnosti ali osebne skušnjave nekoga in s tem ljudi izpostavljajo možni nravni nevarnosti. Cerkev nikoli ne obsoja človeka, ampak le greh in zlo ter se usmili človeka, ki se pokesa in spreobrne.«<ref>"Serbia Mourns Aged Patriarch's Death from COVID-19". balkaninsight.com. 20 November 2020. Retrieved 21 November 2020.</ref> == Bolezen, smrt in spomin == === Korona === 2020 je vlada začenši s 15. marcem v [[Srbija|Srbiji]] razglasila izredne razmere, da bi preprečila širjenje epidemije koronavirusa. Med drugim ni bilo dovoljeno javno zbiranje, a starejšim od 65 let je bila pod kaznijo nad 1500 evrov zaukazana samoosamitev.<ref>{{cite web|url=https://www.paragraf.rs/koronavirus/strucni-komentari/vanredno-stanje-republike-srbije-o-merama-sprovodjenja.html|title= PROGLAŠENJE VANREDNOG STANJA NA TERITORIJI REPUBLIKE SRBIJE • Osvrt na odredbe zakona kojima se sprovode mere u oblasti javnog zdravlja koje se preduzimaju povodom proglašenja epidemije zarazne bolesti|publisher=Paragraf Lex|author=Snežana Zvonarić|place=Beograd|language=sr|date=15. marec 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref> Kljub prošnji vrha SPC, da začasno omilijo stroge ukrepe vsaj za [[Velika noč|Veliko noč]], oblasti niso popustile; [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliška Cerkev]] je te predpise pozdravila in so jih duhovniki ter verniki dosledno upoštevali kot nekaj samo po sebi umevnega. Tudi srbski patriarh [[Irenej Gavrilović|Irenej]] je pozval svojo duhovščino, naj prilagodi bogoslužja tem previdnostnim ukrepom in Sveti sinod SPC je tik pred prazniki pozval vernike, naj "ne zanemarjajo navodil zdravstvenih služb in državnih oblasti".<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1295198/Korona-virus-u-Srbiji-crkve-preduzimaju-mere-zbog-korona-virusa.html|title= Ne pomaže Bog baš uvek: Evo mera crkvi u vezi sa korona virusom. Pravoslavna i Katolička crkva uvode određene mere kako bi pomogle sprečavanju širenja korona virusa.|publisher=mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=13. marec 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref> V [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] pa je patriarh 19. aprila ob polnoči kljub prepovedi služil velikonočno bogoslužje v prisotnosti kakih dvajset vernikov; ni se sicer okužil on, pač pa njegov vikar. Pri tem je bilo očitno prekršenih več predpisov izrednega stanja, med drugim prepoved zbiranja več kot treh ljudi na javnih mestih; nadalje prepoved bližjih stikov, čemur pa se pri obhajanju – zlasti pri pravoslavnem načinu z isto žličko – ni mogoče izogniti; nadalje je veljala prepoved izhoda iz svoje hiše ali stanovanja starejšim od 65 let, a patriarh jih je štel 90. Test pri patriarhu ni odkril okužbe, pri njegovem namestniku in upravitelju svetosavske cerkve [[Stefan Šarić|Stefanu Šariću]] pa jo je. Ko je opazil znake bolezni, se je prijavil zdravstvenim službam ter kot sorazmerno mlad prebolel korono brez hujših posledic. Rojen 1978 je postal 2018 patriarhov vikar in remezijanski škof.<ref>{{Cite web|url=https://www.srbijadanas.com/vesti/drustvo/u-korak-sa-modernim-svetom-vladika-stefan-siri-pravoslavlje-na-instagramu-foto-2020-02-07|title=U korak sa modernim svetom: Vladika Stefan širi pravoslavlje na Instagramu (FOTO)|website=www.srbijadanas.com|language=sh|access-date=2020-04-23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://serbiantimes.info/vikar-patrijarha-spc-zarazen-koronom-u-nedelju-sluzio-uskrsnju-liturgiju-u-hramu-svetog-save/|title= VIKAR PATRIJARHA SPC ZARAŽEN KORONOM: U nedelju služio uskršnju liturgiju u Hramu Svetog Save|publisher=serbiantimes.info|author=Sanja Ilić|place=|language=sr|date=april 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref><ref>''Stefan'' (rojen kot '''Dragan Šarić'''; [[Jajce]], 29. julij 1978) je vikarni škof Srbskega patriarhata z nazivom [[vikarni škof remezianski|škof remezianski]], ki služi od 2024 kot poglavar Srbske pravoslavne cerkve v Moskvi. Je nekdanji poglavar cerkve svetega Save na Vračarju.</ref> Poleg tega so se na velikonočno nedeljo nekateri verniki v cerkvah po Srbiji udeležili jutranje liturgije. Pozornost javnosti pa je pritegnil videoposnetek v [[Irenej Bulović|Bulovičevi]] [[Novosadska stolnica|Novosadski stolnici]] [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] z dne 22. marca 2020, ko je veliko število državljanov stalo v vrsti pred cerkvijo čakajoč na prejemanje [[obhajilo|obhajila]] pod podobama kruha in vina — kot je pri njih navada — z isto žličko. Sinod je kjub tem kršitvam poročal, da so bila med liturgijo ob velikonočnem postu "upoštevana vsa navodila, predvidena za zaščito pred korono: v [[cerkev (stavba)|cerkvi]] največ pet ljudi, pred cerkvijo pa s predpisano medsebojno varnostno razdaljo". Obenem pa je jasno dal vedeti, da je "nerazumno in skrajno zlonamerno pričakovanje tistih, ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo zakramentov, da bo [[SPC|Srbska pravoslavna Cerkev]] sama svojim vernikom odrekla zanje najpomembnejše — [[evharistija|sveto obhajilo]]".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> Moramo upoštevati, da je tozadevno cepivo bilo iznajdeno šele konec leta 2020 in je zato okužba kaj hitro postala usodna, zlasti pri starejših osebah.<ref>{{cite web|url=https://theconversation.com/the-top-scientific-breakthrough-for-2020-was-understanding-sars-cov-2-and-how-it-causes-covid-19-and-then-developing-multiple-vaccines-149448|title= The top scientific breakthrough for 2020 was understanding SARS CoV 2 and how it causes COVID 19 – and then developing multiple vaccines|publisher=The Conversation|author=David T. Pride|place=|language=en|date=17. december 2020|accessdate=15. avgust 2026}}</ref>. Čeprav je srbski patriarh drugim priporočal previdnostne ukrepe pri [[bogoslužje|bogoslužju]], pa se sam ni dovolj pazil in je postal pozitiven na testu za korono, ko se je udeležil v [[Črna gora|Črni gori]] [[bogoslužje|bogoslužja]] in vodil [[pogreb]] z odprto krsto za [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], na katerem je le malo ljudi, vključno z duhovniki, nosilo zaščitne krinke.<ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011">{{navedi novice |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Po pripovedovanju navzočih je zanesljivo noslil krinko le predsednik Vučić in podgoriški katoliški župnik [[Janez Mirtek|Mirtek]], ki sam sicer ni zbolel, je pa prenesel okužbo v samostan sobratom (od katerih je eden skoraj umrl) in nunam; med tisočglavo množico je komajda še kdo nosil zaščitno masko. Tudi tisti, ki so se udeležili pogreba, ki je bil 1. novembra 2020, niso vzdrževali predpisane razdalje, ampak so se nezavarovani drenjali k odprti Amfilohijevi krsti in poljubljali izpostavljeno truplo: roke in čelo pokojnega vladika, matere pa so k njemu pritiskale tudi svoje male otročičke, tako da števila okuženih ni bilo mogoče ugotoviti.<ref>{{navedi splet|url= https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3|title= Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam|publisher=Der Spiegel|author=arhiv|place=|language=de|date=3. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref><ref name=openfuneral /><ref name="bbc2011" /><ref>{{navedi splet|url= https://www.focus.de/gesundheit/coronavirus/serbisch-orthodoxe-kirche-corona-toter-mit-offenem-sarg-betrauert-und-gekuesst-kirchenoberhaupt-infiziert_id_12637006.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche Montenegro: Toter hatte Corona - Kirchenoberhaupt nach "Trauer"-Küssen infiziert|publisher= FOCUS-online|author=Redaktion|place=|language=de|date=9. november 2020|accessdate=3. november 2025}}</ref> Srbski pravoslavni patriarh Irenej je umrl nato zaradi okužbe s koronavirusom že 20. novembra, komaj 19 dni po pogrebu.<ref name=openfuneral>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html|title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau|first2=Kara|last2=Fox|website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011" /> <ref>{{navedi novice |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> V zvezi s smrtjo črnogorsko-primorskega metropolita Amfilohija pa je [[Irenej Bulović|Bulović]] javno trdil, češ da „Amfilohij ni umrl od korone“;<ref>{{navedi splet|url= https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/#:~:text=U%20liturgijskoj%20besedi%20episkop%20ba%C4%8Dki%20Irinej%20Bulovi%C4%87%20je,telo%20nije%20izdr%C5%BEalo%20isku%C5%A1enja%20kojima%20je%20bilo%20izlo%C5%BEeno.|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2020}}</ref> ni pa povedal, od kod mu ta informacija, saj je bila uradna izjava zdravnikov in pisanje svetovnega časopisja soglasno v trditvi, da je Amfilohij podlegel koronavirusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref>Njegovo izjavo pa sta že komentatorja David in Vera postavila pod vprašaj, češ da on kot sicer izobraženi doktor [[teologija|teologije]] s tem še ni strokovnjak za področje [[medicina|medicine]].<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/video/episkop-backi-irinej-amfilohije-nije-umro-od-koronavirusa/?comments|title=Episkop bački Irinej: Amfilohije nije umro od koronavirusa|publisher=Nova.rs|author=|place=|language=sr|date=1. november 2020|accessdate=2. november 2025}}</ref> === Bolehanje in smrt === 4. novembra 2020 se je Irenej slabo počutil ter se dal testirati in bil najden pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil in vodil pogreb [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorskega metropolita]] [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] 1. novembra v Podgorčici, ki je bil prav tako pozitiven (čeprav je to pred javnostjo vse do konca trdovratno tajil) in je umrl zaradi korone.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Kot omenjeno, ogromna množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila med obredom odprta.<ref name="openfuneral"/><ref name="bbc2011"/> 14. novembra je bilo objavljeno, da je bilo njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> 19. novembra je bil priključen na prezračevalnik pljuč.<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irinej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje v tej isti bolnišnici slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavniki so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref> Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti vlada Srbije in vlada Republike Srbske.<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref>Papež Frančišek je v sožalni brzojavki izjavil, da je bil Irenej "zgled vere in dialoga".<ref>{{Cite web|date=2020-11-21|title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html|access-date=2020-11-27|website=www.vaticannews.va|language=en}}</ref> [[Medparlamentarna pravoslavna skupščina]] (Interparliamentary Assembly on Orthodoxy) je izjavila, da je "pokojni [Irinej] med svojim patriarhalnim delovanjem odražal globoka krščanska čustva srbskega ljudstva, pa tudi svoje upanje na boljšo prihodnost. Do danes si je neumorno prizadeval za enotnost ene in nedeljive Kristusove Cerkve in za izhod iz težav, ki pestijo sodobni svet."<ref>{{cite web |title=ATHENS, NOVEMBER 21, 2020. CONDOLENCES OF THE INTERPARLIAMENTARY ASSEMBLY ON ORTHODOXY (I.A.O.) OVER THE DEMISE OF PATRIARCH IRINEJ OF SERBIA |url=https://eiao.org/archives/18218 |website=eiao.org |access-date=21 November 2020 |archive-date=30 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201130173743/https://eiao.org/archives/18218 |url-status=dead }}</ref> [[Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani|Papeški svet za spodbujanje krščanske edinosti]] je izjavil, da je "patriarh Irenej ves čas svojega delovanja ostajal ponižen in vesel zgled vere in pogovora, ter da je svoje življenje je popolnoma posvetil Bogu."<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej was a model of faith and dialogue |url=https://www.vaticannews.va/en/world/news/2020-11/serbian-orthodox-patriarch-irinej-a-model-of-faith-and-dialogue.html |website=vaticannews.va |date=21 November 2020 |access-date=22 November 2020}}</ref>Sožalna sporočila so poslale tudi številna druga društva in združbe.<ref>{{cite web |title=Statement by Rabbi Arthur Schneier on the Repose of Patriarch Irinej |url=http://www.spc.rs/eng/statement_rabbi_arthur_schneier_repose_patriarch_irinej |website=spc.rs |access-date=2020-11-24 |archive-date=27 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127081921/http://www.spc.rs/eng/statement_rabbi_arthur_schneier_repose_patriarch_irinej |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |title=Немачка бискупска конференција жали због упокојења српског патријарха Иринеја |url=http://www.spc.rs/sr/nemachka_biskupska_konferencija_zhali_zbog_upokojenja_srpskog_patrijarha_irineja |website=spc.rs |access-date=2020-11-24 |archive-date=27 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127051604/http://www.spc.rs/sr/nemachka_biskupska_konferencija_zhali_zbog_upokojenja_srpskog_patrijarha_irineja |url-status=dead }}</ref> === Maša zadušnica in pogreb === [[File:Гроб_патријарха_сербског_Иринеја_у_храму_Светог_Саве_у_Биограду.jpg|thumb|200px|right|<center>Grob v kripti [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju]]</center> 21. novembra so Irinejevo truplo prenesli v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnico svetega nadangela Mihaela]], kjer je na ravno na dan njene „slave“ potekala sv. liturgija in druga največja slava v Srbiji – medtem ko je prva „zimski sveti [[Nikolaj iz Mire|Nikola]]“ 19. decembra. Po maši so ga prenesli v cerkev svetega Sava.<ref>{{cite web |title=No anti-epidemic measures at liturgy for late Orthodox Church head Irinej |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674759/No-anti-epidemic-measures-at-liturgy-for-late-Orthodox-Church-head-Irinej.html |website=rs.n1info.com |access-date=21 November 2020 |archive-date=21 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121130812/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674759/No-anti-epidemic-measures-at-liturgy-for-late-Orthodox-Church-head-Irinej.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |title=Press communication |url=http://www.spc.rs/eng/press_communication |website=spc.rs |access-date=21 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120170209/http://www.spc.rs/eng/press_communication |url-status=dead }}</ref> Kljub strogim protikoronskim predpisom je šlo na tisoče žalujočih mimo krste, ki pa je bila – za razliko od odprte Amfilohijeve – zaradi nevarnosti od okužbe s korono – pokrita s steklenim pokrovom.<ref>{{cite web |last1=Vasovic |first1=Aleksandar |title=Thousands turn out to mourn Serbia's Patriarch, despite COVID-19 surge |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-mourners/thousands-turn-out-to-mourn-serbias-patriarch-despite-covid-19-surge-idUSL8N2I708Z |website=[[Reuters]] |archive-url= https://web.archive.org/web/20201122185436/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-mourners/thousands-turn-out-to-mourn-serbias-patriarch-despite-covid-19-surge-idUSL8N2I708Z |archive-date=22 November 2020 |language=en |date=21 November 2020 |url-status=live}}</ref> Njegov pogreb je bil 22. novembra v cerkvi svetega Sava.<ref name="blogb92">{{cite web|title=Patrijarh Irinej sahranjen u kripti Hrama Svetog Save|url=http://rs.n1info.com/Vesti/a674919/Sahrana-patrijarha-Irineja.html|access-date=22 November 2020|website=rs.n1info.com|date=22 November 2020|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125194016/http://rs.n1info.com/Vesti/a674919/Sahrana-patrijarha-Irineja.html|url-status=dead}}</ref> Po sveti maši sta med drugimi govorila [[Škofija Novi Sad|bački škof]] [[Irenej Bulović|Irenej]] in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]],<ref>{{cite web |title=The Holy Liturgy and the Funeral Rite for the late Patriarch Irinej |url=http://spc.rs/eng/holy_liturgy_and_funeral_rite_late_patriarch_irinej |website=spc.rs |access-date=27 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128172114/http://spc.rs/eng/holy_liturgy_and_funeral_rite_late_patriarch_irinej |url-status=dead }}</ref> ki je dejal, da je bila ljubezen temelj vere pokojnega patriarha in da je želel ustvarjati tako kot on sam, Srbijo miru, ki razume in združuje vse ljudi.<ref>{{cite web |title=Address by the President of the Republic of Serbia at the funeral of Patriarch Irinej |url=https://www.predsednik.rs/en/press-center/news/address-by-the-president-of-the-republic-of-serbia-at-the-funeral-of-patriarch-irinej |website=predsednik.rs |access-date=27 November 2020}}</ref>Irenej je prvi srbski patriarh, ki je pokopan v kripti te cerkve.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej buried at crypt of Saint Sava's Temple |url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/163840/serbian-patriarch-irinej-buried-at-crypt-of-saint-savas-temple.php |website=srbija.gov.rs |access-date=27 November 2020}}</ref> Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi številni srbski vladni ministri in različni balkanski ter cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]].<ref>{{Cite web|date=22. november 2020|title=Молитвени испраћај патријарха и оца нашег Иринеја (ВИДЕО)|url=https://mitropolija.com/2020/11/22/sahrana-patrijarha-irineja-uzivo/ |access-date=22. november 2020|website=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|language=sr-RS}}</ref><ref>{{cite web |title=Ko je sve od poznatih prisutan na sahrani Irineja |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/ko-je-sve-od-poznatih-prisutan-na-sahrani-irineja/ |website=nova.rs |date=22. november 2020 |access-date=22. november 2020}}</ref> Pogreb je vodil član Svetega sinoda [[Škofija Kruševac|kruševški škof]] [[David Perović|David]], ki je bil po pogrebu pozitiven na testu za covidom-19.<ref>{{cite web |title=Bishop who led Patriarch's funeral service tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a675269/Bishop-who-led-Patriarch-s-funeral-service-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |access-date=23 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123110209/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a675269/Bishop-who-led-Patriarch-s-funeral-service-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref> === Vsebinsko bogato slovo === ==== Predsednikova pohvala ==== Ob odprtem grobu se je poslovil od patriarha tudi srbski predsednik Aleksander Vučić. V svojem nagovoru je odkrival velike vrednote, ki so krasile pokojnika, kakor tudi njegovo pripravljenost za pogovor tudi z drugače mislečimi, kar je takole ubesedil: {| |- ! Говор председника Вучића (део)<ref>{{cite web|url=https://www.predsednik.rs/pres-centar/vesti/govor-predsednika-republike-srbije-na-sahrani-patrijarha-irineja|title=Говор председника Републике Србије на сахрани патријарха Иринеја|publisher=Председник Републике Србије|author=Aleksandar Vučić|place=Beograd|language=sr|date=22. november 2020|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> ! Govor predsednika Vučića (del) |- | <blockquote> Тај живот је имао јасне циљеве: Бога, љубав и Србију. И не мање од тога, целокупан српски народ, ма где да живи. <br> И његов Бог је био Бог разума, онај који прашта, који разуме, који воли. Бог свих нас, онај који не дели, него спаја, онај који нас учи и који нас чува. <br> И љубав је била основа сваке његове вере, већа, као код сваког правог хришћанина, од свега осталог, јер је добро знао да су и вера и нада немогуће без љубави, без срца које се предаје и Богу и људима. <br> А његова Србија је била управо она, коју је и сам стварао. Србија мира, Србија која разуме, Србија која окупља, која побеђује радом и мудрошћу, Србија која не уме и нема потребу да мрзи. </blockquote> | <blockquote> To življenje je imelo jasne cilje: Boga, ljubezen in Srbijo. In nič manj kot to, celotno srbsko ljudstvo, kjer koli že živi. <br> In njegov Bog je bil Bog razumnosti; tisti, ki odpušča, ki razume, ki ljubi. Bog vseh nas; tisti, ki ne deli, ampak združuje; tisti, ki nas uči in ki nas varuje.<br> In ljubezen je bila temelj vse njegove vere: večja, kot pri vsakem pravem kristjanu, od vsega drugega; saj je dobro vedel, da sta tako vera kot upanje nemogoča brez ljubezni, brez srca, ki se predaja tako Bogu kot ljudem. <br> In njegova Srbija je bila prav tista, ki jo je sam ustvarjal. Srbijo miru, Srbijo, ki razume, Srbijo, ki združuje, ki zmaguje z delom in modrostjo, Srbijo, ki ne zna in nima potrebe sovražiti. <br> </blockquote> |} ==== Nadškof Hočevar je bil povezan v molitvi z njim in celotno SPC ==== Z nadškofom Hočevarjem sta bila ves čas njunega dvajsetletnega poznanstva ne le kolega na Gospodovi njivi, ampak tudi prijatelja in sodelavca. Sožalno izjavo je v okrnjeni obliki prenesla tudi IKA, vendar je mogoče dojeti smisel le v izvirni in neskrajšani obliki. Posebej Hočevar omenja, kako je s tesnobo spremljal patriarhov boj s korono, sedaj pa je v molitvi združen z vso SPC, posebej pa še s pokojnikom in omenja ginljive podrobnosti njunega sodelovanja:<ref>{{cite web|url= https://laudato.hr/vijesti/biskupije/nadbiskup-hocevar-uputio-izraze-sucuti-u-povodu-smrti-patrijarha-irineja|title=Nadbiskup Hočevar uputio izraze sućuti povodom smrti patrijarha Irineja. U pismu biskupima nadbiskup Hočevar ističe da je s velikom strepnjom pratio bolesničke dane patrijarha Irineja moleći se za njegovo zdravlje.|publisher=IKA.laudato.hr|author=M. D.|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> :„Ko sem svetega jubilejnega leta 2000 prišel v Beograd, sem ga sprva srečeval v slavnem Konstantinovem mestu kot škofa v Nišu. Dejstvo, da je prav mesto Niš zaznamovano z bogato zgodovino, je v vseh nas obudilo veliko hrepenenje, da bi obhajanje leta 2013 — ob 1700. obletnici Milanskega edikta — zaznamovali z velikim znamenjem srečanja Vzhoda in Zahoda. Prav zaradi tega sva večkrat skupaj romala v Benetke in v Milano. Ob vseh teh skupnih premišljevanjih in romanjih sva svoja srca in svoje misli odpirala številnim zgodovinskim vprašanjem in skrivnostim. Prav v tistih letih ga je Božja Previdnost povzdignila na sedež patriarha Srbske pravoslavne Cerkve. V takšnem duhu smo na evangeljski način obhajali tudi njegove letošnje osebne praznike.<br> :Skupaj sva že razmišljala o tem, da bi bilo dobro svoj pogled osredotočiti na leto 2025, ko bo celotno krščanstvo obhajalo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora, to je [[Prvi nicejski koncil|Koncila v Niceji]] (325). Sedaj, v večnosti, patriarh Irinej celotno zgodovino odrešenja človeškega rodu vidi z novimi očmi in z novim pogledom.“<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja|title=Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja|publisher=Družina – vsak dan s teboj|author=Igor Vojinovič|place=Ljubljana|language=sl|date=22. november 2020|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:The White Angel, Mileseva 25.jpg|200x200px|right]] [[Red Beli angel|Red Belega angela]], 2011<ref>V samostanu [[Mileševa]] so 7. oktobra 2011 med posvetitvijo največjega zvona v Srbiji podelili red [[Škofija Mileševa|Mileševske škofije]] patriarhu Ireneju in drugim osebnostim ter ustanovam. </ref><ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a220978/Pahomiju-orden-Beli-andjeo.html|title= Pahomiju orden "Beli anđeo"|publisher=mondo.rs|author=|place=|language=sr|date=7. oktober 2011|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> # [[File:Order of the Eagle of Georgia - ribbon bar.png|70px]] [[Red Gruzijskega orla]], 2011<ref>{{Cite web|url=http://www.czipm.org/decorated-e.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch|website=www.czipm.org|access-date=24 December 2013|archive-date=31 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031042600/https://www.czipm.org/decorated-e.html|url-status=usurped}}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch |url=http://www.royalhouseofgeorgia.ge/p/eng/434/news/349/Serbian-Patriarch |website=royalhouseofgeorgia.ge |access-date=23 February 2021 |archive-date=4 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404162752/http://www.royalhouseofgeorgia.ge/p/eng/434/news/349/Serbian-Patriarch |url-status=dead }}</ref> # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska ribbon.svg|70px]] [[Red Republike Srbske]], 2011<ref>{{Cite web|last=Srpska|first=RTRS, Radio Тelevizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of|title=ИРИНЕЈ ОСВЕШТАО НОВОИЗГРАЂЕНУ ЦРКВУ У МОДРИЧИ|url=http://lat.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=47576|access-date=8. januar 2021|website=РЕПУБЛИКА СРПСКА - РТРС|archive-date=4. marec 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304190943/https://lat.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=47576|url-status=dead}}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] Veliki Križ [[Red Karađorđeve zvezde|Reda Karađorđeve zvezde]], 2013<ref name="spc2011"/> # Red Svetega Nikolaja, [[Škofija Šabac]]<ref name="b92.net">{{Cite web|title=Od Vidova do poglavara: Ko je bio patrijarh Irinej?|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=11&dd=20&nav_category=12&nav_id=1766841|access-date=2020-11-21|website=B92.net| date=20 November 2020 |language=sr-Latn-RS}}</ref> # Častni doktorat [[Pravoslavno teološko semenišče svetega Vladimirja|Bogoslovja sv. Vladimirja]] v [[New York|New Yorku]], 2019<ref>{{Cite web|title=Почасни докторат Патријарху српском Иринеју {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/pochasni_doktorat_patrijarhu_srpskom_irineju|access-date=2020-11-21|website=spc.rs|archive-date=17 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517080440/http://spc.rs/sr/pochasni_doktorat_patrijarhu_srpskom_irineju|url-status=dead}}</ref> # Častni občan [[Zemun]]a<ref name="b92.net"/><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> # Listina Združenja pisateljev Srbije, 2012. # Nagrada Mednarodnega sklada za enotnost pravoslavnih ljudstev v Moskvi, 2018.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/3263083-sve-o-patrijarhu-irineju-koji-je-preminuo-nakon-sto-mu-se-pogorsalo-stanje-od-posledica-korone|title=Sve o patrijarhu Irineju koji je preminuo nakon što mu se pogoršalo stanje od posledica korone|publisher=Telegraf.rs|author=Jasna Vučić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref> == Ocena == === Politika === V nagovorih, zlasti v božičnih ter velikonočnih poslanicah, je na splošno bil patriarh res miroljuben in spravljiv<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-postu-se-lisiti-ne-samo-mrsne-hrane-nego-i-rdjavih-misli-i-dela/rc0jwps|title= Patrijarh Irinej: U postu se lišiti ne samo mrsne hrane, nego i rđavih misli i dela|publisher=blic.rs|author=Srna|place=Beograd|language=sr|date=30. november 2016|accessdate=15. avgust 2026}}</ref>; kadar pa je šlo za konkretna čisto zemeljska vprašanja, pa je na to krščansko usmeritev kot pozabil. Za druge narode bivše Jugoslavije — zlasti pa za vse, ki verjamejo v [[krščanstvo|krščansko]] spravo, odpuščanje in miroljubno sožitje — pa so sporna zlasti nekatera njegova velesrbsko-nacionalistična stališča: glede Republike Srbske in Kosova, spodbujanje [[Vojislav Šešelj|Šešljeve]] zamisli o Velii Srbiji, najbolj pa bode v oči njegovo zanikanje Srebreniškega pokola. Temu lahko dodamo še nasprotovanje papeževemu obisku in Stepinčevi kanonizaciji.<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ==== Kosovo ==== 4. oktobra 2010 je patriarh Irenej dejal, da je mednarodno priznanje Kosova "greh".<ref>{{cite news|url=http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/newsbriefs/2010/10/04/nb-04 |access-date=11 October 2010 |title=Serbian Patriarch Irinej calls Kosovo recognition a "sin" |publisher=Southeast European Times |date=4 October 2010 }}</ref> Ko je govoril o pravoslavnih samostanih na Kosovu, je 2015 dejal, da "če bo uporabljena sila", da bi Srbiji odvzeli njeno kulturno in zgodovinsko dediščino, "bomo storili vse, kar je v naši moči, da jih branimo: z mirnimi sredstvi ali s silo".<ref name="DW">{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch Irinej dies after coronavirus infection |url=https://www.dw.com/en/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-after-coronavirus-infection/a-55672210 |website=dw.com |access-date=27 November 2020}}</ref> Leta 2018 je Irenej glede kosovske politike večkrat javno podprl predsednika Vučića in izjavil, da se "bori kot lev" za ohranitev Kosova kot dela Srbije.<ref name=BEU/> Istega leta je predlagal, da bi se „Srbska pravoslavna cerkev“ lahko preimenovala v „Srbsko pravoslavno cerkev – Pećki patriarhat“, da bi poudarila svoje povezave s Kosovim; to so razlagali kot nasprotovanje ureditvi odnosov s Kosovim v tozadevnih pogovorih pod okriljem EU.<ref>{{cite news |title=Serbia's Orthodox Church to change name to stress Kosovo link |url=https://www.reuters.com/article/us-serbia-church-kosovo-idUSKCN1GK1XX |website=reuters.com |date=8 March 2018 |access-date=22 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== 10. novembra 2010 je Irinej v intervjuju izjavil, da »reka Drina med Srbijo in Bosno in Hercegovino ni meja, temveč most, ki nas povezuje. Čeprav smo na nek način eno že danes, bomo, če bo Bog dal, kmalu resnično eno.« Irenej je pojasnil, da je zaenkrat »dovolj, da smo eno kot narod, kot pravoslavna cerkev in da smo na isti poti svetega Save in Kristusa.« Pohvalil je banjaluške Srbe in izjavil, da se »borijo za ohranitev srbskega imena. Čeprav to sploh ni lahka naloga, jim uspeva.«<ref>{{cite news|title="God willing, Serbs in Serbia, Bosnia will be one"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=11&dd=15&nav_id=70920|newspaper=B92|date=15 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101220061539/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=11&dd=15&nav_id=70920|archive-date=20 December 2010}}</ref> Januarja 2012 je Republiko Srbsko, eno od dveh entitetov, ki sestavljata Bosno in Hercegovino, označil za »najmlajšo srbsko državo«. Urad visokega predstavnika se je odzval in izjavil, da Republika Srbska ni država, temveč entiteta znotraj Bosne in Hercegovine. Urad visokega predstavnika je opozoril, da ustava Bosne in Hercegovine "ne pušča prostora za kakršno koli suverenost entiteta" in da "uprava entiteta ni znak kakršne koli državnosti".<ref>{{cite news|title=OHR reacts to patriarch's statement|url=http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2012&mm=01&dd=11&nav_id=78230|newspaper=B92|date=11 January 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120720175936/http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2012&mm=01&dd=11&nav_id=78230|archive-date=20 July 2012}}</ref> Irenej je večkrat zanikal [[Srebreniški genocid]], češ da je med pokopanimi v Potočarjih več kot polovica vojakov: »Potočari, ki jih poskušajo predstaviti kot pokopališče za žrtve zločinov v Srebrenici, so v bistvu vojaško pokopališče.«<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> Novembra 2017 je dosmrtno ječo, ki jo je haaško sodišče izreklo nekdanjemu generalu Vojske Republike Srbske [[Ratko Mladić|Ratku Mladiću]], med drugim zaradi vojnih zločinov, zlasti genocida v Srebrenici, označil za "hudičevo delo". Obsodbo je označil za del globalne zarote proti Srbom. "V Haagu je bil obsojen še en Srb. Vedeli smo, da bo Ratko Mladić obsojen in da se bo vse tako odvijalo. Žal ne moremo storiti ničesar," je dejal patriarh. "Vse to se dogaja, ker številni svetovni oblastniki opravljajo hudičevo delo in mi trpimo posledice."<ref>{{cite web |title=PATRIARCH IRINEJ: FIGHT HORRIBLE INJUSTICE WITH UNITY AND WORK |url=http://www.srna.rs/novosti1/547353/patriarch-irinej-fight-horrible-injustice-with-unity-and-work.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224174031/http://www.srna.rs/novosti1/547353/patriarch-irinej-fight-horrible-injustice-with-unity-and-work.htm |url-status=dead |archive-date=24 February 2021 |website=srna.rs |access-date=22 November 2020 }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch: Mladic verdict is work of devil |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2017&mm=11&dd=24&nav_id=102879 |website=b92.net | date=24 November 2017 |access-date=22 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Il patriarca dei serbi Irinej difende il boia di Srebrenica |url=https://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2017/11/26/news/il-patriarca-dei-serbi-irinej-difende-il-boia-di-srebrenica-1.16166541 |website=ilpiccolo.gelocal.it |date=26 November 2017 |access-date=22 November 2020}}</ref> Irenej se je pogosto udeleževal civilnih in verskih javnih dogodkov na področju entiteta pod srbsko upravo, nikoli pa ne pod upravo Federacije. 9. januarja 2019 se je tako skupaj s srbsko premierko [[Ana Brnabić|Ano Brnabić]] udeležil parade ob dnevu državnosti Republike Srbske v Banjaluki, čeprav je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine leta 2015 praznovanje dneva državnosti entiteta razglasilo za neustavno.<ref>{{cite web |title=Bosnian Serbs celebrate Statehood Day defying court ban |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/bosnian-serbs-celebrate-statehood-day-defying-court-ban/1360338 |website=aa.com.tr |access-date=22 November 2020}}</ref> ==== Odnos do muslimanov ==== Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{navedi splet|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{navedi splet|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026|archive-date=2010-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|url-status=bot: unknown}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti pošteni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je takoj odzvala in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je "žaljiva za islam in da vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{navedi novice|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je patriarh izrazil obžalovanje, da so njegovo izjavo tako razumeli kakor tudi zaradi njenih posledic; muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{navedi splet |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{navedi splet |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Evropska zveza ==== [[File:Vladimir Putin in Serbia March 2011-37.jpeg|thumb|200px|right|Irenej s [[Vladimir Putin|Putinom]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|beograjski Cerkvi sv. Sava]] leta [[2011]] ]] Glede morebitnega vstopa Srbije v Evropsko zvezo je Irenej dejal: »Srbija ne bi smela z nezaupanjem gledati na EU, če EU spoštuje srbsko istovetnost, omiko in vero. Verjamemo, da smo zgodovinski del Evrope in želimo biti v tej skupnosti narodov. Pri vstopu bomo sprejeli vse, kar ni v nasprotju z našo kulturno in zgodovinsko istovetnostjo.«<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/465231/Srbija+je+u+Evropi.html Србија је у Европи (''Serbia is in Europe'')], 28 January 2010, retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[[Blic]] online: [http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije Patrijarh Irinej: Nema potrebe da zaziremo od Evropske unije (''Patriarch Irenaeus: No need to shy away from the European Union'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318095357/http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/174298/Irinej-Nema-razloga-da-se-zazire-od-Evropske-unije |date=18 March 2012 }}, Retrieved 28 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> Leta 2018 je Irenej negodoval, češ da Evropska zveza pravzaprav niti ni »zelo zagnana«, da bi sprejela Srbijo kot novo državo članico »zaradi našega prijateljstva z Rusijo in njihovih notranjih razlogov; ves čas postavljajo nove predpogoje in od nas zahtevajo, da sprejmemo njihovo rešitev glede Kosova in Metohije.«<ref name="BEU">{{navedi splet |title=Patriarch Irinej of Serbia compares president Vucic to a 'lion' |url=https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |website=balkaneu.com |date=16 October 2018 |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021224616/https://balkaneu.com/patriarch-irinej-of-serbia-compares-president-vucic-to-a-lion/ |url-status=dead }}</ref> === Prikrivanje pedofilije === Kot patriarh se je kmalu soočil z neljubimi obtožbami za zlorabe mladoletnikov, ki se je začela že za vladanja njegovega predhodnika [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]], ki pa se z zadevo sploh ni hotel ukvarjati. Podobno so tudi njemu očitali, da ne ukrepa v zvezi z obtožbami o [[pedofilija|pedofiliji]] znotraj Srbske pravoslavne cerkve, o katerih so poročali [[občilo|mediji]] tudi v začetku njegove službe. Pohujšanje, ki so ga sprva prikrivali, je imelo za posledico odstop [[Škofija Zvornik-Tuzla|zvorniško-tuzlanskega škofa]] [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]].<ref name=OBCT/> [[Škofija Vranje|Vranjskega škofa]] [[Pahomij Gačić|Pahomija]] pa je državno sodišče v Nišu osvobodilo obtožbe za zlorabljanje štirih semeniščnikov v njegovi škofijski palači, od katerih so bili trije mlajši od 14 let. Po obtožnici se je to dogajalo med letoma 1999 in 2002; sodišče je pa obtožbe razglasilo ali za zastarane ali pa nedokazljive. Vrhovno sodišče Srbije pa je ugotovilo številne nepravilnosti pri postopku. Vodstvo SPC pa se ni oglašalo v nobenem od teh primerov in ga obsojajo zaradi neukrepanja. Kaznovani niso bili krivci, ampak žvižgači, ki so se postavili v bran žrtev. Dobronamerneži, ki so hoteli raziskati domnevna dejstva, soglašali z dečki ali so o zadevi javno spregovorili, pa so doživljali različne neugodnosti: nekateri duhovniki so bili "razčinjeni" in so morali celo zapustiti Vranjsko škofijo; med drugimi monahinjami tudi [[Jovana Stanković]] in pripravnica [[Nada Ćorilić]], ki so jima dečki prvima zaupali svoje stiske in sta jim hoteli pomagati.<ref>Veselin Pešić: „Vladika pretio dečacima“. Blic, 06.11.2007; Strana: 14: „Monahinje o slučaju Pahomije“</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Na te dečke in njihove družine je neukrepanje cerkvenih oblasti in oprostilna sodba civilnega sodišča delovalo porazno, saj jih je zaznamovalo kot lažnivce in postavilo v posmeh okolici. En deček je zaradi dogajanja popolnoma izgubil smisel svojega življenja.<ref>E. R.: ''ZBOG VLADIKE SAM IZGUBIO SMISAO ŽIVOTA''. Blic, 02.11.2007; Strana: 16 </ref> Drugi je hotel vreči na Pahomija dve bombi; duhovnik, ki mu je svoj načrt zaupal, ga je od njega komaj odvrnil. Tretji deček pa je nameraval napraviti samomor; podobno tudi njegov tovariš.<ref>''ZBOG PAHOMIJA SAM HTEO DA SKOČIM SA TERASE''. Blic, 08.11.2007; Strana: 16: Ispovesti dečaka koji su postali žrtve vladike vranjskog Pahomija i sudskog postupka.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Dva fanta sta kljub vsemu ostala zvesta svojim mladostnim načrtom ter službi Bogu in cerkvi, ter končala študije na Solunskem bogoslovju. Njun vrstnik je bil zaradi negativnih odzivov okolice prisiljen zapustiti bogoslovne študije. Četrti mladenič pa ima tako hude posledice zlorabljanja, da je še vedno na zdravljenju.<ref>U. PIPER - V. Z. CVIJIĆ: Nadzorni odbor odlučuje o sudijama. Sudbina Pahomijevih žrtava. Blic, 13.11.2007; Strana: 14</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|title=Vladika Pahomije je uništio detinjstvo mom sinu|publisher=archive.org|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=6. avgust 2026|archive-date=2008-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080922154820/http://www.bgcentar.org.yu/documents/diskriminacija%20novembar.htm|url-status=dead}}</ref> Marija iz Južnega Banata je bila zlorabljena pri 12 letih leta 2012 ter je ena od šestih državljanov Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so SPC tožili zaradi neukrepanja v zvezi s pedofilijo pred višjim sodiščem v Londonu, ker »SPC ni ustvarila mehanizma za zaščito mladih in zlorabljenih s strani duhovnikov, kot je to primer v Katoliški Cerkvi« je pojasnil odvetnik tožnice [[Mladen Kesar]]. Glede na obsodbo je bil tisti duhovnik zaradi kaznivih dejanj zlorabe otrok sicer obsojen pred civilnim sodiščem na pet let zapora, vendar Marijnega dedka čudi, da »nihče iz Srbske pravoslavne cerkve po vsem tem ni nikoli prišel, se pojavil ali poklical. »Vsa čast križu, ampak do cerkve danes nimam nobenega odnosa več.« Tudi Marija podobno: »Verjamem v Boga, ampak ne hodim v cerkev. Nimam več tistega občutka povezanosti s cerkvijo in lepimi stvarmi, ki se dogajajo v cerkvi, kot nekdaj«. <ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-47963726|title=Tužba protiv Srpske pravoslavne crkve pred britanskim pravosuđem: „Pedofilija je dokazana, traži se odgovornost"|publisher=BBC News na srpskom|author= Stefan Veselinović,BBC novinar|place=|language=sr|date=18. april 2019|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> == Navedki == {{navedek|''„Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje. Zato veliki greh čine oni koji ne dozvoljavaju da se život rodi. Veliki je greh ubistvo. Zato ne ubijajte život koji Gospod daje, jer deca su veliki dar Božji.“''<ref>{{cite web|url=https://www.sd.rs/vesti/drustvo/ovako-je-govorio-patrijarh-srpski-irinej-mozemo-stvoriti-mnogo-toga-ali-zivot-samo-bog-daje-2020-11-20 |title="Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje" Mudre misli patrijarha: Ovako je savetovao svoje vernike|publisher=Srbija danas|author=Nenad Đukić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref><br>„Lahko ustvarimo veliko reči, a življenje daje samo Bog. Zato tisti, ki ne dovolijo, da se življenje rodi, zagrešijo velik greh. Umor je velik greh. Zato ne ubijajte življenja, ki ga daje Gospod, saj so otroci veliko Božje darilo.“}} {{navedek|''»Nije dovoljno lišiti se mrsne hrane, ako se ne lišavamo rđavih misli i dela. Post treba da nas opominje na pokajanje, na viša razmišljanja o sebi - da isto onako kako se lišavamo mrsne hrane, da se čuvamo i lišavamo rđavih misli jer, prvo se u čoveku rodi misao, pa se posle misli realizuje delo. Trebamo dakle, da se čuvamo rđavih misli, da bi se sačuvali rđavih dela.«''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-postu-se-lisiti-ne-samo-mrsne-hrane-nego-i-rdjavih-misli-i-dela/rc0jwps|title= Patrijarh Irinej: U postu se lišiti ne samo mrsne hrane, nego i rđavih misli i dela|publisher=blic.rs|author=Srna|place=Beograd|language=sr|date=30. november 2016|accessdate=15. avgust 2026}}</ref><br>„»Ni dovolj, da se vzdržimo mesne hrane, če se ne odrečemo slabim mislim in dejanjem. Post nas mora opominjati na kesanje, na več razmišljanja o sebi – da se prav tako, kakor se vzdržujemo mesne hrane, varujemo in odrečemo slabim mislim, kajti najprej se v človeku poraja misel, po misli pa se uresniči dejanje. Zato se moramo varovati slabih misli, da bi se izognili slabim dejanjem.«“}} {{navedek|''„Ja mislim kao što i naša crkva misli — Bog na nebu, kralj na zemlji!“''<ref>{{cite web|url=https://www.sd.rs/vesti/drustvo/ovako-je-govorio-patrijarh-srpski-irinej-mozemo-stvoriti-mnogo-toga-ali-zivot-samo-bog-daje-2020-11-20|title="Možemo stvoriti mnogo toga, ali život samo Bog daje" Mudre misli patrijarha: Ovako je savetovao svoje vernike|publisher=Srbija danas|author=Nenad Đukić|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2020|accessdate=11. avgust 2026}}</ref><br>„Mislim tako, kot misli naša cerkev — Bog v nebesih, kralj na zemlji!“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Film == *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biografije+poznatih+patrijarh+Irinej&mid=35AFFCBF3DFBD4042E8135AFFCBF3DFBD4042E81&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCaQlviYkXKk52H1n_V5ucXw&FORM=VIRE Филм о Његовој Светости Патријарху српском г. Иринеју | YouTube Информативна служба Српске Православне Цркве 22. januar 2020] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona sl}} *[https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32403/imel-je-odprt-odnos-spostoval-je-katolisko-cerkev.htm "Imel je odprt odnos, spoštoval je Katoliško cerkev" | Radio Ognjišče] *[https://www.druzina.si/clanek/beograjski-nadskof-hocevar-izrazil-sozalje-ob-smrti-patriarha-irineja Beograjski nadškof Hočevar izrazil sožalje ob smrti patriarha Irineja | Družina – vsak dan s teboj] ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/irinej-patrijarh-srpski/ Irinej (patrijarh srpski) Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.predsednik.rs/pres-centar/vesti/govor-predsednika-republike-srbije-na-sahrani-patrijarha-irineja Говор председника Републике Србије на сахрани патријарха Иринеја | Председник Републике Србије] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] ;{{ikona de}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biografije+poznatih+patrijarh+Irinej&mid=921A8406E64A63C7CE6F921A8406E64A63C7CE6F&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCACdxU3VrJIJc7ujxtHWs1w&FORM=VIRE Bei Trauerfeier angesteckt? Patriarch Irinej an Covid-19 gestorben YouTube euronews (deutsch)] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0in7s43d3vsi43pmxlj0nvgk9y8sv13 0 607147 6746602 6742810 2026-09-04T09:52:43Z Sporti 5955 −[[Kategorija:2026 v politiki]]; ±[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]→[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746602 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 |TBA |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |TBA |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | Več za Kranj | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] hp6qzqsa2z6wz28tnu2346of57l35vd 6746629 6746602 2026-09-04T09:58:29Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026]] 6746602 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 |TBA |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |TBA |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | Več za Kranj | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] hp6qzqsa2z6wz28tnu2346of57l35vd 4 607197 6746518 6737463 2026-09-04T05:33:37Z Pinky sl 2932 /* Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg */ 6746518 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg|Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg]]=== [[Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg|220px|Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg]] * {{info}} '''[[Viktor Cotič]] – ''Ulica v starem [[Maribor]]u''''', olje na lepenki ok. leta 1924, vir slike: [[Umetnostna galerija Maribor]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:44, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:33, 4. september 2026 (CEST) hsnjhjfq5wsp6z6qyaty46a0ycxtg3k 6746519 6746518 2026-09-04T05:47:22Z Yerpo 8417 /* Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg */ glas 6746519 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg|Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg]]=== [[Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg|220px|Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg]] * {{info}} '''[[Viktor Cotič]] – ''Ulica v starem [[Maribor]]u''''', olje na lepenki ok. leta 1924, vir slike: [[Umetnostna galerija Maribor]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:44, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:33, 4. september 2026 (CEST) * {{za}}, sicer škoda za nizko ločljivost, ki je samo malenkost nad našimi (zastarelimi) smernicami. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. september 2026 (CEST) rh0jjoys1l5s3tqaf5tn563gh7v9qlf 1 607334 6746385 6738369 2026-09-03T14:33:21Z Slanaslana 183796 6746385 wikitext text/x-wiki == Predlog posodobitve besedila (razkrito plačano urejanje) == Pozdravljeni, zastopam agencijo Herman & partnerji, ki jo je za urejanje te strani pooblastilo podjetje Comtrade Gaming. V skladu s pogoji uporabe Wikimedije (razkritje plačanega urejanja) to razmerje razkrivam; razkritje je objavljeno tudi na moji uporabniški strani. Spodaj predlagam posodobitev besedila, ki naj nadomesti obstoječo vsebino, skupaj z utemeljitvijo in viri. Prosim skupnost za pregled in morebitne popravke. === Obstoječe besedilo === '''Izdelki in storitve''' Platforma iCore omogoča upravljanje igralnih računov ter večkanalna orodja za spletne igralniške operaterje. Poleg tega podjetje dobavlja centralni nadzorni sistem, namenjen regulatorjem iger na srečo. '''Delovanje, lokacije in trgi''' Comtrade Gaming deluje prek več tehnoloških centrov in zaposluje več kot 375 sodelavcev po vsem svetu, med drugim v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Filipinih in v Braziliji. Po poročanju strokovnih medijev je podjetje v zadnjih letih posebej dejavno na trgih Latinske Amerike, zlasti v Braziliji, ob nadaljnjem delovanju v Evropi in Aziji. '''Stranke in partnerstva''' Po poročanju strokovnega tiska so med strankami in partnerji podjetja Mansion88 (M88), Superbet, Stanleybet Romunija, Spinbit ter Betaki v Braziliji. '''Priznanja''' Leta 2022 je podjetje Comtrade Gaming prejelo priznanje AAA Platinum za bonitetno odličnost na dogodku Dun & Bradstreet Business Excellence v Sloveniji. [1] Leta 2026 je podjetje prejelo nagrado Best International Market Debut in Brazil na podelitvi nagrad SiGMA Awards South America 2026, za vstop na brazilski trg spletnih iger na srečo. [2] '''Viri (obstoječi seznam)''' 1. »Comtrade's creditworthiness recognized at Dun & Bradstreet Business Excellence Awards«. Inside Asian Gaming (asgam.com). Pridobljeno 11. maja 2026. 2. »SiGMA Awards South America 2026: A night of industry recognition«. SiGMA World. Pridobljeno 11. maja 2026. * »Slovenci, ki iz ozadja krojijo usodo svetovnih stavnic«. Delo. Pridobljeno 11. maja 2026. * »SiGMA Awards South America 2026: A night of industry recognition«. SiGMA World. Pridobljeno 11. maja 2026. * »Comtrade's creditworthiness recognized at Dun & Bradstreet Business Excellence Awards«. Inside Asian Gaming (asgam.com). Pridobljeno 11. maja 2026. === Predlagano besedilo === '''Infopolje''' (predloga {{Infopolje podjetje}}; prosim preverite točna imena parametrov glede na trenutno različico predloge) ime = Comtrade Gaming vrsta = divizija ustanovitev = 2013 sedež = Ljubljana, Slovenija dejavnost = razvoj programske opreme za igre na srečo matična družba = [[ComTrade Group]] vodstvo = Aleš Gornjec (izvršni direktor) zaposleni = pribl. 380 (2026, po navedbah podjetja) spletna stran = comtradegaming.com '''Uvod''' Comtrade Gaming je slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani, ki razvija programsko opremo za industrijo iger na srečo. Deluje kot igralniška divizija skupine ComTrade Group; dejavnost divizije izvajajo družbe znotraj skupine, med njimi Comtrade d.o.o. v Sloveniji.<ref>comtradegaming.com/about-us</ref> Rešitve so namenjene spletnim in fizičnim igralniškim operaterjem ter regulatornim organom. '''Zgodovina''' Po navedbah podjetja sega izvor dejavnosti v leto 2001, ko je bila znotraj podjetja HERMES SoftLab ustanovljena enota za razvoj programske opreme za igre na srečo.<ref>comtrade.com</ref> Leta 2008 je beograjska skupina ComTrade Group prevzela ljubljansko podjetje HERMES SoftLab, potem ko je zavezujočo ponudbo sprejelo 99,8 % delničarjev.<ref>RTV Slovenija, "Hermes Softlab ni bil poceni", 8. 4. 2008</ref> Leta 2024 je Comtrade Gaming ustanovil divizijo CG Games za razvoj in distribucijo igralnih vsebin.<ref>CasinoBeats, 1. 2. 2024</ref> Istega leta je bil njegov centralni nadzorni sistem uveden za nadzor reguliranega trga iger na srečo v Ugandi.<ref>Gaming Intelligence, 21. 2. 2024; InterGame</ref> '''Izdelki''' Podjetje razvija iGaming platformo za spletne igre na srečo s sistemom za upravljanje računov igralcev, sistem za upravljanje iger na srečo (Gaming System Management) za igralniške naprave ter centralne nadzorne sisteme, ki jih regulatorni organi uporabljajo za spremljanje reguliranih trgov.<ref>comtradegaming.com/products/icore</ref> '''Poslovanje''' Comtrade Gaming ima sedež v Ljubljani ter razvojne enote in zaposlene v več državah, med drugim v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Filipinih in v Braziliji. Po navedbah podjetja je leta 2026 zaposloval približno 380 ljudi, vključno s pogodbenimi sodelavci in ekipami v tujini.<ref>comtradegaming.com/about-us</ref> (Razdelka "Stranke in partnerstva" in "Priznanja" v predlogu nista več vključena - glej razlog spodaj.) === Razlog za spremembo === * Število zaposlenih usklajeno na eno, z virom podprto navedbo z letnico (prej neskladje: infopolje 365+/375+, besedilo "več kot 375"). * Razdelek "Stranke in partnerstva" predlagam odstraniti: trditev nima sprotnega vira, temveč splošno sklicevanje na "strokovni tisk" brez navedenega članka - po WP:V ni preverljiva. * Razdelek "Priznanja" predlagam odstraniti: bonitetna ocena AAA Platinum je komercialna storitev bonitetne hiše, ne nagrada; SiGMA Award je nagrada industrijskega dogodka. Vir za SiGMA (sigma.world) je stran organizatorja nagrade o lastnem dogodku, torej ni neodvisen; vir za AAA Platinum (asgam.com) ustreza vzorcu PR/partnerske objave. Po WP:PROMO in WP:NCORP taka vsebina praviloma ne sodi v enciklopedični članek. * Trenutno naveden vir "Delo" (slovenci-ki-iz-ozadja-kroji-usodo-svetovnih-stavnic) ni več dostopen (URL se preusmeri na stran z napako) - za ustrezno zgodovinsko dejstvo (prevzem HERMES SoftLab leta 2008) je namesto njega uporabljen dostopen, neodvisen vir (RTV Slovenija). * Dodani sprotni sklici (ref) za vsako trditev namesto splošnega seznama virov na koncu članka (zahteva WP:V). * Razdelka "Izdelki in storitve" ter "Delovanje, lokacije in trgi" preimenovana/skrajšana v "Izdelki" in "Poslovanje"; odstranjeni prodajno obarvani izrazi brez neodvisne opore. * Dodan stavek v uvodu, ki pojasnjuje razmerje do matične skupine ComTrade Group, za jasnejšo enciklopedično umestitev. Hvala za pregled in morebitne pripombe. [[Uporabnik:Slanaslana|Slanaslana]] ([[Uporabniški pogovor:Slanaslana|pogovor]]) 16:32, 3. september 2026 (CEST) fua7h2stvv3j0jek5um2406dmsefyq6 6746386 6746385 2026-09-03T14:37:18Z Slanaslana 183796 /* Predlagano besedilo */ 6746386 wikitext text/x-wiki == Predlog posodobitve besedila (razkrito plačano urejanje) == Pozdravljeni, zastopam agencijo Herman & partnerji, ki jo je za urejanje te strani pooblastilo podjetje Comtrade Gaming. V skladu s pogoji uporabe Wikimedije (razkritje plačanega urejanja) to razmerje razkrivam; razkritje je objavljeno tudi na moji uporabniški strani. Spodaj predlagam posodobitev besedila, ki naj nadomesti obstoječo vsebino, skupaj z utemeljitvijo in viri. Prosim skupnost za pregled in morebitne popravke. === Obstoječe besedilo === '''Izdelki in storitve''' Platforma iCore omogoča upravljanje igralnih računov ter večkanalna orodja za spletne igralniške operaterje. Poleg tega podjetje dobavlja centralni nadzorni sistem, namenjen regulatorjem iger na srečo. '''Delovanje, lokacije in trgi''' Comtrade Gaming deluje prek več tehnoloških centrov in zaposluje več kot 375 sodelavcev po vsem svetu, med drugim v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Filipinih in v Braziliji. Po poročanju strokovnih medijev je podjetje v zadnjih letih posebej dejavno na trgih Latinske Amerike, zlasti v Braziliji, ob nadaljnjem delovanju v Evropi in Aziji. '''Stranke in partnerstva''' Po poročanju strokovnega tiska so med strankami in partnerji podjetja Mansion88 (M88), Superbet, Stanleybet Romunija, Spinbit ter Betaki v Braziliji. '''Priznanja''' Leta 2022 je podjetje Comtrade Gaming prejelo priznanje AAA Platinum za bonitetno odličnost na dogodku Dun & Bradstreet Business Excellence v Sloveniji. [1] Leta 2026 je podjetje prejelo nagrado Best International Market Debut in Brazil na podelitvi nagrad SiGMA Awards South America 2026, za vstop na brazilski trg spletnih iger na srečo. [2] '''Viri (obstoječi seznam)''' 1. »Comtrade's creditworthiness recognized at Dun & Bradstreet Business Excellence Awards«. Inside Asian Gaming (asgam.com). Pridobljeno 11. maja 2026. 2. »SiGMA Awards South America 2026: A night of industry recognition«. SiGMA World. Pridobljeno 11. maja 2026. * »Slovenci, ki iz ozadja krojijo usodo svetovnih stavnic«. Delo. Pridobljeno 11. maja 2026. * »SiGMA Awards South America 2026: A night of industry recognition«. SiGMA World. Pridobljeno 11. maja 2026. * »Comtrade's creditworthiness recognized at Dun & Bradstreet Business Excellence Awards«. Inside Asian Gaming (asgam.com). Pridobljeno 11. maja 2026. === Predlagano besedilo === '''Infopolje''' (predloga {{Infopolje podjetje}}; ime = Comtrade Gaming vrsta = divizija ustanovitev = 2013 sedež = Ljubljana, Slovenija dejavnost = razvoj programske opreme za igre na srečo matična družba = [[ComTrade Group]] vodstvo = Aleš Gornjec (izvršni direktor) zaposleni = pribl. 380 (2026, po navedbah podjetja) spletna stran = comtradegaming.com '''Uvod''' Comtrade Gaming je slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani, ki razvija programsko opremo za industrijo iger na srečo. Deluje kot igralniška divizija skupine ComTrade Group; dejavnost divizije izvajajo družbe znotraj skupine, med njimi Comtrade d.o.o. v Sloveniji.<ref>comtradegaming.com/about-us</ref> Rešitve so namenjene spletnim in fizičnim igralniškim operaterjem ter regulatornim organom. '''Zgodovina''' Po navedbah podjetja sega izvor dejavnosti v leto 2001, ko je bila znotraj podjetja HERMES SoftLab ustanovljena enota za razvoj programske opreme za igre na srečo.<ref>comtrade.com</ref> Leta 2008 je beograjska skupina ComTrade Group prevzela ljubljansko podjetje HERMES SoftLab, potem ko je zavezujočo ponudbo sprejelo 99,8 % delničarjev.<ref>RTV Slovenija, "Hermes Softlab ni bil poceni", 8. 4. 2008</ref> Leta 2024 je Comtrade Gaming ustanovil divizijo CG Games za razvoj in distribucijo igralnih vsebin.<ref>CasinoBeats, 1. 2. 2024</ref> Istega leta je bil njegov centralni nadzorni sistem uveden za nadzor reguliranega trga iger na srečo v Ugandi.<ref>Gaming Intelligence, 21. 2. 2024; InterGame</ref> '''Izdelki''' Podjetje razvija iGaming platformo za spletne igre na srečo s sistemom za upravljanje računov igralcev, sistem za upravljanje iger na srečo (Gaming System Management) za igralniške naprave ter centralne nadzorne sisteme, ki jih regulatorni organi uporabljajo za spremljanje reguliranih trgov.<ref>comtradegaming.com/products/icore</ref> '''Poslovanje''' Comtrade Gaming ima sedež v Ljubljani ter razvojne enote in zaposlene v več državah, med drugim v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Filipinih in v Braziliji. Po navedbah podjetja je leta 2026 zaposloval približno 380 ljudi, vključno s pogodbenimi sodelavci in ekipami v tujini.<ref>comtradegaming.com/about-us</ref> (Razdelka "Stranke in partnerstva" in "Priznanja" v predlogu nista več vključena - glej razlog spodaj.) === Razlog za spremembo === * Število zaposlenih usklajeno na eno, z virom podprto navedbo z letnico (prej neskladje: infopolje 365+/375+, besedilo "več kot 375"). * Razdelek "Stranke in partnerstva" predlagam odstraniti: trditev nima sprotnega vira, temveč splošno sklicevanje na "strokovni tisk" brez navedenega članka - po WP:V ni preverljiva. * Razdelek "Priznanja" predlagam odstraniti: bonitetna ocena AAA Platinum je komercialna storitev bonitetne hiše, ne nagrada; SiGMA Award je nagrada industrijskega dogodka. Vir za SiGMA (sigma.world) je stran organizatorja nagrade o lastnem dogodku, torej ni neodvisen; vir za AAA Platinum (asgam.com) ustreza vzorcu PR/partnerske objave. Po WP:PROMO in WP:NCORP taka vsebina praviloma ne sodi v enciklopedični članek. * Trenutno naveden vir "Delo" (slovenci-ki-iz-ozadja-kroji-usodo-svetovnih-stavnic) ni več dostopen (URL se preusmeri na stran z napako) - za ustrezno zgodovinsko dejstvo (prevzem HERMES SoftLab leta 2008) je namesto njega uporabljen dostopen, neodvisen vir (RTV Slovenija). * Dodani sprotni sklici (ref) za vsako trditev namesto splošnega seznama virov na koncu članka (zahteva WP:V). * Razdelka "Izdelki in storitve" ter "Delovanje, lokacije in trgi" preimenovana/skrajšana v "Izdelki" in "Poslovanje"; odstranjeni prodajno obarvani izrazi brez neodvisne opore. * Dodan stavek v uvodu, ki pojasnjuje razmerje do matične skupine ComTrade Group, za jasnejšo enciklopedično umestitev. Hvala za pregled in morebitne pripombe. [[Uporabnik:Slanaslana|Slanaslana]] ([[Uporabniški pogovor:Slanaslana|pogovor]]) 16:32, 3. september 2026 (CEST) nxixehfbf0ppgupf5frutrlrwsilz55 0 607468 6746414 6745308 2026-09-03T17:25:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6746414 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Gozdni rezervat porečja Angat | iucn_category = VI | photo = 09641jfWatershed Dams Hills San Mateo Lorenzo Hilltop Norzagaray Bulacanfvf 16.JPG | photo_caption = Rezervat v okolici jezu Ipo z opazovalne ploščadi v [[Norzagaray, Bulacan|Norzagarayu]] | photo_size = | map = Luzon mainland#Philippines | pushpin_relief = 1 | map_caption = Lega na Filipinih | map_size = 220 | location = Bulacan, Rizal (provinca), Nueva Ecija, Quezon, [[Filipini]] | nearest_city = San Jose del Monte | coordinates = {{coord|14|58|18|N|121|11|18|E|region:PH|display=inline, title}} | area = 62.309 ha | established = 26. julij 1904 (rezervat)<br/>10. marec 1927 (gozdni rezervat)<br/>30. april 1968 (pilotni rezervat/gozdno območje) | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem<br/>Angat Hydropower Corporation | website = | child = | module = }} '''Gozdni rezervat porečja Angat''' je zavarovano območje, ki varuje porečje v južnem delu gorovja [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] severno od [[Metro Manila|Metro Manile]] na [[Filipini]]h, kjer se površinska voda izliva v reko Angat in njene pritoke. Razprostira se na površini 62.309 hektarjev v vzhodnem delu Bulacána in severni provinci Rizal na nadmorski višini med 490 in 1206 metri.<ref name="adb">{{cite web|url=https://www.adb.org/sites/default/files/project-document/81693/46362-002-iee-01.pdf |title=Philippines: Angat Water Transmission Improvement Project |publisher=Asian Development Bank |date=July 2014 |access-date=February 6, 2017}}</ref><ref name="birdlife">{{cite web|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/angat-watershed-forest-reserve-iba-philippines |title=Angat Watershed Forest Reserve |publisher=BirdLife International |access-date=February 6, 2017}}</ref> Ohranitveno območje se razteza tudi na provinci Nueva Ecija in Quezon ter je osredotočeno na umetno jezero, ki ga je ustvaril jez Angat, ki skupaj z jezom Ipo, ki je 7,5 kilometra dolvodno, oskrbuje 97 % potreb po vodi v Metro Manili prek sistema akvaduktov do jezu in akumulacijskega jezera La Mesa ter filtracijske naprave Balara v mestu [[Quezon City]].<ref name="bworld">{{cite web |url=http://www.bworldonline.com/content.php?section=Opinion&title=save-angat-save-metro-manila&id=118341 |title=Save Angat, save Metro Manila |publisher=BusinessWorld |author=Lopez, M.A.G. |date=November 10, 2015 |access-date=February 6, 2017 |archive-date=2018-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180705022926/http://www.bworldonline.com/content.php?section=Opinion&title=save-angat-save-metro-manila&id=118341 |url-status=dead }}</ref> Jez in akumulacijsko jezero Angat sta tudi pomemben vir hidroelektrične energije za Metro Manilo in okoliške province, saj v luzonsko omrežje prispevata približno 200 megavatov.<ref name="r3">{{cite web|url=http://r3.denr.gov.ph/index.php/transparency-governance/citizens-charter/91-front-slider/182-angat-watershed |title=Angat Watershed |publisher=Department of Environment and Natural Resources Region 3 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Porečje je priljubljeno mesto za opazovanje ptic in je žarišče biotske raznovrstnosti, kjer je večina preostalih strnjenih gozdov v osrednjem Luzonu.<ref name="birdlife"/> == Zgodovina == Porečje Angat je bilo prvič objavljeno v uradnem listu 26. julija 1904 kot rezervat reke Angat z izvršnim odlokom št. 33, ki ga je podpisal civilni guverner Luke Edward Wright. Z njim je bila reka Angat v občini Norzagaray, ki meji na gore Salacot, Balugan in Sulip v gorovju Sierra Madre, vključno s potokoma Bulagao in Bitbit, določena za razvoj vodne energije iz reke.<ref>{{cite web |url=http://quod.lib.umich.edu/p/philamer/ACD6603.1904.001?rgn=main;view=fulltext |title=Executive orders and proclamations issued by the governor-general. (1904) |publisher=University of Michigan Library |access-date=February 13, 2017}}</ref> 10. marca 1927 je bil z razglasom št. 71, ki ga je podpisal generalni guverner Leonard Wood, ustanovljen 62.309 hektarov velik gozdni rezervat povodja Angat, ki je zajemal dele občin Montalban, San José del Monte, Norzagaray, Angat, San Rafael, San Miguel, Peñaranda in Infanta v provincah Rizal, Bulacan, Nueva Ecija in Tayabas, upravljanje in nadzor pa je bilo pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo in naravne vire.<ref>{{cite web |url=http://www.abernales.com/proc71.htm |title=Proclamation No. 71 |publisher=Abernales |access-date=February 6, 2017 |archive-date=2017-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170503173949/http://www.abernales.com/proc71.htm |url-status=dead }}</ref> Približno v tem času je Metropolitansko vodno okrožje (zdaj Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem) začelo gradnjo vodnega sistema Angat–Novaliches v vrednosti 11.500.000 ₱, vključno z jezom Ipo znotraj rezervata, ki je bil dokončan leta 1939 in odprt leta 1940.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=UMYhAQAAMAAJ&q=%22ipo+dam%22+%22metropolitan+water+district%22&dq=%22ipo+dam%22+%22metropolitan+water+district%22 |title=Monthly Bulletin of the Philippine Health Service Vol. 26 |publisher=Bureau of Printing |date=1950 |author=Philippines Bureau of Health |access-date=February 6, 2017}}</ref> 4. decembra 1965 je predsednik Diosdado Macapagal z gradnjo hidroelektrarne Angat znotraj zavarovanega območja podpisal razglas št. 505, s katerim je upravljanje celotnega rezervata prenesel na Nacionalno elektroenergetsko korporacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1965/12/04/proclamation-no-505-s-1965/ |title=Proclamation No. 505, s. 1965 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=February 6, 2017}}</ref> 30. aprila 1968 je bilo 6600 hektarov zemlje, ki obdaja jez Ipo, z razglasom št. 391, ki ga je izdal predsednik [[Ferdinand Marcos]], razglašenih za ločen rezervat za pilotni projekt upravljanja gozdnega območja in porečja. Ta deklaracija je dejansko izključila južni del porečja iz nadzora Nacionalne elektroenergetske korporacije in ga namesto tega postavila pod skupno upravo in nadzor direktorja gozdarstva Ministrstva za kmetijstvo in naravne vire ter generalnega direktorja Metropolitanskega vodovodnega in kanalizacijskega sistema.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1968/04/30/proclamation-no-391-s-1968/ |title=Proclamation No. 391, s. 1968 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=February 6, 2017}}</ref> == Geografija == [[File:Aerial view of Angat Watershed Forest Reserve.jpg|thumb|left|Gozdni rezervat iz zraka]] [[File:01423jfHilltop San Mateo Sitio Bitbit Lorenzo River Bridge Norzagaray Bulacan villagesfvf 12.JPG|thumb|left|Reka Angat v San Lorenzu, Norzagaraj]] Gozdni rezervat porečja Angat je približno 35 kilometrov severovzhodno od Metro Manile, večinoma v goratem vzhodnem območju Bulacan. Vsebuje povirje reke Angat, pritoka Rio Grande de Pampanga, in se razteza vzdolž zgornjega dela reke Angat od San Jose del Monte in Rodriguez do Doña Remedios Trinidad ter sega do General Tinio in General Nakar.<ref name="bworld"/> Gozdni rezervat je razdeljen na dve porečji: Forest Range in Metro Water District.<ref name="pp1">{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/angat-watershed-forest-reserve |title=Angat |publisher=Protected Planet |access-date=February 6, 2017}}</ref><ref name="pp2">{{cite web| url=https://www.protectedplanet.net/angat-metro-water-district-watershed-forest-reserve |title=Angat (Metro Water District) |publisher=Protected Planet |access-date=February 6, 2017}}</ref> ''Angat Watershed and Forest Range'', znan tudi kot ''rezervat za pilotni projekt upravljanja porečja Angat'', pokriva 6600 hektarov v San Jose del Monte, Norzagaraj in Rodriguez ter podpira jez Ipo, katerega zmogljivost je 7.500.000 kubičnih metrov in razlitje nivo 101 meter. Je pod upravo Ministrstva za okolje in naravne vire ter Metropolitanskega vodovoda in kanalizacijskega sistema. Vodno območje metroja, znano tudi kot porečje reke Angat–Maasim, pokriva preostalih 55.709 hektarov in vsebuje jez hidroelektrarne Angat, ki ima kapaciteto rezervoarja 850.000.000 kubičnih metrov in normalno gladino vode 212 metrov. Angat Hydropower Corporation, skupno podjetje San Miguel Corporation in K-water, upravlja rezervat, odkar je leta 2014 prevzela lastništvo nad hidroelektrarno od National Power Corporation.<ref>{{cite web|url=https://business.inquirer.net/141423/k-water-secures-angat-hydro-plant-with-san-miguel-group |title=K-Water secures Angat hydro plant with San Miguel group |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Olchondra, R.T. |date=September 3, 2013 |access-date=February 6, 2017}}</ref> [[File:01316jfHilltop San Mateo Sitio Bitbit Lorenzo River Bridge Norzagaray Bulacan villagesfvf 14.JPG|thumb|Južno pogorje Sierra Madre v Bulacanu]] [[File:Angat Watershed Forest Reserve in Norzagaray, Bulacan.jpg|thumb|Pogled na reko Angat s čolna]] Za porečje je značilna hribovita do gorata topografija in zmerna do intenzivna gozdnatost. Velja za eno redkih preostalih dobro gozdnatih in dobro upravljanih povodij v državi.<ref name="irdr">{{cite web |url=http://www.irdrinternational.org/wp-content/uploads/2013/09/FORIN-VFS-Philippines_pt1_web.pdf |title=A FORIN Template for Tackling Issues Related to the Valley Fault System and the Angat Dam in Luzon, Philippines |publisher=Integrated Research on Disaster Risk International |author=Faustino–Eslava, D.V. |date=January 15, 2013 |access-date=February 6, 2017 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133422/http://www.irdrinternational.org/wp-content/uploads/2013/09/FORIN-VFS-Philippines_pt1_web.pdf |url-status=dead }}</ref> Najvišji vrh v Bulacanu, Mount Oriod, se dviga do višine 1206 metrov na meji dveh porečji v Norzagaraju.<ref>{{cite web |url=http://peakery.com/mount-oriod-sierra-madre/ |title=Mount Oriod |publisher=Peakery |access-date=February 6, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170207031533/http://peakery.com/mount-oriod-sierra-madre/ |archive-date=February 7, 2017 |url-status=dead }}</ref> Vsebuje tudi goro Maranat, priljubljeno destinacijo za pohodnike, obiskana pa je tudi zaradi slapov.<ref>{{cite web|url=http://www.pinoymountaineer.com/2015/11/mountain-news-denr-to-require-permits-for-maranat.html |title=Mountain News: DENR to require permits for Maranat |publisher=Pinoymountaineer.com |author=Lasco, G. |date=November 26, 2015 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Te gore v južnem območju Sierra Madre napajajo vodni vir reke Angat iz njenih treh glavnih pritokov: rek Talaguio, Catmon in Matulid. Razteza se dolvodno od porečja v več občin in namaka več kot 30.000 hektarov prvovrstnih kmetijskih zemljišč, preden se izlije v reko Pampanga v Calumpitu in na koncu izteče v [[Manilski zaliv]].<ref name="r3"/> Dodatna oskrba z vodo se dovaja v rezervoar Angat skozi predor Angat–Umiray čez bazen, ki poteka 13 kilometrov od reke Umiray na vzhodni strani Sierra Madre v General Nakar. Rezervat je dom domorodnega prebivalstva, znanega kot pleme Dumagat, ki naseljuje dvanajst ''sitio'' v vaseh San Mateo, San Lorenzo in San Isidro v Norzagarayu ter Kabayunan v Doña Remedios Trinidad.<ref name="adb"/> Decembra 2014 je Nacionalna elektroenergetska korporacija slovesno odprla deževni gozd in ekološki park Angat v rezervatu v Sitio Bitbit, San Lorenzo, Norzagaraj.<ref name="rappler">{{cite web|url=https://www.rappler.com/environment/78556-rainforest-park-angat-watershed/ |title=Angat rainforest park spotlights biodiversity hotspot |publisher=Rappler |date=December 20, 2014 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Ponuja številne različne priložnosti za navdušence nad naravo in na prostem, vključno s ploščadjo za razgled na hribu, ekološkim središčem in zabavno potjo Tarictic. V parku je načrtovan tudi muzej naravne zgodovine, kot tudi območje kulturne dediščine Dumagat, razmnoževanje sadik, genska banka ratana in bambuzetum.<ref name="rappler"/> Zaščitena krajina zgornjega porečja reke Marikina na jugu meji na porečje Angat, na severu pa meji na 20.760 hektarov gozdni rezervat Doña Remedios–General Tinio Watershed. Na zahodu in severozahodu meji tudi na narodna parka Biak-na-Bato in narodni park Minalungao. Dostopen je iz Manile po cesti Quirino, cesti Del Monte–Norzagaray in cesti Bigte–San Mateo (cesta Ipo) v Norzagaraju. == Biotska raznovrstnost == Porečje Angat podpira različne divje živali zahvaljujoč svoji lokaciji v Sierra Madre ter njegovi bogati hidrologiji in kopenski ekologiji, ki jo prekrivajo nižinski gozdovi dipterokarpovk (''Dipterocarpaceae''), gorski gozdovi, travišča, sekundarni bambus in grmičevje. Je dom 290 endemičnih vrst lesnatih in nelesnatih rastlin, vključno z ''Parashorea malaanonan'' (lokalno poznanim kot ''bagtikan''), ''Rubroshorea polysperma'', ''Shorea astylosa'', ''Samanea saman'' in ''Pycnonotus flaviventris''.<ref name="rappler"/><ref name="adb"/> [[BirdLife International]] je rezervat označil za pomembno območje za ptice (IBA), ker podpira znatne populacije številnih vrst ptic.<ref name=bli>{{cite web |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/angat-watershed-iba-philippines|title=Angat watershed|author=<!--Not stated--> |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-10-16}}</ref> Dobro območje za opazovanje ptic, privablja 43 različnih vrst ptic, od katerih so mnoge ogrožene ali omejene. Poleg dveh najbolj vidnih ptic v rezervatu, luzonskega kljunorožca (''Penelopides manillae'') (lokalno znanega kot ''kalao'') in [[Filipinski dvorožec|filipinskega dvorožca]], rezervat privablja tudi velike jate pegastih cesarskih golobov (''Ducula carola''), luskastopernega malkoha (''Dasylophus cumingi''), črebastegaa malkoha (''Dasylophus superciliosus''), sivohrbtega krojača (''Orthotomus derbianus'') in filipinsko sovo (''Ketupa philippensis''). Vse te vrste ptic so endemične za Filipine, pri čemer sta luzonski kljunorožec in filipinska sova uvrščena med skoraj ogrožene in ranljive. V porečju so zabeležili tudi luzonsko prepelico (''Turnix worcesteri'') s pomanjkljivimi podatki, pa tudi filipinskega jastreba (''Nisaetus philippensis''), filipinskega pritlikavega vodomca (''Ceyx melanurus''), papigo ''Prioniturus luconensis'', brkasto pito (''Erythropitta kochi''), nebeškega monarha (''Hypothymis coelestis''), pepelaste drozge (''Geokichla cinerea''), muharico ''Muscicapa randi'', ognjeprsega sadnega goloba (''Ramphiculus marchei'') in ščinkavca ''Erythrura viridifacies''. Znano je, da dva skoraj ogrožena sesalca tavata po gozdu pri Angatu, makak ''Macaca fascicularis'' in filipinski bradavičasti prašič (''Sus philippensis''). Je tudi znan habitat filipinskega jelena (''Rusa marianna''). Druge redke vrste, na katere je treba opozoriti na zavarovanem območju, so luzonska rovka (''Chrotomys silaceus'') in 66 vrst vretenčarjev, vključno z endemično japonsko žabo ''Platymantis mimulus'' in kuščarjem ''Varanus marmoratus''. Rezervoar Angat je bogat z ogromnimi tilapijami in jeguljami. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} [[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1904]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]] [[Kategorija:Luzon]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] 0odczqv2da7gqmu6wqbk4rt4qpqxiii 0 607764 6746435 6745194 2026-09-03T19:09:44Z Ihana Aneta 242446 6746435 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše, Josepine Lauše Welf in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. Med letoma 1913 in 1942 je skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] nastopala kot en najslavnejših slovenskih duov vseh časov. Izvajali sta predvsem slovenske ljudske pesmi. Posneli sta veliko priljubljenih gramofonskih plošč. == Otroštvo == Rojena je bila 4. marca 1894 kot drugi otrok v slovenski imigrantski družini v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]]. Njena mati Francka Milavec (1872–1934) iz [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorske vasi pri Velikih Laščah]] je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prišla kot služkinja, njen oče Lojze Lovše (1866–1908) iz [[Hinje, Žužemberk|Hinj pri Žužemberku]] pa kot kovinar.<ref name=":1">{{Navedi knjigo |last=Odenkirk |first=James Ellis |title=Frank J. Lausche : Ohio's Great Political Maverick : a Biography |date=2005 |publisher=Orange Frazer Press |isbn=1882203496 |pages=38-41 |language=En |trans-title=Frank J. Lausche : Veliki politični neodvisnik iz Ohia: biografija}}</ref> Po poroki sta v Clevelandu sčasoma odprla gostišče ter trgovino, kjer sta prodajala slovenske časopise in vino, ki sta ga sama izdelovala, ter oddajala sobe podnajemnikom.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo |title=The National Cyclopædia of American Biography : Being the History of the United States as Illustrated in the Lives of the Founders, Builders, and Defenders of the Republic, and of the Men and Women who are Doing the Work and Moulding the Thought of the Present Time |date=1964 |publisher=J. T. White |language=En |trans-title=Nacionalna enciklopedija ameriških biografij : Zgodovina Združenih držav, prikazana skozi življenja ustanoviteljev, graditeljev in branilcev republike ter moških in žensk, ki delajo in oblikujejo miselnost današnjega časa}}</ref> Imela sta deset otrok, od katerih je najstarejši umrl kot mladenič, trije pa kot otroci.<ref name=":1" /> Let in pol po Josephine je bil rojen njen brat [[Frank J. Lausche]] (1895–1990), kasnejši guverner Ohia.<ref name=":1" /> <ref name=":12">{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. avgust 2025 |title=Slovenian American Women - Part 1 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - prvii del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/august-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=20 |language=En |volume=10}}</ref> <ref name=":122">{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. november 2025 |title=Slovenian American Women - Part 3 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - tretji del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/november-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=22 |language=En |volume=1}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":02">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Obiskovala je osem razredov osnovne šole z angleškim učnim jezikom. Ker ni hodila v slovensko šolo, kljub temu da so doma vedno govorili slovensko, slovenščine ni dobro pisala in brala, kar je kot odrasla zelo obžalovala.<ref name=":0" /> Po očetovi smrti leta 1908 je morala Josephine pustiti šolanje ter pomagati materi pri delu v gostišču in trgovini. Nekoliko se je izobraževala v glasbi na {{ill|Oberlin College|en}} v Oberlinu v Ohiu, vendar tam ni uradno študirala.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je prišel do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref>[[Slika:Mary_Udovich_in_Josephine_Lausche-Welf_(1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> Leta 1920 se je poročila z veterinarjem nemškega porekla Oliverjem Henryem Welfom (1889–1967), znanim tudi kot {{ill|Ollie Welf|lt=Ollie Welf|en}}, prijateljem svojega brata Franka.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rainey |first=Chris |editor-last=Schott |editor-first=Tom |title=Ollie Welf |trans-title=Ollie Welf |url=https://sabr.org/bioproj/person/ollie-welf/ |access-date=2026-08-31 |publisher=Society for American Baseball Research |language=en}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi se je posvetila dobrodelnosti, kot se je v starosti tudi njena mati.<ref name=":2" /> Kmalu se je z možem preselila v Euclid v Ohiu, kjer sta se aktivno vključila v tamkajšnjo skupnost.<ref name=":2" /> Josephine je bila posebno dejavna v tamkajšnji katoliški župniji.<ref name=":2" /> Leta 1964 ji je umrl sin edinec.<ref name=":2" /> Leta 1967 je odovela. == Zgled == Po zgledu dua Lausche-Udovich sta v sedemdesetih letih 20. stoletja nastopali tudi slovensko-ameriški pevki [[Dolores Paik-Mihelich]] in [[June Babbitt-Price]]. Peli sta narodnozabavno glasbo v podobnem slogu kot Josephine in Mary.<ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)<ref name=":02" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 7cnbl0k454j3s9prr31k5okh4mnn9xv 1 608038 6746400 6745176 2026-09-03T16:05:33Z Pinky sl 2932 /* Sklici */ nov razdelek 6746400 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=mid}} == Sklici == {{ping|Tamiscancar}} Trenutno so sklici nejasni, saj [1],.... ne označuje za kateri viri gre. Obstajajo več načinov za medbesedilno sklicevanje (glej [[WP:NAVAJAJ]] - ni dogovorjenega sloga navajanja, pomembno je le, da naj bo slog navajanja v članku enak). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:05, 3. september 2026 (CEST) 6meu53t2bku1gnq619ufa4o06r0dfo9 4 608062 6746399 6744980 2026-09-03T16:04:21Z ~2026-47187-81 265087 6746399 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Timotej Fijavž Vivod]]=== :{{la|Timotej Fijavž Vivod}} [[WP:POM|Nepomembnost]]. 64 dni nazaj je komaj postal duhovnik, pred 30 dnevi pa je nastopil prvo službo. Kaj drugega relevantnega ni razvidno. Za razliko od škofov duhovniki niso tisti, ki so avtomatsko upravičeni do članka. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:25, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:45, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:24, 31. avgust 2026 (CEST) * '''Za''' – Sem avtor članka in prosim za izbris. Stran sem ustvaril poskusno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-47187-81|&#126;2026-47187-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-47187-81|pogovor]]) 18:04, 3. september 2026 (CEST) a0swir0zso79e5ymith3xa44bho4jq3 0 608188 6746603 6745694 2026-09-04T09:52:59Z Sporti 5955 −[[Kategorija:2026 v politiki]]; ±[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]→[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746603 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Koper 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Aleš Bržan]] | before_party = LAB | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Koper|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Koper|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualni župan [[Aleš Bržan]], ki Mestno občino Koper vodi od leta 2018, je v prvi polovici drugega mandata še dopuščal možnost, da se za nov mandat ne bo potegoval, v letu 2026 pa se je začel pripravljati na vnovično kandidaturo. Avgusta so [[Primorske novice]] poročale, da je odločitev o kandidaturi sprejel in da bo septembra predstavil program in ekipo.<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Sabadin |first=Denis |date=2026-08-12 |title=Bržana bo letos izzvalo več protikandidatov kot pred štirimi leti |url=https://primorske.si/primorska/istra/brzana-bo-letos-izzvalo-vec-protikandidatov-kot-pred-stirimi-leti/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Bržan je bil za župana prvič izvoljen leta 2018, ko je v drugem krogu premagal dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]], leta 2022 pa je bil ponovno izvoljen že v prvem krogu s 53,6 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> Prvo javno potrjeno kandidaturo je 19. maja 2026 napovedal predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]. Pred volitvami je v Kopru prijavil stalno prebivališče, v Ljubljani pa začasno. Med svojimi prioritami izpostavlja urejenost mesta, promet, varnost in komunalna vprašanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-05-19 |title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> V začetku poletja so se kot možni kandidati začeli omenjati tudi aktualna podžupanja in občinska svetnica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Mateja Hrvatin Kozlovič, mestni svetnik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Jure Colja, mestni svetnik [[Levica (Slovenija)|Levice]] Alan Medveš ter nekdanja podžupanja Jasna Softić.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-06-25 |title=Bitka za župana Kopra: Več novih imen, znova Bržan proti Popoviču |url=https://www.regionalobala.si/novica/bitka-za-zupana-kopra-vec-novih-imen-znova-brzan-proti-popovicu |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Kot možna dodatna podpornica njene kandidature se omenjala tudi Lista Zavedno Koper [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === Jasna Softić, ena od ustanovnih članic Liste Aleša Bržana in podžupanja med februarjem 2019 in septembrom 2025, je septembra 2025 odstopila s podžupanske funkcije in izstopila iz LAB. Oktobra je prestopila v [[Socialni demokrati|Socialne demokrate]], maja 2026 pa izstopila tudi iz te stranke. Po izstopu je napovedala nadaljevanje politične poti kot samostojna svetnica in ni izključila županske kandidature s širšo nestrankarsko podporo.<ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-05-28 |title=Prestopi: Jasna Softić najprej zapustila Bržana, zdaj še Hana |url=https://www.regionalobala.si/novica/prestopi-jasna-softic-naprej-zapustila-brzana-zdaj-se-hana |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Socialni demokrati so po njenem odhodu napovedali svojega kandidata oziroma kandidatko, vendar do začetka septembra imena še niso predstavili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-30 |title=Koprska SD po izstopu Jasne Softić: "Pričakovanja, pogledi in vrednote niso več skupni" |url=https://www.regionalobala.si/novica/koprska-sd-po-izstopu-jasne-softic-pricakovanja-pogledi-in-vrednote-niso-vec-skupni |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Stranka [[Koper je naš]] je konec avgusta kot kandidata za koprskega župana predstavila Nika Popoviča, nekdanjega nogometaša, gostinca in občinskega svetnika v mandatu 2018–2022 ter sina nekdanjega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]].<ref name=":4">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Boris Popovič bo kandidiral za župana Izole, njegov sin Nik pa za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/boris-popovic-bo-kandidiral-za-zupana-izole-njegov-sin-nik-pa-za-zupana-kopra-699931 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> Slednji je tokrat napovedal kandidaturo za župana Izole.<ref name=":4" /> Med programskimi izhodišči je Nik Popovič izpostavil gradnjo stanovanj za mlade družine, razvoj športa in športne infrastrukture, širitev zelenih površin in parkov, razvoj gospodarstva in podeželja ter oživitev širšega mestnega središča.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Napolitanska picerija ob morju, očetov zgled in nova pot Nika Popoviča |url=https://obalaplus.si/napolitanska-picerija-ob-morju-ocetov-zgled-in-nova-pot-nika-popovica/ |access-date=2026-09-01 |website=OBALAplus |language=sl}}</ref> Pri SDS se kot najverjetnejši kandidat omenja Jure Colja, edini svetnik stranke v občinskem svetu. Na državnozborskih volitvah aprila 2026 je kandidiral v enem okraju Koper 2, po volitvah pa se je njegovo ime začelo pojavljati tudi v povezavi z župansko kandidaturo. Colja je poleti napovedal, da bo SDS seznam kandidatov dokončno potrdila v začetku septembra.<ref>{{Navedi splet |title=Popovič v Izolo, kjer ga čaka Žbogar, v Kopru spet Bržan |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/popovic-v-izolo-kjer-ga-caka-zbogar-v-kopru-spet-brzan |access-date=2026-09-01 |website=Delo |language=sl}}</ref> Kot najverjetnejši kandidat Levice se omenja njen mestni svetnik Alan Medveš, ki je za župana kandidiral že leta 2022 in takrat prejel 1,61 odstotka glasov.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Bržan]]'''</center> | style="background:#00AEEF; " | |15. februar 1976 [[Koper]] | * župan Mestne občine Koper (2018–''danes'') |[[Lista Aleša Bržana]] (LAB) |2026 |TBA |<ref name=":0" /> |- |<center>[[Slika:Zmago_Jelinčič_2011_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti]]'''</center> | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; " | |7. januar 1948 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (1992–2011, 2018–2022) * predsednik Slovenske nacionalne stranke (1991–''danes'') |[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) |19. maj 2026 |TBA |<ref name=":1" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Nik Popovič'''</center> | style="background:#E31E24; " | |ok. 2000 [[Koper]] | * nogometaš * občinski svetnik Mestne občine Koper (2018–2022) * gostinec |[[Koper je naš]] (KJN) |avgust 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Mateja Hrvatin Kozlovič'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Jasna Softić'''<br>''neodvisna''<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2019–2025)<ref name=":3" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Jure Colja'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref name=":2" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Alan Medveš'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2018–''danes'')<ref name=":2" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === Februarja 2026 je agencija Ninamedia za ''Primorske novice'' izvedla javnomnenjsko raziskavo med 500 volilnimi upravičenci v Mestni občini Koper. Raziskava je bila izvedena med 2. in 5. februarjem s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. V raziskavo so bili vključeni tudi posamezniki, ki pozneje niso napovedali kandidature oziroma so se odločili kandidirati v drugih občinah.<ref name=":6">{{Navedi splet |date=2026-02-17 |title=Koga bi v Kopru najraje videli kot župana |url=https://primorske.si/primorska/istra/koga-bi-v-kopru-najraje-videli-kot-zupana/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|{{nowrap|B. Popovič}}]]''' | width=70|'''Hrvatin Kozlovič''' | width=70|'''Piščanc''' | width=70|'''[[Patrik Greblo|Greblo]]''' | width=70|'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Jelinčič]]''' | width=70|'''Softić''' | width=70|'''Colja''' | width=70|'''Medveš''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugi kandidati}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:#FDC600; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''43,2''' |22,4 |4,6 |3,5 |2,9 |2,5 |2,3 |2,1 |0,8 |5,5 |10,2 | style="background:#00AEEF" |20,8 |<ref name=":6" /> |- |} {{small|Opomba: Boris Popovič se je pozneje odločil kandidirati za župana Izole, Nik Popovič pa je postal kandidat stranke Koper je naš v Kopru.}} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''59,1''' |27,2 |5,8 |7,9 | style="background:#00AEEF" |31,9 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''58,9''' |14,9 |9,2 |17,0 | style="background:#00AEEF" |44,0 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#E31E24; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#f2b3b3" |'''33,6''' |33,4 |5,6 |27,4 | style="background:#E31E24" |0,2 |<ref name=":6" /> |- |} === Volitve v občinski svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=55|'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width=55|'''LAB''' | width=55|'''[[Koper je naš|KJN]]''' | width=55|'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width=55|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width=55|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width=55|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width=55|'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width=55|'''Oljka''' | width=55|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width=55|'''[[Resni.ca]]''' | width=55|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' | width=55|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#005DA3; height:1.5px" | ! style="background:#00AEEF; width:50px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:#1F3C88; width:50px" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background:#7AA342; width:50px" | ! style="background:#000000; width:50px" | ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2cfe3" |'''16,8''' |15,4 |12,4 |10,8 |7,9 |5,4 |5,0 |4,6 |3,3 |1,5 |1,2 |0,8 |0,4 |12,4 | style="background:#005DA3" |1,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-02-16 |title=Med prvo in četrto stranko zgolj pet odstotnih točk razlike |url=https://primorske.si/primorska/istra/med-prvo-in-cetrto-stranko-zgolj-pet-odstotnih-tock-razlike/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> |- |} == Stranke in liste v občinskem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#E31E24" | | align="center" |'''KJN''' | [[Koper je naš]] | [[Boris Popovič]] | align="center" |32,6 % | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} |- | bgcolor="#00AEEF" | | align="center" |'''LAB''' | Lista Aleša Bržana | Mirjam Lemut | align="center" |27,8 % | {{Composition bar|9|33|#00AEEF}} | {{Composition bar|8|33|#00AEEF}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Matjaž Čok | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Jure Colja | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | [[Jadranka Šturm Kocjan]] | align="center" |3,6 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#7AA342" | | align="center" |'''Oljka''' | Oljka | Patrik Peroša | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} |- | bgcolor="{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Alan Medveš | align="center" |3,0 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#999999" | | align="center" |'''NEP''' | Samostojni svetnici{{efn|Jasna Softić je bila leta 2022 izvoljena na Listi Aleša Bržana, Mojca Kačinari pa na listi Gibanja Svoboda.}} | / | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#999999}} | {{Composition bar|2|33|#999999}} |- | bgcolor="#008C95" | | align="center" |'''INS''' | Predstavniki [[Italijanska narodna skupnost v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]] | / | align="center" |/ | {{Composition bar|3|33|#008C95}} | {{Composition bar|3|33|#008C95}} |- |} V mandatu sta iz svojih svetniških skupin izstopili Jasna Softić, ki je zapustila Listo Aleša Bržana, in Mojca Kačinari, ki je bila izvoljena na listi Gibanja Svoboda. Obe mandat nadaljujeta kot samostojni svetnici.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski svet |url=https://www.koper.si/obcina/obcinski-svet/ |access-date=2026-09-01 |website=Mestna občina Koper |language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Koper]] * [[Občinski svet Mestne občine Koper]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper]] e2ytya08od4l5pazjfb3wkp4195dg3g 6746627 6746603 2026-09-04T09:58:25Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026]] 6746603 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Koper 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Aleš Bržan]] | before_party = LAB | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Koper|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Koper|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualni župan [[Aleš Bržan]], ki Mestno občino Koper vodi od leta 2018, je v prvi polovici drugega mandata še dopuščal možnost, da se za nov mandat ne bo potegoval, v letu 2026 pa se je začel pripravljati na vnovično kandidaturo. Avgusta so [[Primorske novice]] poročale, da je odločitev o kandidaturi sprejel in da bo septembra predstavil program in ekipo.<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Sabadin |first=Denis |date=2026-08-12 |title=Bržana bo letos izzvalo več protikandidatov kot pred štirimi leti |url=https://primorske.si/primorska/istra/brzana-bo-letos-izzvalo-vec-protikandidatov-kot-pred-stirimi-leti/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Bržan je bil za župana prvič izvoljen leta 2018, ko je v drugem krogu premagal dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]], leta 2022 pa je bil ponovno izvoljen že v prvem krogu s 53,6 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> Prvo javno potrjeno kandidaturo je 19. maja 2026 napovedal predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]. Pred volitvami je v Kopru prijavil stalno prebivališče, v Ljubljani pa začasno. Med svojimi prioritami izpostavlja urejenost mesta, promet, varnost in komunalna vprašanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-05-19 |title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> V začetku poletja so se kot možni kandidati začeli omenjati tudi aktualna podžupanja in občinska svetnica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Mateja Hrvatin Kozlovič, mestni svetnik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Jure Colja, mestni svetnik [[Levica (Slovenija)|Levice]] Alan Medveš ter nekdanja podžupanja Jasna Softić.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-06-25 |title=Bitka za župana Kopra: Več novih imen, znova Bržan proti Popoviču |url=https://www.regionalobala.si/novica/bitka-za-zupana-kopra-vec-novih-imen-znova-brzan-proti-popovicu |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Kot možna dodatna podpornica njene kandidature se omenjala tudi Lista Zavedno Koper [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === Jasna Softić, ena od ustanovnih članic Liste Aleša Bržana in podžupanja med februarjem 2019 in septembrom 2025, je septembra 2025 odstopila s podžupanske funkcije in izstopila iz LAB. Oktobra je prestopila v [[Socialni demokrati|Socialne demokrate]], maja 2026 pa izstopila tudi iz te stranke. Po izstopu je napovedala nadaljevanje politične poti kot samostojna svetnica in ni izključila županske kandidature s širšo nestrankarsko podporo.<ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-05-28 |title=Prestopi: Jasna Softić najprej zapustila Bržana, zdaj še Hana |url=https://www.regionalobala.si/novica/prestopi-jasna-softic-naprej-zapustila-brzana-zdaj-se-hana |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Socialni demokrati so po njenem odhodu napovedali svojega kandidata oziroma kandidatko, vendar do začetka septembra imena še niso predstavili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-30 |title=Koprska SD po izstopu Jasne Softić: "Pričakovanja, pogledi in vrednote niso več skupni" |url=https://www.regionalobala.si/novica/koprska-sd-po-izstopu-jasne-softic-pricakovanja-pogledi-in-vrednote-niso-vec-skupni |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}}</ref> Stranka [[Koper je naš]] je konec avgusta kot kandidata za koprskega župana predstavila Nika Popoviča, nekdanjega nogometaša, gostinca in občinskega svetnika v mandatu 2018–2022 ter sina nekdanjega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]].<ref name=":4">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Boris Popovič bo kandidiral za župana Izole, njegov sin Nik pa za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/boris-popovic-bo-kandidiral-za-zupana-izole-njegov-sin-nik-pa-za-zupana-kopra-699931 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> Slednji je tokrat napovedal kandidaturo za župana Izole.<ref name=":4" /> Med programskimi izhodišči je Nik Popovič izpostavil gradnjo stanovanj za mlade družine, razvoj športa in športne infrastrukture, širitev zelenih površin in parkov, razvoj gospodarstva in podeželja ter oživitev širšega mestnega središča.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Napolitanska picerija ob morju, očetov zgled in nova pot Nika Popoviča |url=https://obalaplus.si/napolitanska-picerija-ob-morju-ocetov-zgled-in-nova-pot-nika-popovica/ |access-date=2026-09-01 |website=OBALAplus |language=sl}}</ref> Pri SDS se kot najverjetnejši kandidat omenja Jure Colja, edini svetnik stranke v občinskem svetu. Na državnozborskih volitvah aprila 2026 je kandidiral v enem okraju Koper 2, po volitvah pa se je njegovo ime začelo pojavljati tudi v povezavi z župansko kandidaturo. Colja je poleti napovedal, da bo SDS seznam kandidatov dokončno potrdila v začetku septembra.<ref>{{Navedi splet |title=Popovič v Izolo, kjer ga čaka Žbogar, v Kopru spet Bržan |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/popovic-v-izolo-kjer-ga-caka-zbogar-v-kopru-spet-brzan |access-date=2026-09-01 |website=Delo |language=sl}}</ref> Kot najverjetnejši kandidat Levice se omenja njen mestni svetnik Alan Medveš, ki je za župana kandidiral že leta 2022 in takrat prejel 1,61 odstotka glasov.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Bržan]]'''</center> | style="background:#00AEEF; " | |15. februar 1976 [[Koper]] | * župan Mestne občine Koper (2018–''danes'') |[[Lista Aleša Bržana]] (LAB) |2026 |TBA |<ref name=":0" /> |- |<center>[[Slika:Zmago_Jelinčič_2011_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti]]'''</center> | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; " | |7. januar 1948 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (1992–2011, 2018–2022) * predsednik Slovenske nacionalne stranke (1991–''danes'') |[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) |19. maj 2026 |TBA |<ref name=":1" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Nik Popovič'''</center> | style="background:#E31E24; " | |ok. 2000 [[Koper]] | * nogometaš * občinski svetnik Mestne občine Koper (2018–2022) * gostinec |[[Koper je naš]] (KJN) |avgust 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Mateja Hrvatin Kozlovič'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Jasna Softić'''<br>''neodvisna''<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2019–2025)<ref name=":3" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Jure Colja'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref name=":2" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Alan Medveš'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2018–''danes'')<ref name=":2" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === Februarja 2026 je agencija Ninamedia za ''Primorske novice'' izvedla javnomnenjsko raziskavo med 500 volilnimi upravičenci v Mestni občini Koper. Raziskava je bila izvedena med 2. in 5. februarjem s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. V raziskavo so bili vključeni tudi posamezniki, ki pozneje niso napovedali kandidature oziroma so se odločili kandidirati v drugih občinah.<ref name=":6">{{Navedi splet |date=2026-02-17 |title=Koga bi v Kopru najraje videli kot župana |url=https://primorske.si/primorska/istra/koga-bi-v-kopru-najraje-videli-kot-zupana/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|{{nowrap|B. Popovič}}]]''' | width=70|'''Hrvatin Kozlovič''' | width=70|'''Piščanc''' | width=70|'''[[Patrik Greblo|Greblo]]''' | width=70|'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Jelinčič]]''' | width=70|'''Softić''' | width=70|'''Colja''' | width=70|'''Medveš''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugi kandidati}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:#FDC600; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''43,2''' |22,4 |4,6 |3,5 |2,9 |2,5 |2,3 |2,1 |0,8 |5,5 |10,2 | style="background:#00AEEF" |20,8 |<ref name=":6" /> |- |} {{small|Opomba: Boris Popovič se je pozneje odločil kandidirati za župana Izole, Nik Popovič pa je postal kandidat stranke Koper je naš v Kopru.}} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''59,1''' |27,2 |5,8 |7,9 | style="background:#00AEEF" |31,9 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''58,9''' |14,9 |9,2 |17,0 | style="background:#00AEEF" |44,0 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#E31E24; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#f2b3b3" |'''33,6''' |33,4 |5,6 |27,4 | style="background:#E31E24" |0,2 |<ref name=":6" /> |- |} === Volitve v občinski svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=55|'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width=55|'''LAB''' | width=55|'''[[Koper je naš|KJN]]''' | width=55|'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width=55|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width=55|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width=55|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width=55|'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width=55|'''Oljka''' | width=55|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width=55|'''[[Resni.ca]]''' | width=55|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' | width=55|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#005DA3; height:1.5px" | ! style="background:#00AEEF; width:50px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:#1F3C88; width:50px" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background:#7AA342; width:50px" | ! style="background:#000000; width:50px" | ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2cfe3" |'''16,8''' |15,4 |12,4 |10,8 |7,9 |5,4 |5,0 |4,6 |3,3 |1,5 |1,2 |0,8 |0,4 |12,4 | style="background:#005DA3" |1,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-02-16 |title=Med prvo in četrto stranko zgolj pet odstotnih točk razlike |url=https://primorske.si/primorska/istra/med-prvo-in-cetrto-stranko-zgolj-pet-odstotnih-tock-razlike/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> |- |} == Stranke in liste v občinskem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#E31E24" | | align="center" |'''KJN''' | [[Koper je naš]] | [[Boris Popovič]] | align="center" |32,6 % | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} |- | bgcolor="#00AEEF" | | align="center" |'''LAB''' | Lista Aleša Bržana | Mirjam Lemut | align="center" |27,8 % | {{Composition bar|9|33|#00AEEF}} | {{Composition bar|8|33|#00AEEF}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Matjaž Čok | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Jure Colja | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | [[Jadranka Šturm Kocjan]] | align="center" |3,6 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#7AA342" | | align="center" |'''Oljka''' | Oljka | Patrik Peroša | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} |- | bgcolor="{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Alan Medveš | align="center" |3,0 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#999999" | | align="center" |'''NEP''' | Samostojni svetnici{{efn|Jasna Softić je bila leta 2022 izvoljena na Listi Aleša Bržana, Mojca Kačinari pa na listi Gibanja Svoboda.}} | / | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#999999}} | {{Composition bar|2|33|#999999}} |- | bgcolor="#008C95" | | align="center" |'''INS''' | Predstavniki [[Italijanska narodna skupnost v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]] | / | align="center" |/ | {{Composition bar|3|33|#008C95}} | {{Composition bar|3|33|#008C95}} |- |} V mandatu sta iz svojih svetniških skupin izstopili Jasna Softić, ki je zapustila Listo Aleša Bržana, in Mojca Kačinari, ki je bila izvoljena na listi Gibanja Svoboda. Obe mandat nadaljujeta kot samostojni svetnici.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski svet |url=https://www.koper.si/obcina/obcinski-svet/ |access-date=2026-09-01 |website=Mestna občina Koper |language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Koper]] * [[Občinski svet Mestne občine Koper]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper]] e2ytya08od4l5pazjfb3wkp4195dg3g 0 608203 6746422 6745927 2026-09-03T17:59:45Z Marko3 1829 6746422 wikitext text/x-wiki '''Račun''' je [[knjigovodska listina]], ki dokumentira poslovni dogodek, povezan z dobavo blaga ali opravljanjem storitev. V poslovnem in računovodskem procesu predstavlja podlago za evidentiranje poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah. Slovenski računovodski standardi opredeljujejo knjigovodske listine kot zapise o poslovnih dogodkih, ki predstavljajo podlago za vpisovanje v poslovne knjige.<ref name="SRS21">{{Cite web |url=https://si-revizija.si/datoteke/standardi/1453/srs-2012-21.pdf |title=Slovenski računovodski standard 21 (2012) – Knjigovodske listine |publisher=Slovenski inštitut za revizijo |accessdate=1. september 2026}}</ref> Račun vsebuje podatke o poslovnem dogodku in udeleženih strankah ter podatke, potrebne za njegovo računovodsko in davčno obravnavo. [[Zakon o davku na dodano vrednost]] (ZDDV-1) določa obveznost izdaje računa za opravljene dobave blaga oziroma storitev ter določa pravila glede njegove vsebine in izdaje.<ref name="ZDDV1">{{Cite web |url=https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4701&idPredpisaChng=ZAKO4701 |title=Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) |publisher=PISRS |accessdate=1. september 2026}}</ref> V računovodstvu mora biti knjigovodska listina sestavljena tako, da je mogoče iz nje jasno razbrati naravo in obseg poslovnega dogodka. Knjigovodske listine predstavljajo podlago za evidentiranje poslovnih dogodkov in so predmet kontroliranja ter hrambe v skladu z računovodskimi pravili.<ref name="SRS21" /> Račun je lahko izdan v papirni ali [[Elektronski račun|elektronski obliki]]. Pri računih, za katere veljajo pravila davčnega potrjevanja, je treba upoštevati tudi določbe ZDavPR. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://si-revizija.si/standardi/slovenski-racunovodski-standardi-2006 Slovenski računovodski standardi] – Slovenski inštitut za revizijo * [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4701&idPredpisaChng=ZAKO4701 Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)] – PISRS [[Kategorija:Računovodstvo]] rd53x3nczlb6zsqnmjug3wsrku2dk8k 0 608205 6746419 6745932 2026-09-03T17:57:25Z Marko3 1829 6746419 wikitext text/x-wiki '''Elektronski račun''' oziroma '''e-račun''' je [[račun]], ki je izdan, posredovan in prejet v elektronski obliki. V širšem evropskem okviru se izraz e-račun nanaša na račun, katerega podatki so strukturirani tako, da omogočajo avtomatizirano in elektronsko obdelavo.<ref name="EU-eInvoicing">{{Cite web |url=https://ec.europa.eu/digital-building-blocks/sites/display/DIGITAL/What%2Bis%2BeInvoicing |title=What is eInvoicing |publisher=European Commission |accessdate=1. september 2026}}</ref> Elektronski račun vsebuje podatke, ki so potrebni za identifikacijo izdajatelja in prejemnika, opis dobavljenega blaga ali opravljenih storitev ter podatke o vrednosti in davčni obravnavi transakcije. V primerjavi s klasičnim papirnim računom omogoča elektronsko izmenjavo in nadaljnjo avtomatizirano obdelavo podatkov.<ref name="EU-eInvoicing" /> E-računi se lahko izmenjujejo med poslovnimi subjekti, javnimi institucijami in drugimi udeleženci. V Evropski uniji je področje elektronskega izdajanja računov pri javnem naročanju urejeno tudi z Direktivo 2014/55/EU o elektronskem izdajanju računov pri javnem naročanju.<ref name="EU-eInvoicing" /> Elektronski račun ni zgolj digitalna kopija papirnega računa. Za e-račun v smislu strukturiranega elektronskega računa je značilno, da so podatki zapisani v strukturirani obliki, ki omogoča njihovo avtomatsko obdelavo brez ročnega prepisovanja.<ref name="EU-eInvoicing" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://ec.europa.eu/digital-building-blocks/sites/display/DIGITAL/What%2Bis%2BeInvoicing What is eInvoicing] – Evropska komisija * [https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2014/55/oj Direktiva 2014/55/EU] – EUR-Lex [[Kategorija:Računovodstvo]] 8e64b1ohoicdb39ao8zrm2dxhec96wl 0 608206 6746418 6745929 2026-09-03T17:55:14Z Marko3 1829 6746418 wikitext text/x-wiki '''eDavki''' so [[informacijski sistem]] [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS), ki omogoča elektronsko poslovanje davčnih zavezancev s finančno upravo. Prek portala je mogoče elektronsko oddajati davčne obrazce in vloge ter prejemati dokumente, ki jih vroča FURS.<ref name="eDavki-FURS">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_podjetja/edavki_elektronsko_davcno_poslovanje |title=eDavki – elektronsko davčno poslovanje |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=1. september 2026}}</ref> Portal eDavki omogoča različne načine elektronske prijave, med drugim uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, uporabniškega računa, mobilne aplikacije eDavki in sistema SI-PASS.<ref name="eDavki-FURS" /> Poslovni subjekti morajo po veljavni zakonodaji vloge in dokumente, za katere je predpisana elektronska vložitev oziroma vročanje, urejati prek sistema eDavki. Portal omogoča tudi pooblaščanje drugih oseb za elektronsko davčno poslovanje v imenu zavezanca.<ref name="eDavki-FURS" /> Poleg spletnega portala je na voljo tudi [[mobilna aplikacija]] eDavki, ki omogoča dostop do davčnih informacij in izvajanje določenih postopkov prek mobilnih naprav.<ref name="eDavki-mobilna">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/mobilna_aplikacija_edavki |title=Mobilna aplikacija eDavki |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=1. september 2026}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://edavki.durs.si/ eDavki] – portal Finančne uprave Republike Slovenije * [https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki eDavki – elektronsko davčno poslovanje] – FURS * [https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/mobilna_aplikacija_edavki Mobilna aplikacija eDavki] – FURS [[Kategorija:Davki]] sv32xq963tg8fwzikxbejad1jj9miqu 0 608231 6746432 6746252 2026-09-03T18:23:09Z Marko3 1829 6746432 wikitext text/x-wiki '''Endorfini''' (skrajšano iz '''endogeni morfini''')<ref name="Endogenous steroids in humans">{{Navedi časopis |vauthors=Stefano GB, Ptáček R, Kuželová H, Kream RM |date=1515 |title=Endogenous morphine: up-to-date review 2011 |url=https://fb.cuni.cz/file/5635/FB2012A0008.pdf |journal=Folia Biologica |volume=58 |issue=2 |pages=49–56 |doi=10.14712/fb2012058020049 |pmid=22578954 |quote=Positive evolutionary pressure has apparently preserved the ability to synthesize chemically authentic morphine, albeit in homeopathic concentrations, throughout animal phyla.&nbsp;... The apparently serendipitous finding of an opiate alkaloid-sensitive, opioid peptide-insensitive, µ3 opiate receptor subtype expressed by invertebrate immunocytes, human blood monocytes, macrophage cell lines, and human blood granulocytes provided compelling validating evidence for an autonomous role of endogenous morphine as a biologically important cellular signalling molecule (Stefano et al., 1993; Cruciani et al., 1994; Stefano and Scharrer, 1994; Makman et al., 1995).&nbsp;... Human white blood cells have the ability to make and release morphine |archive-date=2018-03-28 |access-date=2026-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180328205429/http://fb.cuni.cz/file/5635/FB2012A0008.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="IUPHAR">{{Navedi splet |date=15 March 2017 |title=μ receptor |url=https://www.guidetopharmacology.org/GRAC/ObjectDisplayForward?objectId=319 |access-date=28 December 2017 |website=IUPHAR/BPS Guide to PHARMACOLOGY |publisher=International Union of Basic and Clinical Pharmacology |quote=Comments: β-Endorphin is the highest potency endogenous ligand&nbsp;... Morphine occurs endogenously.}}</ref><ref name="pmid15383669">{{Navedi časopis |vauthors=Poeaknapo C, Schmidt J, Brandsch M, Dräger B, Zenk MH |date=September 2004 |title=Endogenous formation of morphine in human cells |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=101 |issue=39 |pages=14091–14096 |bibcode=2004PNAS..10114091P |doi=10.1073/pnas.0405430101 |pmc=521124 |pmid=15383669 |doi-access=free}}</ref> so [[Peptid|peptidi]], ki nastajajo v [[Možgani|možganih]] in zavirajo zaznavanje [[Bolečina v križu|bolečine]] ter povečujejo občutek dobrega počutja. Proizvajajo in shranjujejo se v [[Hipofiza|hipofizi]] v možganih. Endorfini so endogene [[Analgetik|protibolečinske snovi]], ki se pogosto proizvajajo v možganih in nadledvični sredici med [[Telovadba|telesno vadbo]] ali [[Orgazem|orgazmom]] ter zavirajo bolečine in mišične krče ter lajšajo stres.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Pilozzi A, Carro C, Huang X |date=December 2020 |title=Roles of β-Endorphin in Stress, Behavior, Neuroinflammation, and Brain Energy Metabolism |journal=International Journal of Molecular Sciences |volume=22 |issue=1 |pages=338 |doi=10.3390/ijms22010338 |pmc=7796446 |pmid=33396962 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi časopis |vauthors=Howlett TA, Tomlin S, Ngahfoong L, Rees LH, Bullen BA, Skrinar GS, McArthur JW |date=June 1984 |title=Release of beta endorphin and met-enkephalin during exercise in normal women: response to training |journal=British Medical Journal |volume=288 |issue=6435 |pages=1950–1952 |doi=10.1136/bmj.288.6435.1950 |pmc=1442192 |pmid=6329401}}</ref><ref>{{Navedi časopis |vauthors=Goldfarb AH, Jamurtas AZ |date=July 1997 |title=Beta-endorphin response to exercise. An update |journal=Sports Medicine |volume=24 |issue=1 |pages=8–16 |doi=10.2165/00007256-199724010-00002 |pmid=9257407}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Endorphins: What They Are and How to Boost Them |url=https://my.clevelandclinic.org/health/body/23040-endorphins |access-date=2023-03-25 |website=Cleveland Clinic |language=en}}</ref> == Zgodovina == Opioidne peptide v možganih sta leta 1973 prvič odkrila raziskovalca John Hughes in Hans Kosterlitz z [[Univerza v Aberdeenu|Univerze v Aberdeenu]]. Izolirala sta »[[enkefalin]]e« (iz [[Grščina|grščine]] {{Jezik|el|εγκέφαλος}}) iz [[Domači prašič|prašičjih]] [[Možgani|možganov]], identificirane kot met-enkefalin in lev-enkefalin.<ref name="pbs.org">{{Navedi splet |date=1 January 1998 |title=Role of endorphins discovered |url=https://www.pbs.org/wgbh/aso/databank/entries/dh75en.html |access-date=15 October 2008 |website=PBS Online: A Science Odyssey: People and Discoveries |publisher=Public Broadcasting System}}</ref><ref>{{Navedi časopis |vauthors=Hughes J, Smith TW, Kosterlitz HW, Fothergill LA, Morgan BA, Morris HR |date=December 1975 |title=Identification of two related pentapeptides from the brain with potent opiate agonist activity |journal=Nature |volume=258 |issue=5536 |pages=577–580 |bibcode=1975Natur.258..577H |doi=10.1038/258577a0 |pmid=1207728}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |title=The Opiate Receptors |vauthors=Berezniuk I, Fricker LD |date=2011 |publisher=Humana Press |isbn=978-1-60761-993-2 |veditors=Pasternak GW |series=The Receptors |location=Totowa, NJ |pages=93–120 |language=en |chapter=Endogenous Opioids |doi=10.1007/978-1-60761-993-2_5}}</ref><ref name="Corbett2006">{{Navedi časopis |vauthors=Corbett AD, Henderson G, McKnight AT, Paterson SJ |date=January 2006 |title=75 years of opioid research: the exciting but vain quest for the Holy Grail |journal=British Journal of Pharmacology |volume=147 |issue=Suppl 1 |pages=S153–S162 |doi=10.1038/sj.bjp.0706435 |pmc=1760732 |pmid=16402099}}</ref> To se je zgodilo po odkritju receptorja, ki naj bi bil domnevno odgovoren za [[Analgetik|analgetične]] učinke [[morfin]]a in drugih opioidov, ki lajšajo bolečine, kar je Kosterlitza in Hughesa pripeljalo do odkritja endogenih opioidnih [[ligand]]ov.<ref name="Corbett2006" /> Raziskave v tem času so bile osredotočene na iskanje zdravila proti bolečinam, ki ne bi imelo zasvojljivih lastnosti in tveganja prevelikega odmerjanja, značilnih za [[morfin]].<ref name="Corbett2006" /><ref name="Purves2018">{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=4xoGDQEACAAJ |title=Neuroscience |vauthors=Purves D, Fitzpatrick D, Augustine GJ |date=2018 |publisher=Sunderland |isbn=9781605353807 |edition=6th |location=New York |oclc=990257568}}</ref> Rabi Simantov in Solomon H. Snyder sta iz telečjih možganov izolirala [[peptid]]e, podobne morfiju.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Simantov R, Snyder SH |date=July 1976 |title=Morphine-like peptides in mammalian brain: isolation, structure elucidation, and interactions with the opiate receptor |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=73 |issue=7 |pages=2515–2519 |bibcode=1976PNAS...73.2515S |doi=10.1073/pnas.73.7.2515 |pmc=430630 |pmid=1065904 |doi-access=free}}</ref> [[Eric J. Simon]], ki je neodvisno odkril [[Opioidni receptor|opioidne receptorje]], je te peptide pozneje poimenoval endorfini.<ref name="pmid1195988">{{Navedi časopis |vauthors=Goldstein A, Lowery PJ |date=September 1975 |title=Effect of the opiate antagonist naloxone on body temperature in rats |journal=Life Sciences |volume=17 |issue=6 |pages=927–931 |doi=10.1016/0024-3205(75)90445-2 |pmid=1195988}}</ref> Ta izraz je bil v bistvu dodeljen vsakemu peptidu, ki je pokazal aktivnost, podobno morfinu.<ref name="McLaughlin2020">{{Navedi knjigo |title=Handbook of Biologically Active Peptides |vauthors=McLaughlin PJ, Zagon IS |date=2013 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-12-385095-9 |pages=1592–1595 |language=en |chapter=POMC-Derived Opioid Peptides |doi=10.1016/b978-0-12-385095-9.00217-7}}</ref> Leta 1976 sta Choh Hao Li in David Chung zabeležila zaporedja α-, β- in γ-endorfinov, izoliranih iz kameljih [[Hipofiza|hipofiz]], z opioidergično aktivnostjo.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Li CH, Chung D |date=April 1976 |title=Isolation and structure of an untriakontapeptide with opiate activity from camel pituitary glands |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=73 |issue=4 |pages=1145–1148 |bibcode=1976PNAS...73.1145L |doi=10.1073/pnas.73.4.1145 |pmc=430217 |pmid=1063395 |doi-access=free}}</ref><ref name=":6">{{Navedi časopis |vauthors=Smyth DG |date=May 2016 |title=60 YEARS OF POMC: Lipotropin and beta-endorphin: a perspective |journal=Journal of Molecular Endocrinology |volume=56 |issue=4 |pages=T13–T25 |doi=10.1530/JME-16-0033 |pmid=26903509 |doi-access=free}}</ref> Li je ugotovil, da ima β-endorfin močne analgetične učinke.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Loh HH, Tseng LF, Wei E, Li CH |date=August 1976 |title=beta-endorphin is a potent analgesic agent |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=73 |issue=8 |pages=2895–2898 |bibcode=1976PNAS...73.2895L |doi=10.1073/pnas.73.8.2895 |pmc=430793 |pmid=8780 |doi-access=free}}</ref> Wilhelm Feldberg in Derek George Smyth sta to leta 1977 potrdila in ugotovila, da je β-endorfin močnejši od morfija. Ugotovili so tudi, da so njegove učinke odpravili z [[nalokson]]om, opioidnim antagonistom.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Feldberg W, Smyth DG |date=July 1977 |title=C-fragment of lipotropin--an endogenous potent analgesic peptide |journal=British Journal of Pharmacology |volume=60 |issue=3 |pages=445–453 |doi=10.1111/j.1476-5381.1977.tb07521.x |pmc=1667279 |pmid=560894}}</ref> Študije so nato razlikovale med enkefalini, endorfini in endogeno proizvedenim pravim morfinom,<ref name="pmid15383669" /><ref name="pmid17006413">{{Navedi časopis |vauthors=Kream RM, Stefano GB |date=October 2006 |title=De novo biosynthesis of morphine in animal cells: an evidence-based model |url=https://medscimonit.com/abstract/index/idArt/459203 |journal=Medical Science Monitor |volume=12 |issue=10 |pages=RA207–RA219 |pmid=17006413}}</ref> ki ni peptid. Opioidni peptidi so razvrščeni glede na njihov večji prekurzorski propeptid: vsi endorfini se sintetizirajo iz predhodnika [[proopiomelanokortin]]a (POMC), enkefalini iz [[proenkefalin]]a, [[dinorfin]]i in [[neoendorfin]]i pa iz [[prodinorfin]]a.<ref name="Purves2018" /> <ref>{{Navedi časopis |vauthors=Stein C |date=2016-01-14 |title=Opioid Receptors |journal=Annual Review of Medicine |volume=67 |issue=1 |pages=433–451 |doi=10.1146/annurev-med-062613-093100 |pmid=26332001 |doi-access=free}}</ref> == Etimologija == Beseda ''endorfin'' izhaja iz besed {{Jezik|grc|ἔνδον}} / {{Langx|el|éndon}}, kar pomeni »znotraj« (endogeno, {{Jezik|grc|ἐνδογενής}} / {{Langx|el|endogenes}}, »izhajajoč od znotraj«) in [[morfin]] iz Morpheus ( {{Langx|grc|Μορφεύς|Morpheús}}), bog sanj v grški mitologiji. Endorfin je torej kontrakcija besede 'endo(geni) (mo)rfin'. == Vrste == Razred endorfinov sestavljajo trije endogeni opioidni peptidi: α-endorfin, β-endorfin in γ-endorfin. <ref name="Endogenous opioid families - 2012 review">{{Navedi časopis |vauthors=Li Y, Lefever MR, Muthu D, Bidlack JM, Bilsky EJ, Polt R |date=February 2012 |title=Opioid glycopeptide analgesics derived from endogenous enkephalins and endorphins |journal=Future Medicinal Chemistry |volume=4 |issue=2 |pages=205–226 |doi=10.4155/fmc.11.195 |pmc=3306179 |pmid=22300099}}</ref> Vsi endorfini se sintetizirajo iz predhodnega proteina, proopiomelanokortina (POMC), in vsi vsebujejo motiv met-enkefalina na svojem N-koncu: Tyr-Gly-Gly-Phe-Met.<ref name="Purves2018" /> α-endorfin in γ-endorfin nastaneta s proteolitsko cepitvijo β-endorfina med ostankoma Thr(16)-Leu(17) oziroma Leu(17)-Phe(18).<ref name=":562">{{Navedi časopis |vauthors=Burbach JP |date=January 1984 |title=Action of proteolytic enzymes on lipotropins and endorphins: biosynthesis, biotransformation and fate |journal=Pharmacology & Therapeutics |volume=24 |issue=3 |pages=321–354 |doi=10.1016/0163-7258(84)90008-1 |hdl=1874/25178 |pmid=6087385 |hdl-access=free}}</ref> α-endorfin ima najkrajše zaporedje, β-endorfin pa najdaljše. α-endorfin in γ-endorfin se nahajata predvsem v sprednjem in srednjem delu [[Hipofiza|hipofize]].<ref name=":8">{{Navedi knjigo |title=The Human Hypothalamus in Health and Disease, Proceedings of the 17th International Summer School of Brain Research, held at the Auditorium of the University of Amsterdam |vauthors=Wiegant VM, Ronken E, Kovács G, De Wied D |date=1992 |isbn=978-0-444-89538-7 |series=Progress in Brain Research |volume=93 |pages=433–453 |chapter=Chapter 29 Endorphins and schizophrenia |doi=10.1016/S0079-6123(08)64588-4}}</ref> Medtem ko β-endorfin proučujejo zaradi njegove opioidne aktivnosti, α-endorfin in γ-endorfin nimata afinitete za [[Opioidni receptor|opioidne receptorje]] in zato ne vplivata na telo na enak način kot β-endorfin. Nekatere študije so aktivnost α-endorfinov označile kot podobno aktivnosti psihostimulantov, aktivnost γ-endorfinov pa kot podobno aktivnosti [[Antipsihotik|nevroleptikov]].<ref name=":8" /> {| class="wikitable" style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" !Ime ! Zaporedje ! Ustreza ! Referenca |- | α-endorfin | Tyr-Gly-Gly-Phe-Met-Thr-Ser-Glu-Lys-Ser-Gln-Thr-Pro-Leu-Val-Thr-OH | 16 začetnih aminokislin | <ref name=":0">{{Navedi časopis |vauthors=Ling N, Burgus R, Guillemin R |date=November 1976 |title=Isolation, primary structure, and synthesis of alpha-endorphin and gamma-endorphin, two peptides of hypothalamic-hypophysial origin with morphinomimetic activity |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=73 |issue=11 |pages=3942–3946 |bibcode=1976PNAS...73.3942L |doi=10.1073/pnas.73.11.3942 |pmc=431275 |pmid=1069261 |doi-access=free}}</ref> <ref name="Purves2018" /> <ref name=":9">{{Citat |last=Chaudhry |first=Shazia R. |title=Biochemistry, Endorphin |date=2026 |work=StatPearls |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470306/ |access-date=2026-08-20 |place=Treasure Island (FL) |publisher=StatPearls Publishing |pmid=29262177 |last2=Rahimi |first2=Nader}}</ref> |- | β-endorfin | Tyr-Gly-Gly-Phe-Met-Thr-Ser-Glu-Lys-Ser-Gln-Thr-Pro-Leu-Val-Thr-Leu-Phe-Lys-Asn-Ala-Ile-Ile-Lys-Asn-Ala-Tyr-Lys-Lys-Gly-Glu | 104 do 134 aminokislin β-lipotropina | <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Chaudhry |first=Shazia R. |title=StatPearls |last2=Gossman |first2=William |date=2024 |publisher=StatPearls Publishing |chapter=Biochemistry, Endorphin |pmid=29262177 |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470306/}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi časopis |vauthors=Ambinder RF, Schuster MM |date=November 1979 |title=Endorphins: new gut peptides with a familiar face |journal=Gastroenterology |volume=77 |issue=5 |pages=1132–1140 |doi=10.1016/S0016-5085(79)80089-X |pmid=226450 |doi-access=free}}</ref> <ref name=":9" /> |- | γ-endorfin | Tyr-Gly-Gly-Phe-Met-Thr-Ser-Glu-Lys-Ser-Gln-Thr-Pro-Leu-Val-Thr-Leu-OH | 17 aminokislin β-endorfina | <ref name=":0" /> <ref name="Purves2018" /> <ref name=":9" /> |} == Sinteza == Predhodniki endorfinov se tvorijo predvsem v [[Hipofiza|hipofizi]].<ref name=":562" /><ref name=":432">{{Navedi časopis |vauthors=Mousa SA, Shakibaei M, Sitte N, Schäfer M, Stein C |date=March 2004 |title=Subcellular pathways of beta-endorphin synthesis, processing, and release from immunocytes in inflammatory pain |journal=Endocrinology |volume=145 |issue=3 |pages=1331–1341 |doi=10.1210/en.2003-1287 |pmid=14630714 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi časopis |vauthors=Takahashi A, Mizusawa K |date=October 2013 |title=Posttranslational modifications of proopiomelanocortin in vertebrates and their biological significance |journal=Frontiers in Endocrinology |volume=4 |pages=143 |doi=10.3389/fendo.2013.00143 |pmc=3797980 |pmid=24146662 |doi-access=free}}</ref> Vse tri vrste endorfinov so fragmenti predhodnega proteina [[proopiomelanokortin|proopiomelanokortina]] (POMC). V [[Golgijev aparat|trans-Golgijevem omrežju]] se POMC veže na membransko vezano beljakovino, [[karboksipeptidaza E|karboksipeptidazo E]] (CPE).<ref name=":432" /> CPE olajša transport POMC v nezrele brsteče vezikle.<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Loh YP, Kim T, Rodriguez YM, Cawley NX |date=2004 |title=Secretory granule biogenesis and neuropeptide sorting to the regulated secretory pathway in neuroendocrine cells |journal=Journal of Molecular Neuroscience |volume=22 |issue=1–2 |pages=63–71 |doi=10.1385/jmn:22:1-2:63 |pmid=14742911}}</ref> Pri sesalcih [[proprotein konvertaza 1]] (PC1) cepi POMC v [[kortikotropin|adrenokortikotropin]] (ACTH) in beta-lipotropin (β-LPH).<ref name=":432" /> β-LPH, hipofizni hormon z malo opioidne aktivnosti, se nato nenehno fragmentira v različne peptide, vključno z α-endorfinom, β-endorfinom in γ-endorfinom.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi časopis |vauthors=Crine P, Gianoulakis C, Seidah NG, Gossard F, Pezalla PD, Lis M, Chrétien M |date=October 1978 |title=Biosynthesis of beta-endorphin from beta-lipotropin and a larger molecular weight precursor in rat pars intermedia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=75 |issue=10 |pages=4719–4723 |bibcode=1978PNAS...75.4719C |doi=10.1073/pnas.75.10.4719 |pmc=336191 |pmid=216997 |doi-access=free}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi časopis |vauthors=Goldstein A |date=September 1976 |title=Opioid peptides endorphins in pituitary and brain |journal=Science |volume=193 |issue=4258 |pages=1081–1086 |bibcode=1976Sci...193.1081G |doi=10.1126/science.959823 |pmid=959823}}</ref> [[PCSK2|Proproteinska konvertaza 2]] (PC2) je odgovorna za cepitev β-LPH v β-endorfin in γ-lipotropin.<ref name="Purves2018" /> α-endorfin in γ-endorfin nastaneta s proteolitično cepitvijo β-endorfina.<ref name=":562" /> == Uravnavanje == Dokazano je, da [[noradrenalin]] poveča proizvodnjo endorfinov v vnetih tkivih, kar povzroči [[Analgetik|analgetični učinek]];<ref>{{Navedi časopis |vauthors=Binder W, Mousa SA, Sitte N, Kaiser M, Stein C, Schäfer M |date=July 2004 |title=Sympathetic activation triggers endogenous opioid release and analgesia within peripheral inflamed tissue |journal=The European Journal of Neuroscience |volume=20 |issue=1 |pages=92–100 |doi=10.1111/j.1460-9568.2004.03459.x |pmid=15245482}}</ref> domneva se, da je vzrok za njegove analgetične učinke stimulacija [[Simpatično živčevje|simpatičnih živcev]] z elektroakupunkturo.<ref>{{Navedi časopis |last=Shi |first=Jing-tao |last2=Cao |first2=Wan-ying |last3=Zhang |first3=Xiao-Ning |last4=Wan |first4=Hong-Ye |last5=Su |first5=Yang-Shuai |last6=Qu |first6=Zheng-Yang |last7=Wang |first7=Rui |last8=He |first8=Wei |last9=Jing |first9=Xiang-Hong |last10=Wang |first10=Xiao-Yu |date=September 2023 |title=Local analgesia of electroacupuncture is mediated by the recruitment of neutrophils and released β-endorphins |url=https://journals.lww.com/10.1097/j.pain.0000000000002892 |journal=Pain |language=en |volume=164 |issue=9 |pages=1965–1975 |doi=10.1097/j.pain.0000000000002892 |issn=0304-3959 |pmc=10436362 |pmid=37027145}}</ref> == Mehanizem delovanja == Endorfini se sproščajo iz hipofize, običajno kot odziv na bolečino, in lahko delujejo tako v [[Centralno živčevje|centralnem živčnem sistemu]] (CŽS) kot v [[Periferno živčevje|perifernem živčnem sistemu]] (PŽS). V PNS je β-endorfin primarni endorfin, ki ga sprošča [[hipofiza]]. Endorfini zavirajo prenos bolečinskih signalov tako, da se vežejo na μ-receptorje perifernih živcev, kar blokira sproščanje njihovega [[Živčni prenašalec|nevrotransmiterja]] [[snov P|snovi P]]. Mehanizem v osrednjem živčevju je podoben, vendar deluje tako, da blokira drug nevrotransmiter: [[Γ-aminomaslena kislina|gama-aminomasleno kislino]] (GABA). Zaviranje GABA posledično poveča proizvodnjo in sproščanje [[dopamin]]a, nevrotransmiterja, povezanega z učenjem z nagrajevanjem.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi časopis |vauthors=Sprouse-Blum AS, Smith G, Sugai D, Parsa FD |date=March 2010 |title=Understanding endorphins and their importance in pain management |journal=Hawaii Medical Journal |volume=69 |issue=3 |pages=70–71 |pmc=3104618 |pmid=20397507}}</ref> == Funkcije == Endorfini igrajo pomembno vlogo pri zaviranju odziva telesa na bolečino. Raziskave so pokazale, da lahko trenirani posamezniki za sprožitev sproščanja endorfinov uporabijo [[Meditacija|meditacijo]].<ref name=":5">{{Navedi časopis |vauthors=Dfarhud D, Malmir M, Khanahmadi M |date=November 2014 |title=Happiness & Health: The Biological Factors- Systematic Review Article |journal=Iranian Journal of Public Health |volume=43 |issue=11 |pages=1468–1477 |pmc=4449495 |pmid=26060713}}</ref>{{Neuspešno preverjanje|date=December 2023}} Proizvodnjo endorfinov lahko spodbudi in tako zviša prag bolečine tudi [[smeh]].<ref>{{Navedi časopis |display-authors=6 |vauthors=Dunbar RI, Baron R, Frangou A, Pearce E, van Leeuwen EJ, Stow J, Partridge G, MacDonald I, Barra V, van Vugt M |date=March 2012 |title=Social laughter is correlated with an elevated pain threshold |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=279 |issue=1731 |pages=1161–1167 |doi=10.1098/rspb.2011.1373 |pmc=3267132 |pmid=21920973}}</ref> Proizvodnja endorfinov se lahko sproži z intenzivno aerobno vadbo. Domneva se, da sproščanje β-endorfina prispeva k pojavu, znanemu kot »tekaška evforija«.<ref>{{Navedi časopis |display-authors=6 |vauthors=Boecker H, Sprenger T, Spilker ME, Henriksen G, Koppenhoefer M, Wagner KJ, Valet M, Berthele A, Tolle TR |date=November 2008 |title=The runner's high: opioidergic mechanisms in the human brain |journal=Cerebral Cortex |volume=18 |issue=11 |pages=2523–2531 |doi=10.1093/cercor/bhn013 |pmid=18296435 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=2008-03-27 |title=Yes, Running Can Make You High |url=https://www.nytimes.com/2008/03/27/health/nutrition/27best.html |access-date=2016-05-26 |work=The New York Times}}</ref> Vendar je eksperimentalna blokada μ-opioidnega receptorja pokazala, da endorfini niso nujno potrebni za razvoj evforije, ki jo povzroča vadba.<ref name=":7">{{Navedi splet |title=News: Getting to the Bottom of the Runner's... (The New York Times) - Behind the headlines - NLM |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/search/research-news/12949 |access-date=2025-07-04 |website=NCBI |language=en}}</ref> Domneva se, da bolj prispevajo drugi [[Živčni prenašalec|živčni prenašalci]], in sicer [[endokanabinoidi]].<ref name=":7" /><ref>{{Navedi časopis |last=Siebers |first=Michael |last2=Biedermann |first2=Sarah V. |last3=Fuss |first3=Johannes |date=June 2023 |title=Do Endocannabinoids Cause the Runner's High? Evidence and Open Questions |journal=The Neuroscientist |volume=29 |issue=3 |pages=352–369 |doi=10.1177/10738584211069981 |issn=1089-4098 |pmc=10159215 |pmid=35081831}}</ref> Endorfini lahko delno posredujejo pri analgeziji, ki jo povzroči vadba.<ref>{{Navedi časopis |last=Anderson |first=Elizabeth |last2=Shivakumar |first2=Geetha |date=2013 |title=Effects of exercise and physical activity on anxiety |journal=Frontiers in Psychiatry |volume=4 |pages=27 |doi=10.3389/fpsyt.2013.00027 |issn=1664-0640 |pmc=3632802 |pmid=23630504 |doi-access=free}}</ref> == Glej tudi == * [[Nevrobiološki učinki telesne vadbe|nevrobiološki učinki telesne vadbe]] * [[Enkefalin|enkefalin]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{MeshName|Endorphins}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Tesnoba]] [[Kategorija:Bolečina]] [[Kategorija:Motivacija]] [[Kategorija:Stres]] [[Kategorija:Nevropeptidi]] [[Kategorija:Analgetiki]] p6hbbpkoxc8ktzljbuqej1n5lru1yv3 0 608249 6746372 6746306 2026-09-03T13:51:00Z ModriDirkac 89613 6746372 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Ludvik I., bavarski vojvoda}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludwig I | image = Joseph Karl Stieler - King Ludwig I in his Coronation Robes - WGA21796.jpg | caption = Portrait Ludvika I Bavarskega ([[Joseph Stieler]], 1826) | succession = Bavarski kralj | reign = 13. oktober 1825 – 20. marec 1848 | coronation = | predecessor = [[Maksimilijan I Jožef Bavarski|Maksimilijan I Jožef]] | successor = [[Maksimilijan II Bavarski|Maksimilijan II]] | birth_name = | birth_date = {{birth date|1786|8|25|df=y}} | birth_place = [[Strasbourg]]<nowiki>, [[Kraljevina Francija]</nowiki> | death_date = {{death date and age|1868|2|29|1786|8|25|df=y}} | death_place = [[Nice]], [[Drug francosko cesarstvo]] | burial_place = [[St. Boniface's Abbey, Munich]] | spouse = {{marriage|[[Therese of Saxe-Hildburghausen]]|1810|1854|end=died}} | issue = {{plainlist| * [[Maximilian II, King of Bavaria]] * [[Princess Mathilde Caroline of Bavaria|Mathilde Caroline, Grand Duchess of Hesse and by Rhine]] * [[Otto, King of Greece]] * Princess Theodelinde * [[Luitpold, Prince Regent of Bavaria]] * [[Adelgunde, Duchess of Modena]] * [[Princess Hildegard of Bavaria|Hildegard, Duchess of Teschen]] * [[Princess Alexandra of Bavaria|Princess Alexandra]] * [[Prince Adalbert of Bavaria (1828–1875)|Prince Adalbert]] }} | full name = {{langx|de|Ludwig Karl August}}<br />{{langx|en|Louis Charles Augustus}} | house = [[Wittelsbach]] | father = [[Maksimilijan I Jožef Bavarski]] | mother = Augusta Wilhelmine Hesse-Darmstadt | signature = Signature of Ludwig I of Bavaria.svg | religion = [[rimokatoličan]] }} '''Ludvik I.''' ali '''Ludvik I. Bavarski''' ({{Langx|de|Ludwig I.}}; 25. avgust 1786 – 29. februar 1868) je bil bavarski kralj od leta 1825 do revolucij v nemških državah leta 1848. Ko je bil prestolonaslednik, je bil vpleten v [[Napoleonske vojne|Napoleonove vojne]]. Kot kralj je spodbujal industrializacijo Bavarske in začel gradnjo Ludwigovega prekopa med rekama [[Majna|Majno]] in [[Donava|Donavo]]. Leta 1835 je bila na ozemlju Bavarske zgrajena prva nemška železnica med Fürthom in [[Nürnberg|Nürnbergom]], njegova kraljevina pa se je leta 1834 tudi pridružila gospodarski uniji [[Nemška carinska zveza|Zollverein]]. Po [[Julijska revolucija|julijski revoluciji]] v Franciji leta 1830 je Ludvikova prejšnja liberalna politika postala vse bolj represivna; leta 1844 se je soočil z nemiri zaradi piva na Bavarskem. Med revolucijami leta 1848 so se tudi na Bavarskem širili vse večji protesti in demonstracije študentov in srednjega razreda. 20. marca 1848 je [[Abdikacija|abdiciral]] v korist svojega najstarejšega sina Maksimilijana. Ludvik je po sestopu s položaja kralja živel še 20 let in ostal vpliven. Kot občudovalec [[Antična Grčija|antične Grčije]] in [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] je bil pokrovitelj umetnosti in je naročil več neoklasičnih stavb, zlasti v [[München|Münchnu]] . Bil je navdušen zbiratelj umetnin, zbiral je slike iz zgodnjenemškega in zgodnjenizozemskega obdobja ter grško-rimske skulpture. Vsi živeči legitimni predstavniki plemiške hiše Wittelsbach so njegovi posredni potomci. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Viri == * Heinz Gollwitzer, ''Ludwig I. von Bayern.'' ''Königtum im Vormärz'', München 1986 (²1997). == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} {{S-začetek}} {{S-hou|Rodbina Wittelsbach|25. avgust|1786|29. februar|1868}} {{S-reg|}} {{S-polje|title=Bavarski kralj|before=[[Maximilian I Joseph of Bavaria|Maximilian I Joseph]]|after=[[Maximilian II of Bavaria|Maximilian II]]|years=1825–1848}} {{S-konec}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] [[Kategorija:Wittelsbachi]] [[Kategorija:Umrli leta 1868]] [[Kategorija:Rojeni leta 1786]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo]] lmn8egjf7irc7s7ofsq567b6xf24lw2 0 608251 6746332 2026-09-03T12:33:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Blejski strateški forum]] 6746332 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Blejski strateški forum]] cw5s25cuegi7shgsc3kslxy6bhq3f7g 15 608252 6746374 2026-09-03T13:53:40Z Upwinxp 126544 /* */ vprašanje 6746374 wikitext text/x-wiki {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) c0orlpvbf55oyou23kkyraszy5k0yfm 6746393 6746374 2026-09-03T15:42:11Z Pinky sl 2932 odg 6746393 wikitext text/x-wiki {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. :Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. :Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. # [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] # [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". # Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) 80sqbi96b37b9g1rv3b3916pozeh9i1 6746409 6746393 2026-09-03T17:04:45Z Pinky sl 2932 pogovor prestavljen v Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje#Parametri za koordinate 6746409 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} == Parametri koordinat latd, latm == {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. :Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. :Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. # [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] # [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". # Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) Pogovor je prestavljen v [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje#Parametri za koordinate]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 3. september 2026 (CEST) ru78u3po32uubtx9749qn7y4t6pzh42 6746410 6746409 2026-09-03T17:07:01Z Pinky sl 2932 /* Parametri koordinat latd, latm */ 6746410 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{pogovor-glava}} == Parametri koordinat latd, latm == {{Arhiv vrh|status=moved}} {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. :Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. :Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. # [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] # [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". # Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) Pogovor je prestavljen v [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje#Parametri za koordinate]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 3. september 2026 (CEST) {{Arhiv dno}} kalfglagerqnf8r0euxdu01f9la3pxl 6746411 6746410 2026-09-03T17:07:14Z Pinky sl 2932 tn 6746411 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} == Parametri koordinat latd, latm == {{Arhiv vrh|status=moved}} {{u|Pinky sl}}, kaj je pravzaprav razlog, da bi se parametri za koordinate latd, latm ... morali nehati uporabljati? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:53, 3. september 2026 (CEST) Ne gre toliko za to, da bi bili parametri latd, latm itd. sami po sebi napačni, ampak da njihova uporaba otežuje enotno obravnavo koordinat, povečuje zapletenost kode in nejasnost od kod se koordinate dejansko vzamejo. :Trenutno imamo zmedeno stanje, ker se koordinate v predlogah lahko podajajo na dva načina: kot enoten parameter "coordinates" oz "coord" ali pa so razdeljene na latd, latm, lats, latNS, longd, longm itd. :Večina novejših rešitev za zemljevide pričakuje koordinate v enem parametru. Če imamo koordinate razbite na več parametrov, jih je treba pred uporabo najprej sestaviti. # [[Modul:Location map]] (funkcija p.infobox_pushpin_map - ''(Merging new functionality to support Infobox pushpin maps'') omogoča nov način prikaza pushpin zemljevida (klic za pushpin zemljevid bo "<nowiki>| image2 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map|......}}</nowiki>" glej [[Predloga:Infopolje Naselje/peskovnik]] # [[Modul:Infobox mapframe]] - interaktivni zemljevid mapframe lahko uporabim le v tistih predlogah, kjer so kordinate podane v "coordinates" - parametri koordinat niso razdrobljeni. To sem že vključila v nekatere predloge (kot je [[Predloga:Infopolje Spomenik]], ki sicer uporablja oba načina, vendar je za izpis interaktivnega zemljevida potrebna uporaba "coordinates". # Nekatere predloge v takem primeru koordinate za zemljevid berejo neposredno iz WD, čeprav so v infopolju koordinate podane z uporabljene latd, latm, ..... Trenutno imamo zaradi zgodovinsko različnih rešitev precejšnjo zmešnjavo. Že nekaj časa imam v načrtu, da bi to postopoma poenotila. Po mojem bi bilo precej bolj smiselno imeti enoten parameter za koordinate, ki ga lahko nato različni moduli uporabijo za različne namene. Ampak bo veliko dela na to temo, ki pa se ga lahko lotimo (če je seveda konsenz za to) postopoma. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 3. september 2026 (CEST) Pogovor je prestavljen v [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje#Parametri za koordinate]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 3. september 2026 (CEST) {{Arhiv dno}} pz9y2e9vwamm58rhgxwsigww6zlcxr3 2 608253 6746380 2026-09-03T14:05:22Z Slanaslana 183796 razkritje COI 6746380 wikitext text/x-wiki Zastopam agencijo Herman & partnerji, ki jo je za urejanje strani Comtrade Gaming in ComTrade Group na Wikipediji pooblastilo podjetje Comtrade Gaming. V skladu s pogoji uporabe Wikimedije (razkritje plačanega urejanja) to razmerje razkrivam. Spremembe predlagam izključno prek pogovornih strani ustreznih člankov. br81lotllywiktwrxw6lq8p7amj1nfj 0 608256 6746389 2026-09-03T15:10:21Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Cangas del Narcea */ 6746389 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cangas del Narcea | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Rio Narcea 07.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Cangas del Narcea.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cangas del Narcea | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Luis Fontaniella Fernández ([[Ljudska stranka (Španija)|Ljudska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 823,57 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 11 282 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|10|34|N|6|32|56|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 376 | website = https://www.ayto-cnarcea.es/ | footnotes = }} '''Cangas del Narcea''', do 30. 20. stoletja '''Cangas de Tineo''', je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Zahodni Asturiji, približno 88 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na jugu meji na [[Degaña|Degaño]], na jugozahodu na [[Ibias]], na severozahodu na [[Allande]], na severovzhodu na [[Tineo]], na vzhodu na [[Somiedo]] in na jugu na [[Villablino]] (v [[provinca Leon|provinci Leon]]). Občina se nahaja v tradicionalni asturijski pokrajini [[Puerta de Asturias]] ([[asturijščina|asturijsko]] ''Puerta d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cangas del Narcea, puerta de Asturias al sabor y la tradición |work=Viajes y Lugares |url=https://www.viajesylugares.com/texto-diario/mostrar/5885336/cangas-narcea-puerta-asturias-sabor-tradicion |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah (kot Tineo in Allande) veliko [[paleolitik|paleolitskih]] najdb, v Cangasu jih je bilo zelo malo, ki jih so odkrili predvsem na meji z Allandejom. Najstarejši ostanki so iz časa Castrove kulture kot utrdba Larón, ki so jo odkrili v 80. 20. stoletja.<ref name="ayuntamiento">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/historia |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656982/historia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Veliko več najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja iz doline rek Narcea, Ibias in Eirrondu. Iz obdobja med ranim [[srednji vek|srednjim vekom]] in 10. stoletjem je bilo odkrito tudi malo najdb in zgodovinskih podatkov o današnji občini. V 10. in 11. stoletju so nastale [[fevdalizem|fevdalne]] posesti in so ustanovili majhne samostane v občini, ki so bili podružnice velikega samostana v Coriasu, ki so ga ustanovili grofovski družini Piñolo in Aldonza. Po legendah je [[Alfonz II. Asturijski]] v bližini Cangasa premegal [[Arabci|arabsko]] vojsko.<ref name="vivir" /> Cangas je omenjen prvič v 12. stoletju, v uradnih dokumentih oviedskega škofa Pelaya. Čeprav nekateri menijo, da je bila občina omenja že na koncu 9. in začetku 10. stoletja, toda te listine niso overjene. Prednik današnje občine je bilo mesto Cangas de Sierra, ki ga je ustanovil 1255 [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="ayuntamiento" /> V poznem srednjem veku so različni veleposestniki posedovali Cangas in je tudi ljudstvo pogosto spreminjalo svoje bivališče, odvisno kdo je bil njihov zemljiški gospod. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je zagotovil predpravice ljudstvu in samostanu v Coriasu, da zaustavi upadanje prebivalstva. V 14. in 15. stoletju so se različne plemniške družine bojevale za posesti v Cangasu. Na koncu je družina Quiñones pridobila pravice nad Cangasom.<ref name="ayuntamiento" /> Od 1553 je Cangas postal samostojna kraljevna občina. Pozneje je [[Filip II. Španski]] poskusil razlastiti posesti samostana v Coriasu (kar mu je uspelo v drugih občinah), kljub temu si je samostan ohranil večino svojih zemljišč. V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so dvakrat napadli občino ter so zažgali mestno hišo in arhiv. Po vojni so odvzeli zemljišča in druga blaga samostanu, ki je bil zapuščen v naslednjih trideset letih, dokler niso se vselili [[dominikanci]]. V tem času je bil Cangas gospodarsko in infrastrukturalno zaostala občina, ker ni bila izgrajena do mesta železniška proga, samo nekaj cest do Oviñane in Puenteja Nueva. Na koncu 19. stoletja se je začelo veliko izseljevanje predvsem v [[Argentina|Argentino]], v majhnem številu v [[Kuba|Kubo]]. Izseljenci v [[Buenos Aires]]u so ustanovili svoje društvo Središče Cangas del Narcea, ki še danes deluje. Od 60. 20. stoletja se je spremenila smer izseljevanja: takrat so se ljudje izseljevali predvsem v [[Švica|Švico]] in [[Francija|Francijo]]. [[Španska državljanska vojna]] se je izognila Cangasu, vendar so se [[Druga španska republika|republikanski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]] ugnezdili v bližnje gore po vojni in so se borili proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. V 50. 20. stoletja se je razvijalo rudarstvo v občini in so izkopali [[antracit]].<ref name="ayuntamiento" /> Danes je izkop v veliki meri upadel. == Geografija == Cangas del Narcea se nahaja na skalnatem, gorskem območju, kjer so doline ob reki Narcea zelo globoke. Reka Narcea ima več pritokov, zato je njen pretok vode 300 km³, kar je idealno za športni ribolov.<ref name="vivir2">{{navedi novice|title=Geografía de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656988/geografia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Doline so na severovzhodnem in jugozahodnem delu zaprte zaradi gorá, zato je tukaj količina padavin sorazmerno majhna, predvsem v juliju in avgustu, zato so pogoste poletne suše. Območje med Tebongom in Cangasem dobi najmanj padavin. Na višjih območjih rastejo bukovi in hrastovi gozdovi, hkrati je veliko tis, jesenov in lešnikov ter so obsežna grmišča.<ref name="vivir2" /> Trije najvišji vrhi občine so Cuetu d'Arbas (2007 m), El Cabril (1925 m) in Caniechas (1924 m).<ref name="vivir2" /> Podnebje je kontinentalno. Splošna temperatura pozimi je lahko -10 stopinj, poleti je 30 stopinj (razen skrajnih kolebanj). V vsej Asturiji tukaj živi največ [[rjavi medved|kantabrijski rjavih medvedov]]. Nekoč so živeli v velikem številu tudi volkovi in je čeprav njihovo stanje upadlo, kljub temu še vedno velikokrat napadejo na domače živali.<ref name="vivir2" /> Bogato je stanje [[ujede|ujed]] kot [[Accipiter|skobcev]], [[kragulj]]ev, [[mali orel|malih orlov]], [[kačar]]jev, [[planinski orel|planinskih orlov]], [[Skobčja sova|skobčevk]].<ref name="vivir2" /> Včasih so opazili tudi [[Beloglavi jastreb|beloglavega jastreba]] in [[Egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]]. Nahajata se na območju dve vrsti jerebic: španska kotorna in navadna [[Jerebica (ptica)|jerebica]].<ref name="vivir2" /> V grmiščih so pogoste kune kot [[jazbec]], [[mala podlasica]], [[kuna zlatica]], [[kuna belica]], [[hermelin]], [[Navadni dihur|dihur]], [[vidra]].<ref name="vivir2" /> Posebnost živalstva v Cangasu je ženeta ([[asturijščina|asturijsko]] ''xeneta''). Reke so bogate s [[postrv]]mi. Najpomembnejši dvoživki sta močerad in Boscov pupek.<ref name="vivir2" /> V Muniellosu živi petnajst različnih vrst [[netopir]]jev, med njimi je posebnost [[veliki podkovnjak]], ki je dokaj redki na tem območju.<ref name="vivir2" /> == Gospodarstvo == Cangas del Narcea in [[Navia (Asturija)|Navia]] sta najpomembnejši gospodarski središči Zahodne Asturije. Leta 2025 je bilo 703 podjetjij in firm v občini (to je manj kot 2022).<ref>{{navedi novice|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Datos.htm?t=4721 |title=Empresas por municipio y actividad principal |work=Instituto Nacional de Estadística |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarsko razvijanje se je začelo v prvi polovici 20. stoletja, ko je bila izgrajena javna razsvetljava in tudi kanalizacijsko omrežje. Mesto ponuja pomembne storitve na področju pravosodja, zdrastva, izobraževanja, trgovanja ipd., zato njegovo gospodarstvo vpliva tudi na obmejne pokrajine sosednje province Leon. Cangas je križišče, ki povezuje Asturijo, Leon in [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. Čeprav je rudarstvo (ki je nekoč v veliki meri prispevalo k razvijanju občine<ref name="ayuntamiento" />) še danes tudi pomembna gospodarska panoga, vendar je bilo gospodarstvo od začetka 21. stoletja razpršeno.<ref>{{navedi novice|first1=Ramón |last1=Muñiz |first2=Daniel |last2=Fernández |title=Batalla legal por el futuro de la minería en Narcea: 31 millones congelan la actividad en Rengos |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/batalla-legal-futuro-mineria-narcea-millones-congelan-20260902182018-nt.html |date=2.9.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Kmetijstvo in živinoreja sta še tudi pomembni panogi, kljub temu propadata. Da bi ohranili ti panogi, so začeli prehajati na organično pridelavo. Posebnost je vinogradništvo, ki je dokaj redko v Asturiji. Vina, ki so pridelovana v Cangasu, so dobila v zadnjih letih več priznanj. Intenzivno poteka razvijanje turizma, saj lahko bi bil Cangas primerna tarča turistov zaradi vinogradništva, naravnih lepot in takšnih kulturnih spomenikov kot samostan v Coriasu.<ref>{{navedi novice|title=Cangas de Narcea busca nuevas oportunidades en los negocios del vino y el turismo |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/noticias-asturias:Cangas-de-Narcea-busca-nuevas-oportunidades-en-los-negocios-del-vino-y-el-turismo_111549881469.html |date=11.2.2019 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Barok|Baročna]] cerkev Svete Marije Magdalene je od 1982 sprejeta med narodne zgodovinske umetne spomenike. Sijajna je stavba samostana v Corasu, ki je tudi narodni zgodovinski spomenik. Bila je zgrajena v 14. stoletju, a svojo končno obliko je pridobila v 17. stoletju. V občini se nahaja veliko cerkev, ki so bile zgrajene v srednjem veku, v [[Romanska umetnost|romanskem slogu]]. Palača Omaña je bila zgrajena v 16. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Casa de Cultura "Palacio de Omaña" |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/casa-de-cultura |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Ostale palače v občini so gradili v 17. stoletju. Občina ima kar nekaj spomenikov iz modernega obdobja kot viseči most iz 70. stoletja, ki ga je gradil gradbenik José Gómez del Collado, spomenik rudarjev iz 1984 ali kip strelca iz 2002. V vaseh lahko najdemo veliko starih žitnic (v asturijščini se imenujejo [[horru]]), kleti, na pašnikih pa stara pastirska zatočišča, ki se imenujejo ''braña'' v asturijskem jeziku. Ima veliko tradicijo [[lončarstvo]]. Značilnost tukajšnjih posod, da so črne zaradi gline, ki jo lončarji izkopajo v okolici.<ref>{{navedi novice|title=Cerámica Negra de Llamas del Mouro, Artesanía en estado puro... |work=Ceramica Negras de Llamas del Mouro |url=https://www.ceramicanegraasturias.com/ |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Irrondo de Besullo je znan o obrti pletarstva. Cangas je znan tudi o različnih športnih prireditvah kot o [[nogomet]]u in reli tekmovanjih.<ref>{{navedi novice|title=RALLYE DE CANGAS |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/noticia/-/asset_publisher/a570a9f9818d/content/30-rallye-de-cangas |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|last=Palicio |first=Marcos |title=Cangas del Narcea, el municipio más extenso de Asturias y el vigésimo primero más grande de España |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/adelantados/2026/07/02/cangas-narcea-municipio-extenso-asturias-131930768.html |date=2.7.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Asociación Centro de Desarrollo Alto Narcea Muniellos |work=Red Asturiana de Desarrollo Rural |url=https://readerasturias.org/grupo-de-desarrollo/40/alto-narcea-muniellos |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] t0sbv1h7mdip2gayvgll3osmntk3ob8 0 608257 6746392 2026-09-03T15:41:27Z Octopus 13285 država 6746392 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * neodvisen kaganat (603–630) * [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = Ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 1183lkhtl00o0ne4a0pymmtc78bpkp3 6746394 6746392 2026-09-03T15:47:13Z Octopus 13285 slog 6746394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * • administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * • neodvisen kaganat (603–630) * • [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * • tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] qcaj2jhp9zw4v1sx3c7i9lpgwpa7r24 6746520 6746394 2026-09-04T06:09:33Z Octopus 13285 uvod 6746520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * • administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * • neodvisen kaganat (603–630) * • [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * • tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} '''Vzhodni turški kaganat''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 東突厥, [[pinjin]]: Dōng Tūjué ali Dōng Tújué) je bil turška država, ustanovljena v začetku 7. stoletja kot posledica uničujočih vojn v letih 581–603. Med vojnami se je [[Prvi turški kaganat]], ki ga je v 6. stoletju na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] ustanovil klan [[Ašina]], razcepil na vzhodno in zahodno državo. Vzhodni del Vzhodnega turškega kaganata je leta 645 porazila in absorbirala kitajska dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], zahodni del pa so zasedli [[Šuejantuoji]]. ==Pregled ključnih dogodkov== * Leta 603 se je Prvi turški kaganat razcepil na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. * Leta 603 je vladar postal prokitajski [[Jami kagan]]. * Leta 608 je Jami kagan umrl. Vladar je postal turški [[Šibi kagan]]. Prenos oblasti je sprožil vojno z dinastijo [[Dinastija Sui|Sui]], kar je utrlo pot ustanovitvi dinastija Tang. * Leta 619 so Šibi kagana napadle čete Tajjuana. Šibi kagan je med povračilnim napadom na Tajjuan umrl. Prestol je zasedel [[Ilig kagan]] in začela se je vojna z dinastijo Tang. * Leta 630 je Vzhodni turški kaganat izgubil vojno z dinastijo Tang, kar je privedlo do njegovega razpada. * Od leta 630 do 644 je bil Vzhodni turški kaganat podrejen dinastji Tang. * V letih 644–647 se je [[Čebi kan]] uprl dinastji Tang in poskušal obnoviti kaganat, vendar mu to ni uspelo. Kaganat je ugasnil. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] a2q73d8rh4qndih8q3d4e7n2dnyt3qp 6746589 6746520 2026-09-04T09:41:24Z Octopus 13285 /* Sklici */ Zgodovina 6746589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * • administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * • neodvisen kaganat (603–630) * • [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * • tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} '''Vzhodni turški kaganat''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 東突厥, [[pinjin]]: Dōng Tūjué ali Dōng Tújué) je bil turška država, ustanovljena v začetku 7. stoletja kot posledica uničujočih vojn v letih 581–603. Med vojnami se je [[Prvi turški kaganat]], ki ga je v 6. stoletju na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] ustanovil klan [[Ašina]], razcepil na vzhodno in zahodno državo. Vzhodni del Vzhodnega turškega kaganata je leta 645 porazila in absorbirala kitajska dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], zahodni del pa so zasedli [[Šuejantuoji]]. ==Pregled ključnih dogodkov== * Leta 603 se je Prvi turški kaganat razcepil na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. * Leta 603 je vladar postal prokitajski [[Jami kagan]]. * Leta 608 je Jami kagan umrl. Vladar je postal turški [[Šibi kagan]]. Prenos oblasti je sprožil vojno z dinastijo [[Dinastija Sui|Sui]], kar je utrlo pot ustanovitvi dinastija Tang. * Leta 619 so Šibi kagana napadle čete Tajjuana. Šibi kagan je med povračilnim napadom na Tajjuan umrl. Prestol je zasedel [[Ilig kagan]] in začela se je vojna z dinastijo Tang. * Leta 630 je Vzhodni turški kaganat izgubil vojno z dinastijo Tang, kar je privedlo do njegovega razpada. * Od leta 630 do 644 je bil Vzhodni turški kaganat podrejen dinastji Tang. * V letih 644–647 se je [[Čebi kan]] uprl dinastji Tang in poskušal obnoviti kaganat, vendar mu to ni uspelo. Kaganat je ugasnil. ==Zgodovina== ===Nastanek kaganata=== Prvi turški kaganat je leta 603 zaradi medsebojnih vojn in vojn s sosedi razpadel na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. Tega leta so se uprli še [[Teleji]]. Kagan, ki so ga vsi zapustili, je bil prisiljen pobegniti v kraljestvo [[Tujuhun]]. Na oblast v kaganatu je prišel [[Jami kagan]], ki ga Zahodni kaganat ni priznal. Razpad na dva kaganata je bil dokončen. Jami kagan se je poročil s princesama Jian in Jidžen. Po vzponu na prestol je privzel naziv Džangar Kimin kagan. Vodil je prokitajsko politiko, za kar so ga Kitajci bogato nagradili s [[Svila|svilo]]. Ko so k njemu prispeli veleposlaniki [[Kogurjo]]ja s predlogom o zavezništvu proti dinastiji Sui, jih je zavrnil. Džangar je živel med Kitajci v [[Čangan]]u, kjer mu je cesar [[Sui Jangdi]] ustvaril vse pogoje, da se je počutil kot doma. Leta 608 je Džangar obiskal [[Luojang]] in še isto leto ali leto kasneje umrl. Nasledil ga je sin [[Šibi kagan]].<ref name=":0" /> ===Vladavina Šibi kagana=== Za razliko od prejšnjih vladarjev Šibi kagana niso izvolili turški aristokrati, temveč ga je imenoval cesar Sui Jangdi. Šibi kagan se je v skladu z vzhodnoturškim običajem poročil z očetovo ženo Jidžen. Spletke diplomatov Suija so privedle do napetosti med vzhodnimi Turki in Kitajci. Leta 615 je na Kitajskem izbruhnil velik kmečki upor, ki ga je vodil Vang Šjuba, imenovan Mantian, in razglasil ustanovitev države Jan. Šibi kagan, ki je tudi sicer podpiral upore proti dinastiji Sui, se je odpravil na pohod proti dinastiji Sui. Princesa Jidžen je opozorila Sui Jangdija, da ga bo Šibi kagan napadel, sama pa je pobegnila v trdnjavo Janmen. Turki so napadli Džao v provinci [[Hebej]] in pri Janmenu v provinci [[Šanši]] oblegali cesarsko vojsko. Leta 616 je Šibi kagan napadel provinco Mai. Li Juan, kasnejši cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], in guverner Vang Renggong sta ustanovila letečo konjeniško enoto, ki se je uprla Turkom. Leta 617 se je cesarstvu Sui, ki je že bilo v smrtnih krčih, uprlo 200 regionalnih guvernerjev.<ref name=":0" /> Cesarja Sui Jangdija so 11. aprila 618 ubili. ===Ustanovitev dinastije Tang=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] m2hy2f6mjd4wf98s931l6lkpi72l5eg 6746592 6746589 2026-09-04T09:47:03Z Octopus 13285 /* Nastanek kaganata */ ref 6746592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * • administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * • neodvisen kaganat (603–630) * • [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * • tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} '''Vzhodni turški kaganat''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 東突厥, [[pinjin]]: Dōng Tūjué ali Dōng Tújué) je bil turška država, ustanovljena v začetku 7. stoletja kot posledica uničujočih vojn v letih 581–603. Med vojnami se je [[Prvi turški kaganat]], ki ga je v 6. stoletju na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] ustanovil klan [[Ašina]], razcepil na vzhodno in zahodno državo. Vzhodni del Vzhodnega turškega kaganata je leta 645 porazila in absorbirala kitajska dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], zahodni del pa so zasedli [[Šuejantuoji]]. ==Pregled ključnih dogodkov== * Leta 603 se je Prvi turški kaganat razcepil na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. * Leta 603 je vladar postal prokitajski [[Jami kagan]]. * Leta 608 je Jami kagan umrl. Vladar je postal turški [[Šibi kagan]]. Prenos oblasti je sprožil vojno z dinastijo [[Dinastija Sui|Sui]], kar je utrlo pot ustanovitvi dinastija Tang. * Leta 619 so Šibi kagana napadle čete Tajjuana. Šibi kagan je med povračilnim napadom na Tajjuan umrl. Prestol je zasedel [[Ilig kagan]] in začela se je vojna z dinastijo Tang. * Leta 630 je Vzhodni turški kaganat izgubil vojno z dinastijo Tang, kar je privedlo do njegovega razpada. * Od leta 630 do 644 je bil Vzhodni turški kaganat podrejen dinastji Tang. * V letih 644–647 se je [[Čebi kan]] uprl dinastji Tang in poskušal obnoviti kaganat, vendar mu to ni uspelo. Kaganat je ugasnil. ==Zgodovina== ===Nastanek kaganata=== Prvi turški kaganat je leta 603 zaradi medsebojnih vojn in vojn s sosedi razpadel na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. Tega leta so se uprli še [[Teleji]]. Kagan, ki so ga vsi zapustili, je bil prisiljen pobegniti v kraljestvo [[Tujuhun]]. Na oblast v kaganatu je prišel [[Jami kagan]], ki ga Zahodni kaganat ni priznal. Razpad na dva kaganata je bil dokončen. Jami kagan se je poročil s princesama Jian in Jidžen. Po vzponu na prestol je privzel naziv Džangar Kimin kagan. Vodil je prokitajsko politiko, za kar so ga Kitajci bogato nagradili s [[Svila|svilo]]. Ko so k njemu prispeli veleposlaniki [[Kogurjo]]ja s predlogom o zavezništvu proti dinastiji Sui, jih je zavrnil. Džangar je živel med Kitajci v [[Čangan]]u, kjer mu je cesar [[Sui Jangdi]] ustvaril vse pogoje, da se je počutil kot doma. Leta 608 je Džangar obiskal [[Luojang]] in še isto leto ali leto kasneje umrl. Nasledil ga je sin [[Šibi kagan]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.academia.edu/88290742/%D0%9F%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BF%D1%87%D1%83%D0%BA_%D0%AF_%D0%92_%D0%A2%D1%8E%D1%80%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0_%D0%90%D1%88%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%95%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%B8_%D0%9F%D1%80%D0%BE%D0%B1%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D1%8B_%D0%B4%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BD%D0%B5%D0%B9_%D0%B8_%D1%81%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%A7%D0%B0%D1%87%D0%B0_%D0%92%D1%8B%D0%BF_9_Saarbr%C3%BCcken_2022_C_77_126|title=Пилипчук Я. В. Тюркские каганаты рода Ашина в истории Евразии // Проблемы древней и средневековой истории Чача. Вып. 9. Saarbrücken, 2022. C. 77-126|website=www.academia.edu|access-date=2023-08-30|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830041536/https://www.academia.edu/88290742/%D0%9F%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BF%D1%87%D1%83%D0%BA_%D0%AF_%D0%92_%D0%A2%D1%8E%D1%80%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0_%D0%90%D1%88%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%95%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%B8_%D0%9F%D1%80%D0%BE%D0%B1%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D1%8B_%D0%B4%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BD%D0%B5%D0%B9_%D0%B8_%D1%81%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%A7%D0%B0%D1%87%D0%B0_%D0%92%D1%8B%D0%BF_9_Saarbr%C3%BCcken_2022_C_77_126|url-status=live}}</ref> ===Vladavina Šibi kagana=== Za razliko od prejšnjih vladarjev Šibi kagana niso izvolili turški aristokrati, temveč ga je imenoval cesar Sui Jangdi. Šibi kagan se je v skladu z vzhodnoturškim običajem poročil z očetovo ženo Jidžen. Spletke diplomatov Suija so privedle do napetosti med vzhodnimi Turki in Kitajci. Leta 615 je na Kitajskem izbruhnil velik kmečki upor, ki ga je vodil Vang Šjuba, imenovan Mantian, in razglasil ustanovitev države Jan. Šibi kagan, ki je tudi sicer podpiral upore proti dinastiji Sui, se je odpravil na pohod proti dinastiji Sui. Princesa Jidžen je opozorila Sui Jangdija, da ga bo Šibi kagan napadel, sama pa je pobegnila v trdnjavo Janmen. Turki so napadli Džao v provinci [[Hebej]] in pri Janmenu v provinci [[Šanši]] oblegali cesarsko vojsko. Leta 616 je Šibi kagan napadel provinco Mai. Li Juan, kasnejši cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], in guverner Vang Renggong sta ustanovila letečo konjeniško enoto, ki se je uprla Turkom. Leta 617 se je cesarstvu Sui, ki je že bilo v smrtnih krčih, uprlo 200 regionalnih guvernerjev.<ref name=":0" /> Cesarja Sui Jangdija so 11. aprila 618 ubili. ===Ustanovitev dinastije Tang=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] qvwakr525ug4vazin5x8crtu4zsbbvx 0 608258 6746402 2026-09-03T16:11:42Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Caravia */ 6746402 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Caravia | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = 149. View from near Mirador Fito pano.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Caravia.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Caravia | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = María Salomé Samartino Pérez ([[Ljudska stranka (Španija)|Ljudska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 13,36 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 486 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|31|N|5|11|22|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 631 | website = https://www.aytocaravia.com/ | footnotes = }} '''Caravia''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Vzhodni Asturiji, približno 67 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na severozahodu meji na [[Colunga|Colungo]], na jugu na [[Parres]], na vzhodu na [[Ribadesella|Ribadesello]] in na severu na [[Kantabrijsko morje]]. == Zgodovina == V bližini Duyosa so odkrili sledi [[paleolitik|paleolitskega]] človeka. Blizu Playe de la Beciella, pri izlivu reke Los Romeros so odkrili velik [[dolmen]] s tremi grobišči.<ref name="asturias">{{navedi novice|title=Historia de Caravia |work=Asturias |url=https://www.asturias.me/datos-basicos/c/9/i/54275169/historia-de-caravia |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Našli so tudi antično ploščo iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja, ki so jo uporabili [[Kelti|keltski]] Asturci na svojih verskih obredih. Najpogostejši motiv plošče je kljukasti križ.<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Caravia |url=https://www.aytocaravia.com/historia |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> V ranem [[srednji vek|srednjem veku]] že je bila organizirana uprava na območju. V tem času je ustanovil grof Munia Roderici El Can samostan Svetega Jakoba ob reki Los Romeros. Takrat je današnja Caravia pripadala morda Colungi.<ref name="asturias" /> V poznem srednjem veku je bila Caravia že samostojna občina, medtem ko je samostan Sv. Jakoba propadal in so ostale le njegove ruševine v 16. stoletju. V naslednjih stoletjih ni bilo pomembnih sprememb v zgodovini Caravie, niti [[španska vojna za neodvisnost]] ni imela posebnega vpliva na življenje in razvoj občine. V povojnih časih so nameravali priključiti Caravio k Colungi, vendar so občani uspešno priborili svojo samostojnost pri španski kraljici [[Izabela II. Španska|Izabeli II.]]<ref name="asturias" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so najprej [[druga španska republika|republikanci]] obvladali občino in njeno okolico, pozneje so vkorakale nacionalistične čete [[Francisco Franco|Francisca Franca]], ki so zatrle upor republikanske milicije.<ref name="asturias" /> Po državljanski vojni so začeli izkopati premog, medtem ko se je nadaljevalo veliko izseljevanje v tujino, ki se je začelo v začetku 20. stoletja. Izseljenci so odšli predvsem v [[Mehika|Mehiko]], [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]]. Veliko jih je nakazalo en del svojega zaslužka, kar je omogočilo mnogo gradenj v občini. V 80. 20. stoletja so zaprli rudnike in je morala občina najti druge gospodarske možnosti, zato so začeli razvijati navadno panogo živinorejo in prehajati na novo panogo, ki je bil turizem, ker se nahaja občina ob Kantabrijskem morju. Danes je glavni problem Caravie staranje prebivalstva. Večina prebivalcev je stara nad 60 leti. == Geografija == Caravia je tretje najmanjše naselje Asturije. Največ ljudi živi v Pradu ([[asturijščina|asturijsko]] ''Caravia L'alta''). Terenske lastnosti niso neprijazne kot drugje v Asturiji, tudi klanci niso precej strminasti. Nahaja se tukaj veliko ravnic in so doline tudi široke. Najvišji vrh je El Fito (631 m). Podnebje je milo, zmerno in soparno. Količina padavine je zmerna. Temperatura pozimi je 4-9 stopinj, poleti pa 20-22 stopinj. == Kultura == Verski spomeniki so zgrajeni večinoma v [[novi vek|novem veku]] kot cerkev Svetega Jakoba iz 17. stoletja. V občini je več gradbenih spomenikov kot stare družinske hiše, h katerim se pridružujejo družinske kapele. Vilo Concha in vilo Rosario so gradili v začetku 20. stoletju iz nakazila izseljencev. Na obali pri La Espasi imajo velike krese na dan Svetega Janeza ([[asturijščina|asturijsko]] ''San Xuan'').<ref>{{navedi novice|last=Vaca |first=Sheila |title=Caravia prende la llama del verano |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/oriente/201506/20/caravia-prende-llama-verano-20150620010252-v.html |date=20.6.2015 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Znameniti občani == * [[Benito Fuentes Isla]] (1883–1964), arheolog == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last1=Rodríguez de la Huerta |first1=J. Manuel |last2=Gómez Álvarez |first2=Ubaldo |year=1992 |title=El concejo de Caravia. Economía y sociedad (1700-1750) |publisher=Servicio de Publicaciones |location= |isbn=978-84-7468-724-8 |cobiss=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] ivp6sh0irkypqfbwhhnem3iegd1ez7z 10 608259 6746420 2026-09-03T17:57:43Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »/* {{pp|small=y}} */ .ib-region-symbols-left { float: left; clear: left; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-none { float: none; clear: none; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-center { float: none; clear: none; margin: 0.5em auto; } .ib-region-symbols .infobox-title { font-size: 120%; } .ib-region-symbols .infobox-subheader { font-weight: bold; background-color: #cddeff; } .ib-region-symbols-island { font-weight: bold; b...« 6746420 sanitized-css text/css /* {{pp|small=y}} */ .ib-region-symbols-left { float: left; clear: left; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-none { float: none; clear: none; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-center { float: none; clear: none; margin: 0.5em auto; } .ib-region-symbols .infobox-title { font-size: 120%; } .ib-region-symbols .infobox-subheader { font-weight: bold; background-color: #cddeff; } .ib-region-symbols-island { font-weight: bold; background-color: #cef2e0; } bprv2g9fsvtdlj4fvk8eqetznv5wekf 6746428 6746420 2026-09-03T18:04:15Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox place symbols/styles.css]] na [[Predloga:Infopolje Simboli regije/styles.css]] brez preusmeritve 6746420 sanitized-css text/css /* {{pp|small=y}} */ .ib-region-symbols-left { float: left; clear: left; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-none { float: none; clear: none; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; } .ib-region-symbols-center { float: none; clear: none; margin: 0.5em auto; } .ib-region-symbols .infobox-title { font-size: 120%; } .ib-region-symbols .infobox-subheader { font-weight: bold; background-color: #cddeff; } .ib-region-symbols-island { font-weight: bold; background-color: #cef2e0; } bprv2g9fsvtdlj4fvk8eqetznv5wekf 10 608260 6746423 2026-09-03T18:03:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Infobox|Module:Check for unknown parameters}} == Usage == {{Parameter names example|_template=Infobox region symbols |align|region_type|region|state|county|province|country |noheader|island|islands|image_flag|image_flag_border|image_flag_size|flag_link |image_seal|image_seal_size|seal_link|im...« 6746423 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Infobox|Module:Check for unknown parameters}} == Usage == {{Parameter names example|_template=Infobox region symbols |align|region_type|region|state|county|province|country |noheader|island|islands|image_flag|image_flag_border|image_flag_size|flag_link |image_seal|image_seal_size|seal_link|image_emblem|image_emblem_size|emblem_link |image_arms|image_arms_size|emblem|nickname|motto|slogan|anthem |poem|song|hymn|language|foundation_day|currency|calendar|animal|amphibian|bird |butterfly|cactus|cat|crustacean|dog|domestic_animal|fish|flower|fruit|grass|horse|insect |mammal|marsupial|mascot|mushroom|pet|plant|reptile|tree|vegetable|wildlife_animal |beverage|colour|color|colors|costume|dance|dinosaur|dish|dress|drink|firearm|folk_dance |food|fossil|game|instrument|gemstone|lake|mineral|rock|river|shell|ship|soil|sport |sweet|confectionery|tartan|toy|other|image_route|image_quarter|image_quarter_size|quarter_release_date}} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Simboli regije | embedded = <!-- If non-empty, use inside another infobox --> | align = | title = | region_type = | state = | region = <!-- Name of the state or region --> | county = | province = | country = <!-- e.g., India --> | no_header = <!-- suppress header if embedded --> | island = | image_flag = <!-- Typically "Flag of (Name).svg" --> | image_flag_border = | image_flag_size = <!-- Only needed when 250px is too large --> | flag_link = <!-- When the flag's page is not at "Flag of (Name)" --> | image_seal = | image_seal_size = <!-- Only needed when 150px is too large --> | seal_link = | image_emblem = | image_emblem_size = | emblem_link = | image_arms = <!-- image of coat of arms --> | image_arms_size = <!-- Only needed when 150px is too large --> | emblem = | nickname = | motto = | poem = | slogan = | anthem = | song = | hymn = | language = | foundation_day = | currency = | calendar = | mammal = <!-- or | animal = if no other animals --> | bird = | fish = | insect = | butterfly = | amphibian = | cactus = | cat = | crustacean = | dog = | domestic_animal = | flower = | fruit = | grass = | horse = | marsupial = | mascot = | mushroom = | pet = | plant = | reptile = | tree = | vegetable = | wildlife_animal = | beverage = | colour = <!-- or | colors = or |color = --> | costume = <!-- or | dress = --> | dance = | dinosaur = | food = <!-- or | dish = --> | drink = | firearm = | folk_dance = | fossil = | game = | gemstone = | instrument = | river = <!-- or | lake = --> | mineral = | rock = | shell = | ship = | soil = | sport = | sweet = <!-- or | confectionery = --> | tartan = | toy = | other = | image_route = <!-- image of route marker --> | image_quarter = <!-- image of state quarter --> | image_quarter_size = <!-- Only needed when 125px is too large --> | quarter_release_date = }} </syntaxhighlight> === Linking === If the <code>country</code> parameter is set to <code>India</code> or <code>United States</code>, the template will use labels that link to country-specific lists of state symbols. === Embedding === When the infobox is embedded in another infobox, the default header colour will match {{tl|infobox settlement}}. For an island using {{tl|infobox islands}}, set {{para|island|yes}}. ==TemplateData== {{TemplateData header}} {{collapse top|title=TemplateData}} <templatedata> { "description": "", "params": { "embedded": { "label": "is child infobox", "description": "Whether this infobox is embedded in another", "type": "boolean", "default": "false", "required": false }, "align": { "label": "alignment of box", "description": "Alignment of infobox within page (left, center, right)", "type": "string", "required": false }, "title": { "label": "forced title", "description": "Overrides all defaults to force the title of the infobox", "type": "string", "required": false }, "region_type": { "label": "type of region", "description": "Kind of region, if not state/province/county/country", "type": "string", "required": false }, "state": { "label": "name of state", "description": "If region is a state, place name here", "type": "string", "required": false }, "region": { "label": "name of region", "description": "If a non-standard region, place name here", "type": "string", "required": false }, "county": { "label": "name of county", "description": "If region is a county, place name here", "type": "string", "required": false }, "province": { "label": "name of province", "description": "If region is a province, place name here", "type": "string", "required": false }, "country": { "label": "name of country", "description": "Name of country (even if a sub-region of a country), e.g. 'United States' even if this is about California", "type": "string", "required": false }, "no_header": { "label": "suppress embedded header", "description": "If embedded, no_header=yes suppresses the colored header bar", "type": "boolean", "default": "false", "required": false }, "island": { "label": "is region an island?", "description": "whether the region is an island", "type": "boolean", "required": false }, "image_flag": { "label": "filename for flag image", "description": "flag image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_flag_border": { "label": "flag border", "description": "whether the flag image should have a thin grey borders", "type": "string", "required": false }, "image_flag_size": { "label": "flag image width", "description": "width (e.g. 200px)", "type": "string", "default": "250px", "required": false }, "flag_link": { "label": "article on flag", "description": "name of article about flag (defaults to 'Flag of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_seal": { "label": "seal image", "description": "seal image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_seal_size": { "label": "seal image width", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "seal_link": { "label": "article on seal", "description": "name of article about seal (defaults to 'Seal of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_emblem": { "label": "emblem image", "description": "emblem image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_emblem_size": { "label": "emblem image width", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "emblem_link": { "label": "article on emblem", "description": "name of article about emblem (defaults to 'Emblem of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_arms": { "label": "image of coat of arms", "description": "path to image of coat of arms", "type": "string", "required": false }, "image_arms_size": { "label": "width of coat of arms image", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "emblem": { "label": "emblem text", "description": "emblem of region", "type": "string", "required": false }, "nickname": { "label": "nickname", "description": "informal name for region", "type": "string", "required": false }, "motto": { "label": "motto", "description": "motto of region", "type": "string", "required": false }, "poem": { "label": "poem", "description": "poem of region", "type": "string", "required": false }, "slogan": { "label": "slogan", "description": "slogan for region", "type": "string", "required": false }, "anthem": { "label": "anthem", "description": "patriotic song for region", "type": "string", "required": false }, "song": { "label": "song", "description": "official song of region", "type": "string", "required": false }, "hymn": { "label": "hymn", "description": "religious song of region", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "language", "description": "official language(s) of region", "type": "string", "required": false }, "foundation_day": { "label": "day of founding", "description": "calendar day of founding of region (e.g., July 4)", "type": "string", "required": false }, "currency": { "label": "currency", "description": "official currency of region", "type": "string", "required": false }, "calendar": { "label": "calendar", "description": "calendar typically in use (e.g., Gregorian)", "type": "string", "required": false }, "mammal": { "label": "mammal", "description": "symbolic mammal of region", "type": "string", "required": false }, "bird": { "label": "bird", "description": "symbolic bird of region", "type": "string", "required": false }, "fish": { "label": "fish", "description": "symbolic fish of region", "type": "string", "required": false }, "insect": { "label": "insect", "description": "symbolic insect of region", "type": "string", "required": false }, "butterfly": { "label": "butterfly", "description": "symbolic butterfly of region", "type": "string", "required": false }, "animal": { "label": "animal", "description": "symbolic animal of region (to be used only if no other more specific animal type is used)", "type": "string", "required": false }, "amphibian": { "label": "amphibian", "description": "symbolic animal of region", "type": "string", "required": false }, "cactus": { "label": "cactus", "description": "symbolic cactus of region", "type": "string", "required": false }, "cat": { "label": "cat breed", "description": "symbolic cat breed of region", "type": "string", "required": false }, "crustacean": { "label": "crustacean", "description": "symbolic crustacean of region", "type": "string", "required": false }, "dog": { "label": "dog breed", "description": "symbolic dog breed of region", "type": "string", "required": false }, "domestic_animal": { "label": "domestic animal", "description": "symbolic domestic animal of region", "type": "string", "required": false }, "flower": { "label": "flower", "description": "symbolic flower of region", "type": "string", "required": false }, "fruit": { "label": "fruit", "description": "symbolic fruit of region", "type": "string", "required": false }, "grass": { "label": "grass", "description": "symbolic grass of region", "type": "string", "required": false }, "horse": { "label": "horse breed", "description": "symbolic horse breed of region", "type": "string", "required": false }, "marsupial": { "label": "marsupial", "description": "symbolic marsupial of region", "type": "string", "required": false }, "mascot": { "label": "mascot", "description": "mascot of the region", "type": "string", "required": false }, "mushroom": { "label": "mushroom", "description": "symbolic mushroom of region", "type": "string", "required": false }, "pet": { "label": "pet", "description": "symbolic pet type of region", "type": "string", "required": false }, "plant": { "label": "plant", "description": "symbolic plant of region", "type": "string", "required": false }, "reptile": { "label": "reptile", "description": "symbolic reptile of region", "type": "string", "required": false }, "tree": { "label": "tree", "description": "symbolic tree of region", "type": "string", "required": false }, "vegetable": { "label": "vegetable", "description": "symbolic vegetable of region", "type": "string", "required": false }, "wildlife_animal": { "label": "wildlife", "description": "symbolic wild animal of region", "type": "string", "required": false }, "beverage": { "label": "beverage", "description": "symbolic beverage of region", "type": "string", "required": false }, "colour": { "label": "colour", "description": "symbolic colour(s) of region", "type": "string", "required": false }, "color": { "label": "color", "description": "symbolic color(s) of region", "type": "string", "required": false }, "sweet": { "label": "sweet", "description": "symbolic sweet, confectionery, or candy of region", "type": "string", "required": false }, "costume": { "label": "costume", "description": "symbolic costume or dress of region", "type": "string", "required": false }, "dance": { "label": "dance", "description": "symbolic dance of region", "type": "string", "required": false }, "dinosaur": { "label": "dinosaur", "description": "symbolic dinosaur of region", "type": "string", "required": false }, "food": { "label": "food", "description": "symbolic food or dish of region", "type": "string", "required": false }, "drink": { "label": "drink", "description": "symbolic drink of region", "type": "string", "required": false }, "firearm": { "label": "firearm", "description": "symbolic firearm of region", "type": "string", "required": false }, "folk_dance": { "label": "folk dance", "description": "symbolic folk dance of region", "type": "string", "required": false }, "fossil": { "label": "fossil", "description": "symbolic fossil of region", "type": "string", "required": false }, "game": { "label": "game", "description": "symbolic game of region", "type": "string", "required": false }, "gemstone": { "label": "gem", "description": "symbolic gemstone of region", "type": "string", "required": false }, "instrument": { "label": "musical instrument", "description": "symbolic musical instrument of region", "type": "string", "required": false }, "river": { "label": "river", "description": "symbolic river of region (do not use with lake)", "type": "string", "required": false }, "lake": { "label": "lake", "description": "symbolic lake of region (do not use with river)", "type": "string", "required": false }, "mineral": { "label": "mineral", "description": "symbolic mineral of region", "type": "string", "required": false }, "rock": { "label": "rock", "description": "symbolic rock of region", "type": "string", "required": false }, "shell": { "label": "shell", "description": "symbolic seashell of region", "type": "string", "required": false }, "ship": { "label": "ship", "description": "symbolic ship(s) of region", "type": "string", "required": false }, "soil": { "label": "soil", "description": "symbolic soil of region", "type": "string", "required": false }, "sport": { "label": "sport", "description": "symbolic sport of region", "type": "string", "required": false }, "tartan": { "label": "tartan", "description": "tartan of region", "type": "string", "required": false }, "toy": { "label": "toy", "description": "symbolic toy of region", "type": "string", "required": false }, "other": { "label": "other symbol", "description": "other symbol of region (add type to description)", "type": "string", "required": false }, "image_route": { "label": "route marker", "description": "filename of image of route marker for region", "type": "string", "required": false }, "image_quarter": { "label": "state quarter", "description": "filename of image of state quarter (U.S. only)", "type": "string", "required": false }, "image_quarter_size": { "label": "quarter image width", "description": "width of quarter image (e.g., 200px)", "default": "125px", "type": "string", "required": false }, "quarter_release_date": { "label": "quarter year", "description": "year that quarter was released", "type": "string", "required": false } } } </templatedata> {{collapse bottom}} == Tracking categories == * {{clc|Pages using infobox region symbols with unknown parameters}} * {{clc|Pages using infobox region symbols with conflicting parameters}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Geografske predloge|Simboli]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> qsi29gaatne7qahsu28mrk71y9y045x 6746426 6746423 2026-09-03T18:04:14Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox place symbols/dok]] na [[Predloga:Infopolje Simboli regije/dok]] 6746423 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Infobox|Module:Check for unknown parameters}} == Usage == {{Parameter names example|_template=Infobox region symbols |align|region_type|region|state|county|province|country |noheader|island|islands|image_flag|image_flag_border|image_flag_size|flag_link |image_seal|image_seal_size|seal_link|image_emblem|image_emblem_size|emblem_link |image_arms|image_arms_size|emblem|nickname|motto|slogan|anthem |poem|song|hymn|language|foundation_day|currency|calendar|animal|amphibian|bird |butterfly|cactus|cat|crustacean|dog|domestic_animal|fish|flower|fruit|grass|horse|insect |mammal|marsupial|mascot|mushroom|pet|plant|reptile|tree|vegetable|wildlife_animal |beverage|colour|color|colors|costume|dance|dinosaur|dish|dress|drink|firearm|folk_dance |food|fossil|game|instrument|gemstone|lake|mineral|rock|river|shell|ship|soil|sport |sweet|confectionery|tartan|toy|other|image_route|image_quarter|image_quarter_size|quarter_release_date}} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Simboli regije | embedded = <!-- If non-empty, use inside another infobox --> | align = | title = | region_type = | state = | region = <!-- Name of the state or region --> | county = | province = | country = <!-- e.g., India --> | no_header = <!-- suppress header if embedded --> | island = | image_flag = <!-- Typically "Flag of (Name).svg" --> | image_flag_border = | image_flag_size = <!-- Only needed when 250px is too large --> | flag_link = <!-- When the flag's page is not at "Flag of (Name)" --> | image_seal = | image_seal_size = <!-- Only needed when 150px is too large --> | seal_link = | image_emblem = | image_emblem_size = | emblem_link = | image_arms = <!-- image of coat of arms --> | image_arms_size = <!-- Only needed when 150px is too large --> | emblem = | nickname = | motto = | poem = | slogan = | anthem = | song = | hymn = | language = | foundation_day = | currency = | calendar = | mammal = <!-- or | animal = if no other animals --> | bird = | fish = | insect = | butterfly = | amphibian = | cactus = | cat = | crustacean = | dog = | domestic_animal = | flower = | fruit = | grass = | horse = | marsupial = | mascot = | mushroom = | pet = | plant = | reptile = | tree = | vegetable = | wildlife_animal = | beverage = | colour = <!-- or | colors = or |color = --> | costume = <!-- or | dress = --> | dance = | dinosaur = | food = <!-- or | dish = --> | drink = | firearm = | folk_dance = | fossil = | game = | gemstone = | instrument = | river = <!-- or | lake = --> | mineral = | rock = | shell = | ship = | soil = | sport = | sweet = <!-- or | confectionery = --> | tartan = | toy = | other = | image_route = <!-- image of route marker --> | image_quarter = <!-- image of state quarter --> | image_quarter_size = <!-- Only needed when 125px is too large --> | quarter_release_date = }} </syntaxhighlight> === Linking === If the <code>country</code> parameter is set to <code>India</code> or <code>United States</code>, the template will use labels that link to country-specific lists of state symbols. === Embedding === When the infobox is embedded in another infobox, the default header colour will match {{tl|infobox settlement}}. For an island using {{tl|infobox islands}}, set {{para|island|yes}}. ==TemplateData== {{TemplateData header}} {{collapse top|title=TemplateData}} <templatedata> { "description": "", "params": { "embedded": { "label": "is child infobox", "description": "Whether this infobox is embedded in another", "type": "boolean", "default": "false", "required": false }, "align": { "label": "alignment of box", "description": "Alignment of infobox within page (left, center, right)", "type": "string", "required": false }, "title": { "label": "forced title", "description": "Overrides all defaults to force the title of the infobox", "type": "string", "required": false }, "region_type": { "label": "type of region", "description": "Kind of region, if not state/province/county/country", "type": "string", "required": false }, "state": { "label": "name of state", "description": "If region is a state, place name here", "type": "string", "required": false }, "region": { "label": "name of region", "description": "If a non-standard region, place name here", "type": "string", "required": false }, "county": { "label": "name of county", "description": "If region is a county, place name here", "type": "string", "required": false }, "province": { "label": "name of province", "description": "If region is a province, place name here", "type": "string", "required": false }, "country": { "label": "name of country", "description": "Name of country (even if a sub-region of a country), e.g. 'United States' even if this is about California", "type": "string", "required": false }, "no_header": { "label": "suppress embedded header", "description": "If embedded, no_header=yes suppresses the colored header bar", "type": "boolean", "default": "false", "required": false }, "island": { "label": "is region an island?", "description": "whether the region is an island", "type": "boolean", "required": false }, "image_flag": { "label": "filename for flag image", "description": "flag image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_flag_border": { "label": "flag border", "description": "whether the flag image should have a thin grey borders", "type": "string", "required": false }, "image_flag_size": { "label": "flag image width", "description": "width (e.g. 200px)", "type": "string", "default": "250px", "required": false }, "flag_link": { "label": "article on flag", "description": "name of article about flag (defaults to 'Flag of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_seal": { "label": "seal image", "description": "seal image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_seal_size": { "label": "seal image width", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "seal_link": { "label": "article on seal", "description": "name of article about seal (defaults to 'Seal of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_emblem": { "label": "emblem image", "description": "emblem image filename (no File:)", "type": "string", "required": false }, "image_emblem_size": { "label": "emblem image width", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "emblem_link": { "label": "article on emblem", "description": "name of article about emblem (defaults to 'Emblem of (region)')", "type": "string", "required": false }, "image_arms": { "label": "image of coat of arms", "description": "path to image of coat of arms", "type": "string", "required": false }, "image_arms_size": { "label": "width of coat of arms image", "description": "width (e.g., 200px)", "default": "150px", "type": "string", "required": false }, "emblem": { "label": "emblem text", "description": "emblem of region", "type": "string", "required": false }, "nickname": { "label": "nickname", "description": "informal name for region", "type": "string", "required": false }, "motto": { "label": "motto", "description": "motto of region", "type": "string", "required": false }, "poem": { "label": "poem", "description": "poem of region", "type": "string", "required": false }, "slogan": { "label": "slogan", "description": "slogan for region", "type": "string", "required": false }, "anthem": { "label": "anthem", "description": "patriotic song for region", "type": "string", "required": false }, "song": { "label": "song", "description": "official song of region", "type": "string", "required": false }, "hymn": { "label": "hymn", "description": "religious song of region", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "language", "description": "official language(s) of region", "type": "string", "required": false }, "foundation_day": { "label": "day of founding", "description": "calendar day of founding of region (e.g., July 4)", "type": "string", "required": false }, "currency": { "label": "currency", "description": "official currency of region", "type": "string", "required": false }, "calendar": { "label": "calendar", "description": "calendar typically in use (e.g., Gregorian)", "type": "string", "required": false }, "mammal": { "label": "mammal", "description": "symbolic mammal of region", "type": "string", "required": false }, "bird": { "label": "bird", "description": "symbolic bird of region", "type": "string", "required": false }, "fish": { "label": "fish", "description": "symbolic fish of region", "type": "string", "required": false }, "insect": { "label": "insect", "description": "symbolic insect of region", "type": "string", "required": false }, "butterfly": { "label": "butterfly", "description": "symbolic butterfly of region", "type": "string", "required": false }, "animal": { "label": "animal", "description": "symbolic animal of region (to be used only if no other more specific animal type is used)", "type": "string", "required": false }, "amphibian": { "label": "amphibian", "description": "symbolic animal of region", "type": "string", "required": false }, "cactus": { "label": "cactus", "description": "symbolic cactus of region", "type": "string", "required": false }, "cat": { "label": "cat breed", "description": "symbolic cat breed of region", "type": "string", "required": false }, "crustacean": { "label": "crustacean", "description": "symbolic crustacean of region", "type": "string", "required": false }, "dog": { "label": "dog breed", "description": "symbolic dog breed of region", "type": "string", "required": false }, "domestic_animal": { "label": "domestic animal", "description": "symbolic domestic animal of region", "type": "string", "required": false }, "flower": { "label": "flower", "description": "symbolic flower of region", "type": "string", "required": false }, "fruit": { "label": "fruit", "description": "symbolic fruit of region", "type": "string", "required": false }, "grass": { "label": "grass", "description": "symbolic grass of region", "type": "string", "required": false }, "horse": { "label": "horse breed", "description": "symbolic horse breed of region", "type": "string", "required": false }, "marsupial": { "label": "marsupial", "description": "symbolic marsupial of region", "type": "string", "required": false }, "mascot": { "label": "mascot", "description": "mascot of the region", "type": "string", "required": false }, "mushroom": { "label": "mushroom", "description": "symbolic mushroom of region", "type": "string", "required": false }, "pet": { "label": "pet", "description": "symbolic pet type of region", "type": "string", "required": false }, "plant": { "label": "plant", "description": "symbolic plant of region", "type": "string", "required": false }, "reptile": { "label": "reptile", "description": "symbolic reptile of region", "type": "string", "required": false }, "tree": { "label": "tree", "description": "symbolic tree of region", "type": "string", "required": false }, "vegetable": { "label": "vegetable", "description": "symbolic vegetable of region", "type": "string", "required": false }, "wildlife_animal": { "label": "wildlife", "description": "symbolic wild animal of region", "type": "string", "required": false }, "beverage": { "label": "beverage", "description": "symbolic beverage of region", "type": "string", "required": false }, "colour": { "label": "colour", "description": "symbolic colour(s) of region", "type": "string", "required": false }, "color": { "label": "color", "description": "symbolic color(s) of region", "type": "string", "required": false }, "sweet": { "label": "sweet", "description": "symbolic sweet, confectionery, or candy of region", "type": "string", "required": false }, "costume": { "label": "costume", "description": "symbolic costume or dress of region", "type": "string", "required": false }, "dance": { "label": "dance", "description": "symbolic dance of region", "type": "string", "required": false }, "dinosaur": { "label": "dinosaur", "description": "symbolic dinosaur of region", "type": "string", "required": false }, "food": { "label": "food", "description": "symbolic food or dish of region", "type": "string", "required": false }, "drink": { "label": "drink", "description": "symbolic drink of region", "type": "string", "required": false }, "firearm": { "label": "firearm", "description": "symbolic firearm of region", "type": "string", "required": false }, "folk_dance": { "label": "folk dance", "description": "symbolic folk dance of region", "type": "string", "required": false }, "fossil": { "label": "fossil", "description": "symbolic fossil of region", "type": "string", "required": false }, "game": { "label": "game", "description": "symbolic game of region", "type": "string", "required": false }, "gemstone": { "label": "gem", "description": "symbolic gemstone of region", "type": "string", "required": false }, "instrument": { "label": "musical instrument", "description": "symbolic musical instrument of region", "type": "string", "required": false }, "river": { "label": "river", "description": "symbolic river of region (do not use with lake)", "type": "string", "required": false }, "lake": { "label": "lake", "description": "symbolic lake of region (do not use with river)", "type": "string", "required": false }, "mineral": { "label": "mineral", "description": "symbolic mineral of region", "type": "string", "required": false }, "rock": { "label": "rock", "description": "symbolic rock of region", "type": "string", "required": false }, "shell": { "label": "shell", "description": "symbolic seashell of region", "type": "string", "required": false }, "ship": { "label": "ship", "description": "symbolic ship(s) of region", "type": "string", "required": false }, "soil": { "label": "soil", "description": "symbolic soil of region", "type": "string", "required": false }, "sport": { "label": "sport", "description": "symbolic sport of region", "type": "string", "required": false }, "tartan": { "label": "tartan", "description": "tartan of region", "type": "string", "required": false }, "toy": { "label": "toy", "description": "symbolic toy of region", "type": "string", "required": false }, "other": { "label": "other symbol", "description": "other symbol of region (add type to description)", "type": "string", "required": false }, "image_route": { "label": "route marker", "description": "filename of image of route marker for region", "type": "string", "required": false }, "image_quarter": { "label": "state quarter", "description": "filename of image of state quarter (U.S. only)", "type": "string", "required": false }, "image_quarter_size": { "label": "quarter image width", "description": "width of quarter image (e.g., 200px)", "default": "125px", "type": "string", "required": false }, "quarter_release_date": { "label": "quarter year", "description": "year that quarter was released", "type": "string", "required": false } } } </templatedata> {{collapse bottom}} == Tracking categories == * {{clc|Pages using infobox region symbols with unknown parameters}} * {{clc|Pages using infobox region symbols with conflicting parameters}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Geografske predloge|Simboli]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> qsi29gaatne7qahsu28mrk71y9y045x 10 608261 6746425 2026-09-03T18:04:14Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox place symbols]] na [[Predloga:Infopolje Simboli regije]] 6746425 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Simboli regije]] n1he63v6rct06ne97rhtmr1eyroc9t1 10 608262 6746427 2026-09-03T18:04:15Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox place symbols/dok]] na [[Predloga:Infopolje Simboli regije/dok]] 6746427 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Simboli regije/dok]] f0b45vmnar41g6v9dmsluzqsks0g48m 0 608264 6746443 2026-09-03T19:41:06Z Marko3 1829 V delu 6746443 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, {{llang|vec|tiramesù}} | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = {{lang|it|[[Ladyfinger (biscuit)|Savoiardi]]}}, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], [[Marsala wine]] (in some variations), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov savoiardi, pomočenih v kavo, rumenjakov, sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> 0slhtk9olcitplw3m2cewhcf7b78hbt 6746445 6746443 2026-09-03T19:42:42Z Marko3 1829 6746445 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = {{lang|it|[[Ladyfinger (biscuit)|Savoiardi]]}}, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], [[Marsala wine]] (in some variations), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov savoiardi, pomočenih v kavo, rumenjakov, sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> ksd6tajr22fskcp1ygqydu99pnl5qcm 6746447 6746445 2026-09-03T19:44:01Z Marko3 1829 6746447 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov savoiardi, pomočenih v kavo, rumenjakov, sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> 7br2l969pzmsg27gh6rbrftj00vds4h 6746485 6746447 2026-09-03T21:41:40Z Marko3 1829 6746485 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov savoiardi, pomočenih v kavo, rumenjakov, sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> The tiramisu recipe is not found in cookbooks before the 1960s.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> It is mentioned in a ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'' restaurant column published in 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> It is not mentioned in encyclopaedias and dictionaries of the 1970s,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> first appearing in an Italian dictionary in 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> and in English in 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> It is mentioned in a 1983 cookbook devoted to cooking of the [[Veneto]] region.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Obituaries for the restaurateur Ado Campeol (1928–2021) reported that it was invented at his restaurant Le Beccherie in [[Treviso]] on 24 December 1969 by his wife Alba di Pillo (1929–2021) and the pastry chef Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> The dish was added to its menu in 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> At the time of his death in July 2024, the Le Beccherie restaurant credited Linguanotto as the creator of the tiramisu.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ao0m23wwnoj1hqn607zcpxg7aetzlm8 6746489 6746485 2026-09-03T21:57:43Z Marko3 1829 6746489 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov [[savoiardi]], pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Obituaries for the restaurateur Ado Campeol (1928–2021) reported that it was invented at his restaurant Le Beccherie in [[Treviso]] on 24 December 1969 by his wife Alba di Pillo (1929–2021) and the pastry chef Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> The dish was added to its menu in 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> At the time of his death in July 2024, the Le Beccherie restaurant credited Linguanotto as the creator of the tiramisu.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} snib84x4tb9fh0qfae8sq342f9hicl8 6746493 6746489 2026-09-03T22:21:37Z Marko3 1829 /* Zgodovina */ 6746493 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov [[savoiardi]], pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žens Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref>{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 2p59cvu54ukh6e4di0qk3vdc4z7yvtn 6746494 6746493 2026-09-03T22:22:21Z Marko3 1829 /* Zgodovina */ 6746494 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov [[savoiardi]], pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni "pick me up" or "cheer me up".<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref>{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} mq9vvcsszbaofyh10mq76fw63ylq8d5 6746495 6746494 2026-09-03T22:24:32Z Marko3 1829 6746495 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz piškotov [[savoiardi]], pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 25agvvblrcvmx403df0h73ju2h3vfuh 6746496 6746495 2026-09-03T22:27:40Z Marko3 1829 6746496 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ffp6m6udmujprsujavlu7f7puzok0b4 6746635 6746496 2026-09-04T10:00:10Z Marko3 1829 6746635 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so se že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja , kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Cocoa powder was likewise employed in northern Italian home pastry by the late 19th century. Mascarpone, by contrast, represents the relatively more recent component that characterizes the dessert in its contemporary version. The modern stabilized variety of mascarpone became more widely available in northern Italy only in the early 20th century,<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> with documented industrial production in the province of Treviso as early as 1933 through the Mascherpone Valmarino trademark.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Previous historical uses of the term {{lang|it|mascarpone}} may not have corresponded to the modern dairy cream produced by acid-heat coagulation of cream.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} c4dysvwlwbx7ji0lqzz40l7pjdlacwc 6746638 6746635 2026-09-04T10:08:21Z Marko3 1829 /* Sestavine */ 6746638 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} nnesrrvqd51flicw9m0123lcuhjoto0 6746640 6746638 2026-09-04T10:14:05Z Marko3 1829 6746640 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> ==Različice== [[Slika:Tiramisu birthday cake - 20200124.jpg|thumb|Tiramisu v obliki rojstnodnevne torte]] Izvirni tiramisu so v restarvraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.<ref>{{cite web |website=Le Beccherie |url=https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |title=Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu |access-date=3 November 2021 |archive-date=3 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103081516/https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |url-status=live}}</ref> Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki. Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta [[Tia Maria]] in [[Kahlúa]], sladko vino [[marsala]], [[amaretto]], [[temni rum]], [[Madeira wine|Madeira]], [[portovec]], [[brendi]], [[Malibu (rum)|Malibu]] ali [[Irish cream]].<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|title=How to make the perfect tiramisu|last=Cloake|first=Felicity|date=13 March 2014|work=[[The Guardian]]|access-date=6 August 2019|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705160016/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|url-status=live}}</ref> Modern versions sometimes have whipped cream or whipped egg whites, or both, combined with mascarpone. This makes the dish lighter, thick and foamy. Another variation involves the preparation of the cream with eggs heated just enough to [[Pasteurization|pasteurize]] the mixture without scrambling the eggs. The cake is usually eaten cold.<ref>{{Cite news |last=Greenspan |first=Dorie |date=14 June 2016 |title=The way to make a tiramisu even more unforgettable |language=en-US |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |access-date=4 August 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=8 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108145150/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |url-status=live }}</ref> Numerous variations of tiramisu exist. Many replace the coffee with other ingredients such as chocolate, amaretto, lemon, strawberry, pineapple, yoghurt, banana, raspberry, and coconut. Some cooks use other cakes or sweet, yeasted bread, such as [[panettone]], in place of the ladyfingers.<ref>''Larousse Gastronomique'', New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.</ref> Bakers living in different Italian regions often debate the use and structural qualities of utilising other types of cookies, such as pavesini for instance, in the recipe.<ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/10/14/tiramisu-pavesini-vs-savoiardi-chi-vince/ |access-date=14 May 2020 |website=Agrodolce |title=Tiramisù: pavesini vs savoiardi, chi vince? |date=14 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929003538/http://www.agrodolce.it:80/2016/10/14/tiramisu-pavesini-vs-savoiardi-chi-vince/ |archive-date=29 September 2018 |url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici}} qai8s0l44gdzylz7cp1ekka4vmtyzxy 6746643 6746640 2026-09-04T10:39:43Z ~2026-47951-64 265294 6746643 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> ==Različice== [[Slika:Tiramisu birthday cake - 20200124.jpg|thumb|Tiramisu v obliki rojstnodnevne torte]] Izvirni tiramisu so v restavraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.<ref>{{cite web |website=Le Beccherie |url=https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |title=Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu |access-date=3 November 2021 |archive-date=3 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103081516/https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |url-status=live}}</ref> Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki. Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta [[Tia Maria]] in [[Kahlúa]], sladko vino [[marsala]], [[amaretto]], [[temni rum]], [[Madeira wine|Madeira]], [[portovec]], [[brendi]], [[Malibu (rum)|Malibu]] ali [[Irish cream]].<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|title=How to make the perfect tiramisu|last=Cloake|first=Felicity|date=13 March 2014|work=[[The Guardian]]|access-date=6 August 2019|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705160016/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|url-status=live}}</ref> Sodobne različice včasih vsebujejo stepeno smetano ali stepene beljake ali oboje, v kombinaciji z maskarponejem. Zaradi tega je sladica lažja, gosta in penasta. Druga različica vključuje pripravo smetane z jajci, segretimi ravno toliko, da se zmes [[Pasterizacija|pasterizira]], ne da bi jajca zakrknila. Sladica se običajno uživa hladna.<ref>{{Cite news |last=Greenspan |first=Dorie |date=14 June 2016 |title=The way to make a tiramisu even more unforgettable |language=en-US |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |access-date=4 August 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=8 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108145150/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |url-status=live }}</ref> Obstajajo tudi številne različice tiramisuja z drugimi sestavinami. Mnogi kavo nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so [[čokolada]], amaretto, limona, jagoda, ananas, jogurt, banana, malina in kokos. Nekateri namesto otroških piškotov uporabljajo druge piškote ali sladek, kvašen kruh, kot je [[paneton]].<ref>''Larousse Gastronomique'', New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.</ref> == Sklici == {{sklici}} pjf151w9we5fkltx2v5kbdf1nqthr10 6746644 6746643 2026-09-04T10:42:10Z Marko3 1829 6746644 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006"/><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> ==Različice== [[Slika:Tiramisu birthday cake - 20200124.jpg|thumb|Tiramisu v obliki rojstnodnevne torte]] Izvirni tiramisu so v restavraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.<ref>{{cite web |website=Le Beccherie |url=https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |title=Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu |access-date=3 November 2021 |archive-date=3 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103081516/https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |url-status=live}}</ref> Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki. Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta [[Tia Maria]] in [[Kahlúa]], sladko vino [[marsala]], [[amaretto]], [[temni rum]], [[Madeira wine|Madeira]], [[portovec]], [[brendi]], [[Malibu (rum)|Malibu]] ali [[Irish cream]].<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|title=How to make the perfect tiramisu|last=Cloake|first=Felicity|date=13 March 2014|work=[[The Guardian]]|access-date=6 August 2019|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705160016/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|url-status=live}}</ref> Sodobne različice včasih vsebujejo stepeno smetano ali stepene beljake ali oboje, v kombinaciji z maskarponejem. Zaradi tega je sladica lažja, gosta in penasta. Druga različica vključuje pripravo smetane z jajci, segretimi ravno toliko, da se zmes [[Pasterizacija|pasterizira]], ne da bi jajca zakrknila. Sladica se običajno uživa hladna.<ref>{{Cite news |last=Greenspan |first=Dorie |date=14 June 2016 |title=The way to make a tiramisu even more unforgettable |language=en-US |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |access-date=4 August 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=8 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108145150/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |url-status=live }}</ref> Obstajajo tudi številne različice tiramisuja z drugimi sestavinami. Mnogi kavo nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so [[čokolada]], amaretto, limona, jagoda, ananas, jogurt, banana, malina in kokos. Nekateri namesto otroških piškotov uporabljajo druge piškote ali sladek, kvašen kruh, kot je [[paneton]].<ref>''Larousse Gastronomique'', New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slaščice]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] e4558q35lmrg6tgdjeal4kavt3c8bgs 6746645 6746644 2026-09-04T10:45:49Z Marko3 1829 6746645 wikitext text/x-wiki {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espresso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006">{{cite book | last=Wilbur | first=T. | title=Top Secret Restaurant Recipes 2 | publisher=Penguin Publishing Group | year=2006 | isbn=978-1-101-04213-7 | page=234}}</ref><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> ==Različice== [[Slika:Tiramisu birthday cake - 20200124.jpg|thumb|Tiramisu v obliki rojstnodnevne torte]] Izvirni tiramisu so v restavraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.<ref>{{cite web |website=Le Beccherie |url=https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |title=Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu |access-date=3 November 2021 |archive-date=3 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103081516/https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |url-status=live}}</ref> Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki. Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta [[Tia Maria]] in [[Kahlúa]], sladko vino [[marsala]], [[amaretto]], [[temni rum]], [[Madeira wine|Madeira]], [[portovec]], [[brendi]], [[Malibu (rum)|Malibu]] ali [[Irish cream]].<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|title=How to make the perfect tiramisu|last=Cloake|first=Felicity|date=13 March 2014|work=[[The Guardian]]|access-date=6 August 2019|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705160016/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|url-status=live}}</ref> Sodobne različice včasih vsebujejo stepeno smetano ali stepene beljake ali oboje, v kombinaciji z maskarponejem. Zaradi tega je sladica lažja, gosta in penasta. Druga različica vključuje pripravo smetane z jajci, segretimi ravno toliko, da se zmes [[Pasterizacija|pasterizira]], ne da bi jajca zakrknila. Sladica se običajno uživa hladna.<ref>{{Cite news |last=Greenspan |first=Dorie |date=14 June 2016 |title=The way to make a tiramisu even more unforgettable |language=en-US |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |access-date=4 August 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=8 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108145150/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |url-status=live }}</ref> Obstajajo tudi številne različice tiramisuja z drugimi sestavinami. Mnogi kavo nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so [[čokolada]], amaretto, limona, jagoda, ananas, jogurt, banana, malina in kokos. Nekateri namesto otroških piškotov uporabljajo druge piškote ali sladek, kvašen kruh, kot je [[paneton]].<ref>''Larousse Gastronomique'', New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slaščice]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] ebq3ih7lmcblgz37opetw3xphlrrf4k 6746647 6746645 2026-09-04T10:53:38Z Marko3 1829 6746647 wikitext text/x-wiki {{Infobox food | name = Tiramisu | image = Tiramisu - Raffaele Diomede.jpg | image_size = 250px | caption = | alternate_name = ital. tiramisù, [[beneščina|ben.]] tiramesù | country = [[Italija]] | region = {{plainlist| *[[Benečija]] *[[Furlanija - Julijska krajina]] }} | creator = | course = [[sladica]] | type = | served = hladno | main_ingredient = savoiardi, [[kava]] (navadna ali [[espreso]]), [[rumenjak|rumenjaki]], [[maskarpone]], [[kakav v prahu]], vino [[marsala]] (v nekaterih različicah), [[sladkor]] | variations = }} '''Tiramisu''' je italijanska [[sladica]], pripravljena iz otroških piškotov (it. [[savoiardi]]), pomočenih v kavo, [[Rumenjak|rumenjakov]], sladkorja, [[maskarpone]]ja in [[kakav v prahu|kakava v prahu]].<ref>{{cite web |url=https://www.treccani.it/vocabolario/tiramisu |title=Tiramisù – Vocabolario |lang=IT |website=Treccani |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref>{{Cite web|title=Tiramisù |publisher=Accademia Italiana della Cucina |url=https://www.accademiaitalianadellacucina.it/ricette/ricetta/tiramis%C3%B9 |website=www.accademiaitalianadellacucina.it |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref><ref name="SaveIt">{{Cite news|title=Save the tiramisu, says Italian politician|url=https://www.theguardian.com/world/2013/aug/23/save-tiramisu-italian-treviso-dessert|work=The Guardian|date=2013-08-23|access-date=2025-11-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Tom|last=Kington}}</ref> Izvira iz severovzhodne Italije. Sodobne različice sladice so postale priljubljene v restavracijah v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja. Kasneje je tiramisu postal v svetu ena od najslavnejših italijanskih sladic ter ga pripravljajo v različnih različicah doma in v restavracijah.<ref name="SaveIt"/><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/deconstructing-tiramisu-coffee-infused-italian-classic |title=Deconstructing tiramisu: the coffee-infused Italian classic |website=National Geographic |first=Felicity |last=Cloake |date=January 30, 2020 |access-date=2025-11-30 }}</ref> Ime sladice izvira iz italijanske besedne zveze {{lang|it|tirami su}}, ki pomeni »dvigni me«.<ref>{{cite web |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu |title=Tiramisu |website=Merriam-Webster Dictionary |access-date=2025-11-29 }}</ref><ref name="Wilbur 2006">{{cite book | last=Wilbur | first=T. | title=Top Secret Restaurant Recipes 2 | publisher=Penguin Publishing Group | year=2006 | isbn=978-1-101-04213-7 | page=234}}</ref><ref name=":0" /> == Zgodovina == [[Slika:Tiramisu in Naples.jpg|thumb|250px|Tiramisu v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji]] O izvoru tiramisuja obstajajo različne domneve.<ref>{{Navedi splet |date=20. 5. 2016 |title=25 Michelinovih zvezdic za knjigo |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-michelinovih-zvezdic-za-knjigo.html |access-date=3. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> Velja, da so ga izumili konec šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni jasno, kje in kdaj točno.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|title=Italian regions battle over who invented tiramisu|first=Nick|last=Squires|newspaper=The Telegraph|date=17 May 2016|publisher=|access-date=27 March 2018|via=telegraph.co.uk|archive-date=28 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328052600/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/italian-regions-battle-over-who-invented-tiramisu-in-long-runnin/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref> Nekateri verjamejo, da temelji na recepti za ''sbatudin'', preprostejšo sladico iz rumenjakov in sladkorja,<ref>{{Cite web |last=Leigh |first=Wendy |date=1 April 2023 |title=Before Tiramisu Was Officially Created, It Was Sbatudin |url=https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182307/https://www.tastingtable.com/1240183/before-tiramisu-was-officially-created-it-was-sbatudin/ |url-status=live }}</ref> drugi pa trdijo, da je osnova recept za drugo sladico, {{lang|it|{{ill|dolce Torino|it|Dolce Torino}}}}.<ref>{{Cite web |last=Lim |first=Heather |date=7 May 2023 |title=The Original Tiramisu Recipe Has No Heavy Cream Or Marsala |url=https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |access-date=20 June 2023 |website=Tasting Table |language=en-US |archive-date=20 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620182306/https://www.tastingtable.com/1274405/original-tiramisu-recipe-no-heavy-cream-marsala/ |url-status=live }}</ref> Recept za tiramisu se ni pojavljal v kuharskih knjigah pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.<ref name="Artusi4">{{cite book |last=Artusi |first=Pellegrino |title=La scienza in cucina e l'arte di mangiar bene |publisher=Giunti |year=1991 |orig-year=1891 |edition=Reprint |location=Firenze |chapter=Torte e dolci al cucchiaio |page=571 |isbn=88-09-00386-1}}</ref><ref>{{cite book |title=La Marca gastronomica: amore e nostalgia per la cucina e i vini di nostra tradizione |first1=Fernando |last1=Raris|first2=Tina |last2=Raris |location=Treviso |publisher=Canova Editore |page=31 |year=1998 |isbn=88-87061-55-6}}</ref><ref name="TCI">{{cite book |title=Italia dei dolci |page=57 |year=2004 |isbn=88-365-2931-3 |last=Cremona |first=Luigi |publisher=Touring Editore}}</ref> Omenjen je v kolumni o restavracijah v časniku ''[[The Sydney Morning Herald|Sydney Morning Herald]]'', objavljeni leta 1978.<ref>{{cite news |last=Lane |first=Trevor |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=30 August 1978 |page=20 |department=Eating Out |title=The Irish in Paddington |url=https://www.newspapers.com/clip/119890369/ |via=Newspapers.com |access-date=28 February 2023 |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801034205/https://www.newspapers.com/article/119890369/ |url-status=live}}</ref> Ni ga zaznati v enciklopedijah in slovarjih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja,<ref>{{cite book |title=Enciclopedia Europea Garzanti|year=1981}}</ref><ref>{{cite book |title=Enciclopedia Universale Rizzoli Larousse|year=1971}}</ref><ref>{{cite book |title=Dizionario della lingua italiana Garzanti|year=1980}}</ref> izraz se je v italijanskem slovarju pojavil leta 1980,<ref>{{Cite web |title=Il Sabatini Coletti. Dizionario della Lingua Italiana |url=https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915045229/https://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/T/tiramisu.shtml |archive-date=15 September 2020 }}</ref> v angleškem pa leta 1982.<ref>{{cite web | title = Tiramisu | work = Merriam-Webster's Online Dictionary | url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | access-date = 11 June 2020 | archive-date = 20 February 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100220145237/http://www.merriam-webster.com/dictionary/tiramisu | url-status = live }}</ref> Omenjen je v kuharski knjigi iz leta 1983, posvečeni kuhinji iz Benečije.<ref>{{cite book | title = I Dolci Del Veneto | first = Giovanni | last = Capnist | isbn = 88-7021-239-4 | year = 1983| publisher = F. Muzzio }}</ref> Ob smrti Ada Campeola (1928–2021), lastnika restavracije v Trevižu (Treviso), so mediji poročali, da sta recept za tiramisu 24. decembra 1969 izumila v njegovi restavraciji Le Beccherie njegova žena Alba di Pillo (1929–2021) in slaščičarski mojster Roberto Linguanotto (1943–2024).<ref>{{Cite web|website=Telangana Today|url=https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|title=Ado Campeol, at whose restaurant tiramisu was invented, passes away at 93|date=1 November 2021|access-date=3 November 2021|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103092415/https://telanganatoday.com/ado-campeol-at-whose-restaurant-tiramisu-was-invented-passes-away-at-93|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|title=Pochi giorni dopo Ado Campeol, il papà del tiramisù, muore anche la moglie Alba Di Pillo, la vera ideatrice del dolce dei record|work=La Repubblica|date=11 November 2021|access-date=18 November 2021|archive-date=18 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118223615/https://www.repubblica.it/cronaca/2021/11/11/news/dopo_il_papa_del_tiramisu_muore_anche_la_mamma-325980673/|url-status=live}}</ref><ref name="TelCampeol">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2021/11/02/ado-campeol-father-tiramisu-helped-rich-pudding-become-staple/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=Ado Campeol, 'father of tiramisu' who helped the rich pudding to become a staple of Italian menus around the world – obituary|work=The Telegraph|location=London|date=2 November 2021|access-date=3 November 2021}}{{cbignore}} </ref> Sladico so v restavraciji na svoj jedilnik dodali leta 1972.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|title='Father of tiramisu' Ado Campeol dies aged 93|date=30 October 2021|publisher=[[BBC]]|access-date=31 October 2021|archive-date=1 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211101230704/https://www.bbc.com/news/world-europe-59103658|url-status=live}}</ref><ref name="laura vozzella">{{cite news | date = 8 October 2006 | first = Laura | last = Vozzella | url = https://www.baltimoresun.com/2006/10/08/the-unsung-inventor-of-tiramisu/ | title = The Unsung Inventor of Tiramisu | newspaper = [[The Baltimore Sun]] | access-date = 21 April 2014 | archive-date = 3 June 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200603032655/https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2006-10-08-0610080034-story.html | url-status = live }}</ref><ref name="jane black">{{cite news | date = 10 July 2007 | first = Jane | last = Black | url = https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | title = The Trail of Tiramisu | newspaper = [[The Washington Post]] | access-date = 11 July 2007 | archive-date = 13 October 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081013004733/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/07/10/AR2007071000327.html | url-status = live }}</ref> Ob smrti Roberta Linguanotta julija 2024 mu je restavracija Le Beccherie pripisala zasluge za izum tiramisuja.<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/07/30/tiramisu-inventor-roberto-linguanotto-death/74611121007/|title=Father of Tiramisu Roberto "Loli" Linguanotto dies at 81, leaving 'sweet legacy'|first=Anthony|last=Robeldo|publisher=USA Today|date=July 30, 2024|accessdate=July 30, 2024}}</ref> Jedi sicer niso nikoli patentirali.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=31. 10. 2021 |title=Pri 93 letih se je poslovil "oče tiramisuja" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pri-93-letih-se-je-poslovil-oce-tiramisuja/599436 |access-date=4. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Sestavine== Tradicionalni tiramisu je narejen iz [[Otroški piškot|otroških piškotov]] (savoiardi), [[Rumenjak|rumenjakov]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Kava|kave]], [[Maskarpone|maskarponeja]] in [[Kakav v prahu|kakava v prahu]]. Več teh sestavin je bilo že dobro uveljavljenih v italijanski domači kuhinji. Piškote savoiardi so že prej pogosto uporabljali v tradicionalnih sladicah in biskvitnih tortah,<ref>{{cite web|url=https://www.treccani.it/vocabolario/savoiardo/ |title=Savoiardo |website=Treccani – Vocabolario |lang=IT |access-date=2025-11-30}}</ref> medtem ko imajo jajčne kreme, kot je [[zabaglione]], dolgo kulinarično zgodovino v severni Italiji.<ref>{{Cite web |title=Żabaióne - Significato ed etimologia - Vocabolario |url=https://www.treccani.it/vocabolario/zabaione/ |website=Treccani |access-date=2025-11-30 |language=it}}</ref> Kava se v kombinaciji z jajčnimi kremami uporablja v italijanskih slaščicah že od konca 19. stoletja, kot je razvidno iz Sorbiattijevih receptov iz leta 1873.<ref>{{cite book |last=Sorbiatti|first=Giuseppe|title=Il Re dei Cuochi|publisher=Sonzogno|location=Milano|year=1873|language=it|quote=Include ricette ottocentesche come la "crema al caffè" e varianti di zabaglione al caffè, che combinano caffè ed uova in preparazioni dolci.}}</ref> Tudi kakav v prahu se kot sestavina domačih sladic v severni Italiji uporablja že od konca 19. stoletja. Maskarpone pa je po drugi strani predstavljal relativno novejšo sestavino, ki je značilna za sladico v njeni sodobni različici. Sodobna stabilizirana različica maskarponeja je v severni Italiji postala širše dostopna šele v začetku 20. stoletja;<ref>{{cite book |last=Smith |first=F. W. G. |title=Cheese Making |publisher=Ernest Benn Ltd. |location=London |year=1935 |pages=112–113}}</ref> dokumentirana industrijska proizvodnja maskarponeja v provinci Treviso sega v leto 1933, kjer so ga izdelovali pod blagovno znamko ''Mascherpone Valmarino''.<ref>{{Cite web|title=Il "Mascherpone", una storia trevigiana che inizia nel 1933 da valorizzare con il Tiramisù|url=https://www.qdpnews.it/comuni/cison-di-valmarino/il-mascherpone-una-storia-trevigiana-che-inizia-nel-1933-da-valorizzare-con-il-tiramisu/|website=Qdpnews|access-date=2025-12-01|language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web|title=Cison rivendica la paternità del mascarpone: «Marchio registrato nel 1933»|url=https://www.ilgazzettino.it/nordest/treviso/cison_rivendica_il_mascarpone_marchio_registrato_nel_1933-7663813.html|website=www.ilgazzettino.it|date=2023-10-01|access-date=2025-12-01|language=it}}</ref> Starejše zgodovinske uporabe izraza maskarpone se ne nanašajo na sodobni mlečni kremni izdelek, ki ga proizvajamo s koagulacijo smetane.<ref name="HistVariation">{{cite web |date=2020 |title=Il mascarpone artigianale, specialità lombarda |url=https://archivio2023-2024.ruminantia.it/il-mascarpone-artigianale-specialita-lombarda/ |access-date=29 November 2025 |website=Ruminantia – Journal of Dairy Science |language=it}}; {{cite web |last=Pinarelli |first=Caterina |date=6 June 2008 |title=Il Mascarpone |url=https://www.ruminantia.it |website=Il Latte |language=it}}</ref> ==Različice== [[Slika:Tiramisu birthday cake - 20200124.jpg|thumb|Tiramisu v obliki rojstnodnevne torte]] Izvirni tiramisu so v restavraciji Le Beccherie stregli v obliki okrogle sladice.<ref>{{cite web |website=Le Beccherie |url=https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |title=Ricetta Storia Tiramisu – Recipe and Story of Tiramisu |access-date=3 November 2021 |archive-date=3 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211103081516/https://www.lebeccherie.it/allegati/ricetta-storia-tiramisu-en.pdf |url-status=live}}</ref> Danes se tiramisu pogosto pripravlja v pravokotni obliki. Pogost odmik od izvornega recepta je dodatek alkoholne pijače v kavo, v katero se pomakajo otroški piškoti. Pogosto se uporabljajo kavni likerji, kot sta [[Tia Maria]] in [[Kahlúa]], sladko vino [[marsala]], [[amaretto]], [[temni rum]], [[Madeira wine|Madeira]], [[portovec]], [[brendi]], [[Malibu (rum)|Malibu]] ali [[Irish cream]].<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|title=How to make the perfect tiramisu|last=Cloake|first=Felicity|date=13 March 2014|work=[[The Guardian]]|access-date=6 August 2019|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=5 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705160016/https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2014/mar/13/how-to-make-perfect-tiramisu|url-status=live}}</ref> Sodobne različice včasih vsebujejo stepeno smetano ali stepene beljake ali oboje, v kombinaciji z maskarponejem. Zaradi tega je sladica lažja, gosta in penasta. Druga različica vključuje pripravo smetane z jajci, segretimi ravno toliko, da se zmes [[Pasterizacija|pasterizira]], ne da bi jajca zakrknila. Sladica se običajno uživa hladna.<ref>{{Cite news |last=Greenspan |first=Dorie |date=14 June 2016 |title=The way to make a tiramisu even more unforgettable |language=en-US |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |access-date=4 August 2022 |issn=0190-8286 |archive-date=8 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108145150/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/food/the-way-to-make-a-tiramisu-even-more-unforgettable/2016/06/13/f252967a-2be6-11e6-9b37-42985f6a265c_story.html |url-status=live }}</ref> Obstajajo tudi številne različice tiramisuja z drugimi sestavinami. Mnogi kavo nadomestijo z drugimi sestavinami, kot so [[čokolada]], amaretto, limona, jagoda, ananas, jogurt, banana, malina in kokos. Nekateri namesto otroških piškotov uporabljajo druge piškote ali sladek, kvašen kruh, kot je [[paneton]].<ref>''Larousse Gastronomique'', New York: Clarkson Potter Publishers, 2001, p. 1214.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slaščice]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] fui8e0kkahksp013y9o4i52n6vgol0k 0 608265 6746449 2026-09-03T19:45:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Rudarjenje bitcoinov]] na [[Zlonamerno rudarjenje bitcoinov]]: o tem je govora 6746449 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zlonamerno rudarjenje bitcoinov]] g626yhwozfyge36l56obxjjc50eshlu 6746451 6746449 2026-09-03T19:50:18Z TadejM 738 delno obnovljena vsebina, ostalo prestavljeno na [[zlonamerno rudarjenje bitcoinov]] 6746451 wikitext text/x-wiki [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. Rudarjenje bitcoinov (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Sklici== {{sklici}} ch2ka5ugy99tk02ky607vdjonkgyct5 6746452 6746451 2026-09-03T19:54:07Z TadejM 738 podnaslovi 6746452 wikitext text/x-wiki [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerno rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} pqxki2qsubc854fy2ep899kbfga17dn 6746453 6746452 2026-09-03T19:54:14Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:Bitcoin]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746453 wikitext text/x-wiki [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »peer-to-peer« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute Bitcoin in je metaforično povezano z rudarjenjem zlata. Rudarjenje (»Bitcoin mining«) je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerno rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Bitcoin]] 3zpfowffyqdedzi3zootuzyfbh2y6ix 6746456 6746453 2026-09-03T20:01:11Z TadejM 738 definicija na začetku sestavka 6746456 wikitext text/x-wiki '''Rudarjenje bitcoinov''' (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute [[Bitcoin]]. [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »[[peer-to-peer]]« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerno rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Bitcoin]] 3wankn9c5o5mvamg6mr7gfswg2j7h3b 6746458 6746456 2026-09-03T20:03:30Z TadejM 738 +zp 6746458 wikitext text/x-wiki '''Rudarjenje bitcoinov''' (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute [[Bitcoin]]. [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »[[peer-to-peer]]« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerno rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.bitcoinmining.com/ Rudarjenje Bitcoinov] - vse kar morate vedeti o ustvarjanju elektronske valute Bitcoin [[Kategorija:Bitcoin]] gf5y09reydqwi9ve3wf4mx9n7mgbe9k 6746466 6746458 2026-09-03T20:13:21Z TadejM 738 /* Zlonamerno rudarjenje bitcoinov */ popravek povezave na glavni članek 6746466 wikitext text/x-wiki '''Rudarjenje bitcoinov''' (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute [[Bitcoin]]. [[Bitcoin]] je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »[[peer-to-peer]]« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.bitcoinmining.com/ Rudarjenje Bitcoinov] - vse kar morate vedeti o ustvarjanju elektronske valute Bitcoin [[Kategorija:Bitcoin]] t63twc1w456mfmsf3vxnyjr1m0v5c30 6746470 6746466 2026-09-03T20:21:50Z TadejM 738 --np 6746470 wikitext text/x-wiki '''Rudarjenje bitcoinov''' (»Bitcoin mining«) je pridobivanje elektronske valute [[Bitcoin]]. Bitcoin je elektronska [[valuta]], ki je bila kot [[Seznam odprtokodnih programov|odprtokodni program]] ustanovljena leta 2003, večjo pozornost pa je začela pridobivati s septembrom 2011. Za sledenje in potrjevanje transakcij Bitcoin uporablja »[[peer-to-peer]]« (P2P) povezavo in deluje brez centralnega bančnega nadzora. Bitcoin se uporablja za plačilo različnih izdelkov in storitev na spletu, vendar ni omejen le na spletne transakcije. Lahko je tudi zamenjan za tradicionalne valute. ==Proces in nagrajevanje== Rudarjenje bitcoinov je v uporabnem smislu obdelava transakcij v sistemu digitalne valute, v katerem so zapisi potekajočih Bitcoin transakcij, ki so tehnično poimenovani bloki (»blocks«), priloženi zapisom preteklih Bitcoin transakcij, tehnično poimenovani veriga blokov (»block chain«). Blok (»Bitcoin block«) je zahteven kriptografski problem, ki ga sistem obdeluje z uporabo velike računske moči. Za njegovo obdelavo v procesu rudarjenja računalniki izvajajo računske postopke, s katerimi obdelujejo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Proces rudarjenja je povsem decentraliziran in razpršen po svetu brez posameznika, ki bi ga nadzoroval. V rudarjenje so vključeni posamezni uporabniki, ki s pomočjo temu namenjene programske in tudi strojne opreme izkoriščajo procesorsko moč in moč grafičnega procesorja za spremljanje novih nakazil v vrstniškem omrežju in izvajanje opravil za procesiranje in potrjevanje teh nakazil. Motivacija za rudarjenje je, da rudarji prejmejo prispevke, ki jih uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazil, in nove Bitcoine, ki nastajajo po v naprej določenem obrazcu<ref>{{Navedi splet|title = Pogosta vprašanja - bitcoin|url = https://bitcoin.org/sl/vprasanja-in-odgovori|website = bitcoin.org|accessdate = 2015-12-07}}</ref>. ==Rudarski bazeni== Ker sistemi posameznih uporabnikov niso dovolj močni za tako zahtevne računske probleme, kot jih tvorijo posamezni bloki, se posamezniki združujejo v bazene uporabnikov (»mining pools/networks«), kjer s skupno močjo povezanih naprav lažje opravljajo računske naloge, za katere dobijo narado v Bitcoinih, ki je sorazmerna računski moči, ki so jo vložili. ==Zlonamerno rudarjenje bitcoinov== {{main|Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov}} Kibernetski nepridipravi bi le z računsko močjo svojih sistemov težko poželi velik izkupiček pri svojem rudarjenju, zato so razvili zlonamerno programsko kodo, ki na računalniških sistemih drugih uporabnikov izrablja računsko moč njihove strojne opreme za rudarjenje Bitcoinov v bazenih uporabnikov. Delež Bitcoinov za rudarjenje, ki so ga izvedli s pomočjo naprav okuženih uporabnikov, nepridipravi tako dobijo na svoje račune. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.bitcoinmining.com/ Rudarjenje Bitcoinov] - vse kar morate vedeti o ustvarjanju elektronske valute Bitcoin [[Kategorija:Bitcoin]] o5bxnvui0zhzzlkwqkrmxl2ho8v3wih 0 608266 6746461 2026-09-03T20:11:09Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Carreño */ 6746461 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Carreño | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Candas y su puerto - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of carreno.png | image_shield = Escudo de Carreño.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Gijón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Carreño | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ángel García Vega (Združena Levica) | area_magnitude = | area_total_km2 = 66,70 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 10 292 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|33|06|N|5|47|22|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 264 | website = https://www.ayto-carreno.es/ | footnotes = }} [[Slika:Cristo de Candás.png|thumb|right|Izvirni Kristus v Candásu]] '''Carreño''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem robu Osrednje Asturije, približno 35 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugozahodu meji na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na vzhodu na [[Gijón]] in na severu na [[Gozón]]. Središče občine je v [[Candás]]u. == Zgodovina == Najstarejši človeški ostanki, ki so jih odkrili pri Carreñu, v zalivu Bañugues, so stari sto tisoč let. Tudi so našli podobne ostanke v t. i. Temni votlini blizu Perlore. Na gori Areo so odkrili megalitsko grobišče iz 3000 pr. št. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] sta dve sekiri, ki so ju odkrili pri Perlori in Castru de la Barrera. Malo najdb so odkrili iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanske]] dobe.<ref>{{navedi novice|title=Orígenes |work=Ayto de Carreño |url=https://www.ayto-carreno.es/origenes |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Carreño je postal samostojna občina le v 13. stoletju, prej je pripadal Gózonu ali [[Avilés]]u. Pozneje je Ferdinand IV. Kastiljski]] ponovno priključil Carreño k Avilésu, čeprav je bil Carreño venomer kraljevska last in ni bil odvisen od zemljiških gospodov.<ref>{{navedi novice|title=Edad Media en Carreño |work=Ayto de Carreño |url=https://www.ayto-carreno.es/edad-media-en-carreno |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Carreño že je imel svoje pristanišče in ribištvo v 15. in 16. stoletju. V 17. stoletju je bila šola in tudi bolnica v Candásu. Tudi v 17. stoletju se je dokončno osamosvojil od Avilésa. V 18. stoletju se je razširilo pristanišče ter so ustanovili ladjedelnico in delavnico za popravljanje ladij. Na klancu gore San Sebastián so delovale talilne peči za kitovo tolščo. V istem stoletju so ustanovili ribolovne cehe in so okrepili obrambo pristanišča. V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] sta se dva polka občine (iz Candása in Luanca) borila proti [[Francozi|Francozom]], vendar so bili poražni. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] vojske so ropale v mestu in povzročile veliko trpljenj prebivalcem. Na koncu 19. in 20. stoletja se je spet lahko razvijal Carreño, ker so odprli železniške rudnike ter ustanovali tovarno konzerv, kemično tovarno in izgradili železniško progo. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalisti brez odpora zavzeli Carreño. Mesto ni trpelo večjih škod, vendar je bilo uničeno nekaj spomenikov kot Kristus v Candásu, o katerem govori legenda, da so ga prinesli 1530 [[Asturijci|asturijski]] kitolovci iz [[Irska|Irske]].<ref>{{navedi novice|last=García Antón |first=Sara |date=15.9.2024 |accessdate=3.9.2026 |language=es |work=El Commercio |title=Tradición garantizada en el Cristo de Candás |url=https://www.elcomercio.es/area-metropolitana-asturias/carreno/tradicion-garantizada-cristo-candas-20240915223057-nt.html}}</ref> Izseljevanje se ni izognilo Carreñu, vendar je bilo to značilno le na koncu 19. stoletja, ko so se izselili v [[Kuba|Kubo]], [[Mehika|Mehiko]], [[Argentina|Argentino]], [[Venezuela|Venezuelo]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Od tod se je samo malo ljudi izselilo iz Asturije z drugim valom izseljevanja, ko so Asturijci odšli v [[Evropa|evropske]] države. Po državljanski vojni je postal industrialno središče. V sodobnih časih je bila naraščajoča kriza v industriji in ribištvu. == Geografija == Carreño se nahaja na nizkem območju, kjer so tudi gore in hribi nizki. Nahaja se tukaj pet dolin, ki so usmerjene iz vzhoda proti zahodu. Na obali je rt San Antonio, poleg tega sta dva višja vrha Pico de Castiello in El Cuerno. Podnebje je ugodno za pridelovanje jabolka, iz katerega skuhajo asturijsko narodno pijačo [[sidra|sidro]]. Živalstvo je bogato, ker živi tukaj približno 150 vrst morskih ptičev. == Kultura == Carreño ima bogato gradbeno dediščino. Cerkev Svetega Feliksa v Candásu je zelo stara stavba. Prvo cerkev so gradili v času leonskega kralja Fruele II., ki je vladal v 10. stoletju, nato so jo večkrat prezidali. Sedanja cerkev nosi značilnosti [[barok|baročnega sloga]]. Cerkev Marije Device v Logrezani je tudi [[srednji vek|srednjeveška]], so jo gradili v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Sedanjo obliko je dobila v 19. stoletju. Druga cerkev Marije Device v Piedeloru je bila zgrajena v 13. stoletju v poznem romanskem slogu. V 17. in 18. stoletju so jo dopolnili. Tudi stare stavbe tovarn (kot stavba tovarne konzerv) pripadajo kulturnim spomenikom. V Candásu od 1969 imajo gastronomske dneve [[sardela|sardine]] (v splošnem med 28. julijem in 2. avgustom), ki so tesno povezani z ribištvom. Prireditve sovpadajo s praznikom Svetega Feliksa, ki je zavetnik občine. V septembru praznujejo praznik Kristusa v Candásu, ki je bil uničen v španski državljanski vojni po [[druga španska republika|republikancih]].<ref>{{navedi novice|title=Evento |work=Ayto de Carreño |url=https://www.ayto-carreno.es/evento/-/asset_publisher/jInnSpNHQVZT/calendar/id/13064660 |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Fiestas del Santísimo Cristo de Candás |work=Vivir Asturias |url=https://carreno.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/58747989/fiestas-santisimo-cristo-candas |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Te dni imajo tudi [[bikoborba|bikoborbe]] na obali. == Znameniti občani == * [[Antón de Marirreguera]] (1605–1660), pesnik [[asturijščina|asturijskega jezika]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|title=La historia de Carreño en 720 imágenes |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/mas-concejos/historia-carreno-imagenes-20190113024832-ntvo.html |date=13.1.2019 |accessdate=3.9.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] fqbysbg7hceoqoz3mlw40d0qpvfnre4 0 608268 6746465 2026-09-03T20:12:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Zlonamerno rudarjenje bitcoinov]] na [[Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov]]: o tem je govora 6746465 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zlonamerna programska oprema za rudarjenje bitcoinov]] 9254vvyuhgi36ksyj90l74z878jqume 0 608269 6746478 2026-09-03T20:42:22Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Carreño]] 6746478 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Carreño]] r7nn8jkh2n3fd2321fin7rsd2fnknad 118 608270 6746486 2026-09-03T21:42:00Z ~2026-47961-92 265282 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6746486 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260903234200|u=~2026-47961-92|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Kokosy so slovenska indie pop glasbena skupina iz Ljubljane, ki deluje od leta 2019. Skupino sestavljajo Boris Kokalj (vokal in kitara), Martin Drobnič - Drobo (bas), Anže Lajevec (klaviature, flavta) in Izidor Valič. Glasbeni slog: Skupina ustvarja predvsem na področju indie pop-a in alternativne glasbe, katerima dodajo elemente rocka, jazza, funka in elektronske glasbe. Zgodovina: Začetki segajo v leto 2016, ko je headman skupine ustanovil priložnostni glasbeni sestav. Zasedba, kot jo poznamo danes se je oblikovala kasneje. Resneje je začela delovati leta 2019. Člani so se poznali že pred ustanovitvijo, vsi so bili dijaki Gimnazije Želimlje. Njihov prvi album: "Hude bejbe na dopustu" je izšel leta 2019. Skupina je nato nadaljevala z izdajanjem glasbe in koncertiranjem ter se postopoma uveljavila kot del novega vala slovenske glasbene scene. Štiri leta kasneje so izdali še album Čustveni vrtiljak, leta 2025 pa Naravni pojavi. Med bolj prepoznavnimi skladbami skupine so Planeti se vrtijo, Lukatova mami, Mislim nate, Srce, Lana ne, Meteorit in Ljubezen oveni. Člani: - Boris Kokalj – vokal, kitara - Martin Drobnič – bas, bas sintetizator, spremljevalni vokal - Anže Lajevec – klaviature, spremljevalni vokal - Izidor Valič – bobni '''Diskografija'''': Studijski albumi Hude bejbe na dopustu (2019) Čustveni vrtiljak (2023) Naravni pojavi (2025) == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 4naeb8mzrdvzxvl9evw4x877ktlc1dt 6746487 6746486 2026-09-03T21:42:46Z ~2026-47961-92 265282 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6746487 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Krajši opis glasbene skupine KOKOSY}} {{Teme osnutkov|media|east-asia}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260903234246|u=~2026-47961-92|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260903234200|u=~2026-47961-92|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Kokosy so slovenska indie pop glasbena skupina iz Ljubljane, ki deluje od leta 2019. Skupino sestavljajo Boris Kokalj (vokal in kitara), Martin Drobnič - Drobo (bas), Anže Lajevec (klaviature, flavta) in Izidor Valič. Glasbeni slog: Skupina ustvarja predvsem na področju indie pop-a in alternativne glasbe, katerima dodajo elemente rocka, jazza, funka in elektronske glasbe. Zgodovina: Začetki segajo v leto 2016, ko je headman skupine ustanovil priložnostni glasbeni sestav. Zasedba, kot jo poznamo danes se je oblikovala kasneje. Resneje je začela delovati leta 2019. Člani so se poznali že pred ustanovitvijo, vsi so bili dijaki Gimnazije Želimlje. Njihov prvi album: "Hude bejbe na dopustu" je izšel leta 2019. Skupina je nato nadaljevala z izdajanjem glasbe in koncertiranjem ter se postopoma uveljavila kot del novega vala slovenske glasbene scene. Štiri leta kasneje so izdali še album Čustveni vrtiljak, leta 2025 pa Naravni pojavi. Med bolj prepoznavnimi skladbami skupine so Planeti se vrtijo, Lukatova mami, Mislim nate, Srce, Lana ne, Meteorit in Ljubezen oveni. Člani: - Boris Kokalj – vokal, kitara - Martin Drobnič – bas, bas sintetizator, spremljevalni vokal - Anže Lajevec – klaviature, spremljevalni vokal - Izidor Valič – bobni '''Diskografija'''': Studijski albumi Hude bejbe na dopustu (2019) Čustveni vrtiljak (2023) Naravni pojavi (2025) == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 9l2d6s4o7o6iskmf8qlfnzhpzfic4ve 6746511 6746487 2026-09-04T04:31:10Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: v - Predložitev vsebuje premalo virov ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6746511 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|v|u=~2026-47961-92|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260904063110|ts=20260903234246}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Krajši opis glasbene skupine KOKOSY}} {{Teme osnutkov|media|east-asia}} {{AfC topic|blp}} Kokosy so slovenska indie pop glasbena skupina iz Ljubljane, ki deluje od leta 2019. Skupino sestavljajo Boris Kokalj (vokal in kitara), Martin Drobnič - Drobo (bas), Anže Lajevec (klaviature, flavta) in Izidor Valič. Glasbeni slog: Skupina ustvarja predvsem na področju indie pop-a in alternativne glasbe, katerima dodajo elemente rocka, jazza, funka in elektronske glasbe. Zgodovina: Začetki segajo v leto 2016, ko je headman skupine ustanovil priložnostni glasbeni sestav. Zasedba, kot jo poznamo danes se je oblikovala kasneje. Resneje je začela delovati leta 2019. Člani so se poznali že pred ustanovitvijo, vsi so bili dijaki Gimnazije Želimlje. Njihov prvi album: "Hude bejbe na dopustu" je izšel leta 2019. Skupina je nato nadaljevala z izdajanjem glasbe in koncertiranjem ter se postopoma uveljavila kot del novega vala slovenske glasbene scene. Štiri leta kasneje so izdali še album Čustveni vrtiljak, leta 2025 pa Naravni pojavi. Med bolj prepoznavnimi skladbami skupine so Planeti se vrtijo, Lukatova mami, Mislim nate, Srce, Lana ne, Meteorit in Ljubezen oveni. Člani: - Boris Kokalj – vokal, kitara - Martin Drobnič – bas, bas sintetizator, spremljevalni vokal - Anže Lajevec – klaviature, spremljevalni vokal - Izidor Valič – bobni '''Diskografija'''': Studijski albumi Hude bejbe na dopustu (2019) Čustveni vrtiljak (2023) Naravni pojavi (2025) == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 2ckpce7x0e9i0zp6uhm2ghxs3cge9c6 3 608271 6746510 2026-09-04T04:31:10Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Kokosy|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6746510 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Kokosy|Kokosy]] (4. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Kokosy]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Kokosy '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Kokosy '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:31, 4. september 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> akk1td2ibhertfeltjsax8nj7gmb6e2 0 608272 6746524 2026-09-04T06:52:39Z ZivaLitrop 264868 Dodajanje vsebine za razumevanje besedne zveze v sklopu prodaje 6746524 wikitext text/x-wiki '''Prodajno mesto''' oziroma '''POS''' (iz angleškega ''point of sale'') je mesto oziroma točka, na kateri se izvede prodajna transakcija oziroma kjer kupec opravi nakup blaga ali storitve. V sodobnem poslovanju se izraz POS pogosto uporablja tudi za [[informacijski sistem]], ki omogoča obdelavo prodajnih transakcij in sprejemanje plačil.<ref name="POS-definition">{{Cite web |url=https://www.shopify.com/si/pos |title=Prodajno mesto (POS) za podjetja |publisher=Shopify |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Prodajno mesto je lahko fizična lokacija, na primer prodajalna, restavracija, bar, stojnica ali drugo mesto, kjer se neposredno prodaja blago oziroma storitve. V okviru sodobnih POS-sistemov ga lahko sestavljajo [[računalnik]] ali druga elektronska naprava, programska oprema za obdelavo prodaje, [[plačilni terminal]], tiskalnik računov in druga povezana oprema.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem omogoča evidentiranje prodanega blaga oziroma opravljenih storitev, izračun zneska nakupa, obdelavo plačila in izdajo računa. Glede na uporabljeno rešitev lahko vključuje tudi funkcije, kot so upravljanje zalog, poročanje o prodaji, upravljanje uporabnikov in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> V Sloveniji je prodajno mesto lahko povezano tudi z obveznostmi glede izdaje in davčnega potrjevanja računov. Pri poslovanju z gotovino mora davčni zavezanec račune, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, potrditi pri [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančni upravi Republike Slovenije]] v skladu z [[Zakon o davčnem potrjevanju računov|Zakonom o davčnem potrjevanju računov]].<ref name="SPOT-racuni">{{Cite web |url=https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov |title=Izdajanje računov |publisher=Portal SPOT |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS-sistem === '''POS-sistem''' je kombinacija strojne in programske opreme, namenjena obdelavi prodajnih transakcij. Osnovna funkcija sistema je evidentiranje prodaje in obdelava plačil, sodobni POS-sistemi pa lahko poleg tega podpirajo tudi upravljanje zalog, analitiko, poročanje in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem se uporablja v različnih dejavnostih, med drugim v [[trgovina|trgovini]], [[gostinstvo|gostinstvu]] in različnih storitvenih dejavnostih. Glede na način poslovanja je lahko nameščen na stacionarni računalniški opremi ali deluje na mobilnih napravah.<ref name="POS-definition" /> ### Viri <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.shopify.com/si/pos Prodajno mesto (POS) za podjetja] – Shopify * [https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov Izdajanje računov] – Portal SPOT * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije 0rpq1npui4qo9uhieu1kz92517656gd 6746651 6746524 2026-09-04T10:56:56Z Marko3 1829 6746651 wikitext text/x-wiki '''Prodajno mesto''' oziroma '''POS''' (iz angleškega ''point of sale'') je mesto oziroma točka, na kateri se izvede prodajna transakcija oziroma kjer kupec opravi nakup blaga ali storitve. V sodobnem poslovanju se izraz POS pogosto uporablja tudi za [[informacijski sistem]], ki omogoča obdelavo prodajnih transakcij in sprejemanje plačil.<ref name="POS-definition">{{Cite web |url=https://www.shopify.com/si/pos |title=Prodajno mesto (POS) za podjetja |publisher=Shopify |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Prodajno mesto je lahko fizična lokacija, na primer prodajalna, restavracija, bar, stojnica ali drugo mesto, kjer se neposredno prodaja blago oziroma storitve. V okviru sodobnih POS-sistemov ga lahko sestavljajo [[računalnik]] ali druga elektronska naprava, programska oprema za obdelavo prodaje, [[plačilni terminal]], tiskalnik računov in druga povezana oprema.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem omogoča evidentiranje prodanega blaga oziroma opravljenih storitev, izračun zneska nakupa, obdelavo plačila in izdajo računa. Glede na uporabljeno rešitev lahko vključuje tudi funkcije, kot so upravljanje zalog, poročanje o prodaji, upravljanje uporabnikov in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> V Sloveniji je prodajno mesto lahko povezano tudi z obveznostmi glede izdaje in davčnega potrjevanja računov. Pri poslovanju z gotovino mora davčni zavezanec račune, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, potrditi pri [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančni upravi Republike Slovenije]] v skladu z [[Zakon o davčnem potrjevanju računov|Zakonom o davčnem potrjevanju računov]].<ref name="SPOT-racuni">{{Cite web |url=https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov |title=Izdajanje računov |publisher=Portal SPOT |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS-sistem === '''POS-sistem''' je kombinacija strojne in programske opreme, namenjena obdelavi prodajnih transakcij. Osnovna funkcija sistema je evidentiranje prodaje in obdelava plačil, sodobni POS-sistemi pa lahko poleg tega podpirajo tudi upravljanje zalog, analitiko, poročanje in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.<ref name="POS-definition" /> POS-sistem se uporablja v različnih dejavnostih, med drugim v [[trgovina|trgovini]], [[gostinstvo|gostinstvu]] in različnih storitvenih dejavnostih. Glede na način poslovanja je lahko nameščen na stacionarni računalniški opremi ali deluje na mobilnih napravah.<ref name="POS-definition" /> == Viri == <references /> === Zunanje povezave === * [https://www.shopify.com/si/pos Prodajno mesto (POS) za podjetja] – Shopify * [https://spot.gov.si/sl/teme/izdajanje-racunov Izdajanje računov] – Portal SPOT * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije aq8i4l3l6bwfqs0yr5qqksotldp0dzw 0 608273 6746525 2026-09-04T07:10:02Z ZivaLitrop 264868 Vsebina za jasno ločevanje izrazov POS terminal in POS sistem kot programska oprema. Definiranje obeh pojmov. 6746525 wikitext text/x-wiki '''POS-sistem''' (iz angleškega izraza ''point of sale'', »prodajno mesto«) je informacijski sistem, namenjen izvajanju, evidentiranju in upravljanju prodajnih transakcij. Uporablja se pri prodaji blaga in storitev ter lahko vključuje programsko in strojno opremo za izdajo računov, obdelavo plačil, upravljanje artiklov, spremljanje zalog in analizo prodaje. POS-sistem je lahko sestavljen iz računalnika, tabličnega računalnika ali druge naprave s POS-programsko opremo ter dodatne opreme, kot so zaslon na dotik, tiskalnik računov, čitalnik črtne kode, predal za gotovino in plačilni terminal. Pri mobilnih rešitvah so lahko posamezne funkcije združene v eni napravi. == Funkcije == Osnovna funkcija POS-sistema je evidentiranje prodajne transakcije in izdaja računa. Glede na vrsto sistema lahko POS vključuje tudi druge funkcionalnosti: * upravljanje artiklov in storitev, * upravljanje cenikov, * spremljanje zalog, * spremljanje prodaje, * izdelavo poročil in analiz, * upravljanje uporabnikov in njihovih pravic, * upravljanje več poslovnih enot, * evidentiranje različnih načinov plačila, * povezovanje s plačilnimi terminali, * povezovanje z računovodskimi sistemi, * povezovanje z drugimi zunanjimi informacijskimi sistemi. Obseg funkcionalnosti se med posameznimi POS-sistemi razlikuje glede na dejavnost in namen uporabe. == Strojna oprema == POS-sistem lahko uporablja različne vrste strojne opreme. Pri klasični izvedbi je programska oprema nameščena na računalniku ali namenski POS-napravi, ki je povezana z zunanjimi napravami. Pogosta oprema vključuje: * [[računalnik]] ali namenski POS-terminal, * [[zaslon na dotik]], * [[tiskalnik]] računov, * [[čitalnik črtne kode]], * predal za gotovino, * [[plačilni terminal]], * tehtnico, * drugo periferno opremo. Pri mobilnih POS-sistemih se lahko kot osnovna naprava uporablja [[pametni telefon]] ali tablični računalnik. == Plačila == POS-sistem je lahko povezan s plačilnim terminalom, prek katerega se izvede plačilo s [[plačilna kartica|plačilno kartico]] ali drugim elektronskim načinom plačila. V primeru integracije lahko POS-sistem znesek transakcije posreduje plačilnemu terminalu, rezultat plačila pa se vrne v POS-programsko opremo. POS-sistem in plačilni terminal zato nista enaka sistema. POS je namenjen predvsem upravljanju in evidentiranju prodajne transakcije, plačilni terminal pa izvedbi elektronskega plačila. == POS-sistemi v različnih dejavnostih == Funkcionalnosti POS-sistema so pogosto prilagojene dejavnosti, v kateri se uporablja. === Trgovina === V [[maloprodaja|maloprodaji]] se POS-sistemi pogosto uporabljajo skupaj z upravljanjem artiklov in zalog. Pri prodaji se lahko uporablja [[črtna koda]], s katero se izdelek identificira in vnese v prodajno transakcijo. Sistemi lahko omogočajo upravljanje cenikov, promocij, skladišč in več poslovnih enot ter izdelavo poročil o prodaji. === Gostinstvo === V [[gostinstvo|gostinstvu]] lahko POS-sistem poleg izdaje računov vključuje upravljanje miz, naročil in cenikov. Nekateri sistemi omogočajo povezovanje POS-sistema s kuhinjskimi tiskalniki ali drugimi sistemi za obdelavo naročil. POS-sistem lahko omogoča tudi razdeljevanje računov in spremljanje prodaje po uporabnikih, mizah ali drugih kriterijih. === Storitvene dejavnosti === V storitvenih dejavnostih se POS-sistemi uporabljajo za evidentiranje opravljenih storitev, izdajo računov in spremljanje prodaje. Glede na dejavnost lahko vključujejo dodatne funkcije, kot so naročanje strank, rezervacije ali upravljanje terminov. == Mobilni POS == '''Mobilni POS''' je različica POS-sistema, ki omogoča izvajanje prodajnih transakcij na prenosni napravi. Uporablja se lahko na terenu, dogodkih, sejmih, stojnicah, pri dostavi in v drugih primerih, kjer stacionarna blagajna ni praktična. Mobilni POS lahko uporablja pametni telefon, tablični računalnik ali namensko mobilno POS-napravo. Glede na uporabljeno rešitev je mogoče napravo povezati s tiskalnikom računov in plačilnim terminalom. Nekateri mobilni POS-sistemi omogočajo tudi delovanje brez stalne internetne povezave. V takem primeru se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo s centralnim sistemom. == POS in davčno potrjevanje računov == V državah, kjer zakonodaja določa elektronsko evidentiranje oziroma davčno potrjevanje računov, morajo POS-sistemi, ki se uporabljajo za takšno poslovanje, izpolnjevati predpisane zahteve. V Sloveniji je [[davčno potrjevanje računov]] povezano s sistemom [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS). Pri računih, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, se podatki v postopku izdaje računa posredujejo FURS, ki jih prejme in obdela v okviru sistema davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ |title=Davčne blagajne in vezane knjige računov |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=4. september 2026 }}</ref> POS-sistem lahko zato vključuje funkcionalnosti [[davčna blagajna|davčne blagajne]] in davčnega potrjevanja računov. == Povezovanje z drugimi sistemi == POS-sistemi se lahko povezujejo z drugimi informacijskimi sistemi. Namen povezovanja je predvsem avtomatizacija prenosa podatkov med prodajo in drugimi poslovnimi procesi. Pogoste so povezave z: * računovodskimi sistemi, * sistemi za upravljanje zalog, * plačilnimi sistemi, * spletnimi trgovinami, * sistemi za naročanje, * sistemi za dostavo, * programi za analizo poslovanja. Povezovanje lahko poteka prek programskih vmesnikov oziroma [[API|API-jev]] ali drugih oblik izmenjave podatkov. == POS-sistemi v Sloveniji == V Sloveniji je na voljo več različnih POS in blagajniških rešitev. Med ponudniki in razvijalci takšnih rešitev so med drugim [[Imprion]], POS Elektronček, Microgramm in Birokrat. === Imprion Blagajna === [https://imprion.io/davcne-blagajne '''Imprion Blagajna'''] je POS in davčna blagajna, namenjena izdajanju računov in izvajanju prodajnih transakcij. Sistem je namenjen različnim vrstam poslovanja, med drugim gostinstvu, storitvenim dejavnostim in maloprodaji, ter omogoča uporabo na stacionarnih in mobilnih napravah.<ref name="Imprion">{{Cite web |url=https://imprion.io/davcne-blagajne |title=Davčna blagajna (POS) – stacionarna ali mobilna |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion Blagajna podpira uporabo na napravah z operacijskim sistemom Android in na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Sistem omogoča tudi delo brez internetne povezave, pri čemer se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo.<ref name="Imprion"/> Sistem omogoča povezovanje s plačilnimi terminali, računovodskimi sistemi in drugimi zunanjimi sistemi. Med podprtimi povezavami so tudi integracije z računovodskim sistemom Minimax in dostavno platformo Wolt.<ref name="Imprion-integracije">{{Cite web |url=https://imprion.io/pogosta-vprasanja |title=Pogosta vprašanja – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion razvija in vzdržuje lastna razvojna ekipa, ki sistem sproti nadgrajuje. Podjetje zagotavlja tudi lokalno podporo uporabnikom v slovenskem jeziku ter pomoč pri nastavitvah, vnosu podatkov, izobraževanju uporabnikov in uvedbi sistema.<ref name="Imprion-o-nas">{{Cite web |url=https://imprion.io/o-nas |title=O nas – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS Elektronček === '''POS Elektronček''' je slovenski ponudnik programske in strojne opreme za POS-sisteme. Njegove rešitve so namenjene med drugim gostinstvu, hotelirstvu, trgovini, wellnessu in drugim storitvenim dejavnostim. Med njihovimi rešitvami je sistem '''Prestige''', ki je sestavljen iz različnih programskih rešitev glede na področje uporabe. === Microgramm === '''Microgramm''' je slovenski ponudnik POS in blagajniških rešitev. Njegova ponudba vključuje rešitve za gostinstvo, trgovino, storitvene dejavnosti in druga področja poslovanja.<ref name="Microgramm">{{Cite web |url=https://microgramm.si/davcne-blagajne-izdelki/ |title=Davčne blagajne – izdelki |publisher=Microgramm |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Med njegovimi rešitvami so sistemi SimPOS in Advantik ter različne strojne in programske rešitve za uporabo na prodajnih mestih. === Birokrat === '''Birokrat''' je slovenska poslovna programska rešitev, ki vključuje tudi funkcionalnosti za izdajo računov in delo z davčnimi blagajnami. POS-rešitve Birokrat vključujejo različne različice za uporabo v trgovini, gostinstvu in drugih dejavnostih. Programska oprema omogoča povezovanje blagajniškega dela z drugimi poslovnimi funkcijami, kot so fakturiranje, evidence in računovodska obdelava. == POS in računovodstvo == POS-sistem in računovodski sistem imata različni osnovni funkciji, vendar se lahko medsebojno povezujeta. POS-sistem pri prodaji ustvari podatke o prodanem blagu oziroma opravljenih storitvah, računovodski sistem pa te podatke uporabi pri nadaljnji obdelavi poslovnih dogodkov. Povezava med sistemoma omogoča avtomatiziran prenos podatkov in zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem vnosu. Način povezovanja je odvisen od posameznih programov in njihovih funkcionalnosti. == Varnost in varovanje podatkov == POS-sistemi obdelujejo podatke o prodajnih transakcijah in lahko vsebujejo podatke o artiklih, zaposlenih, zalogah in poslovanju. Zato vključujejo različne mehanizme za nadzor dostopa in zaščito podatkov. Pri POS-sistemih, ki uporabljajo [[računalništvo v oblaku|računalništvo v oblaku]], se lahko podatki shranjujejo in sinhronizirajo na oddaljeni strežniški infrastrukturi. Pri tem so pomembni zaščita komunikacije, nadzor uporabniških pravic in varnostne kopije podatkov. == Glej tudi == * [[Blagajna]] * [[Davčna blagajna]] * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Elektronski račun]] * [[Računovodstvo]] * [[Računalništvo v oblaku]] == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://imprion.io/davcne-blagajne Imprion Blagajna – davčna blagajna in POS] * [https://imprion.io/ Imprion – uradna spletna stran] * [https://pos-elektroncek.si/ POS Elektronček] * [https://microgramm.si/ Microgramm] * [https://www.birokrat.si/ Birokrat] * [https://www.minimax.si/ Minimax] * [https://www.vasco.si/ Vasco] * [https://www.saop.si/ SAOP] * [https://www.e-racuni.com/ e-racuni.com] * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije p044068buumufmg9q9cdbbe60ffqewd 6746652 6746525 2026-09-04T10:57:48Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Pos sistem]] na [[POS-sistem]] 6746525 wikitext text/x-wiki '''POS-sistem''' (iz angleškega izraza ''point of sale'', »prodajno mesto«) je informacijski sistem, namenjen izvajanju, evidentiranju in upravljanju prodajnih transakcij. Uporablja se pri prodaji blaga in storitev ter lahko vključuje programsko in strojno opremo za izdajo računov, obdelavo plačil, upravljanje artiklov, spremljanje zalog in analizo prodaje. POS-sistem je lahko sestavljen iz računalnika, tabličnega računalnika ali druge naprave s POS-programsko opremo ter dodatne opreme, kot so zaslon na dotik, tiskalnik računov, čitalnik črtne kode, predal za gotovino in plačilni terminal. Pri mobilnih rešitvah so lahko posamezne funkcije združene v eni napravi. == Funkcije == Osnovna funkcija POS-sistema je evidentiranje prodajne transakcije in izdaja računa. Glede na vrsto sistema lahko POS vključuje tudi druge funkcionalnosti: * upravljanje artiklov in storitev, * upravljanje cenikov, * spremljanje zalog, * spremljanje prodaje, * izdelavo poročil in analiz, * upravljanje uporabnikov in njihovih pravic, * upravljanje več poslovnih enot, * evidentiranje različnih načinov plačila, * povezovanje s plačilnimi terminali, * povezovanje z računovodskimi sistemi, * povezovanje z drugimi zunanjimi informacijskimi sistemi. Obseg funkcionalnosti se med posameznimi POS-sistemi razlikuje glede na dejavnost in namen uporabe. == Strojna oprema == POS-sistem lahko uporablja različne vrste strojne opreme. Pri klasični izvedbi je programska oprema nameščena na računalniku ali namenski POS-napravi, ki je povezana z zunanjimi napravami. Pogosta oprema vključuje: * [[računalnik]] ali namenski POS-terminal, * [[zaslon na dotik]], * [[tiskalnik]] računov, * [[čitalnik črtne kode]], * predal za gotovino, * [[plačilni terminal]], * tehtnico, * drugo periferno opremo. Pri mobilnih POS-sistemih se lahko kot osnovna naprava uporablja [[pametni telefon]] ali tablični računalnik. == Plačila == POS-sistem je lahko povezan s plačilnim terminalom, prek katerega se izvede plačilo s [[plačilna kartica|plačilno kartico]] ali drugim elektronskim načinom plačila. V primeru integracije lahko POS-sistem znesek transakcije posreduje plačilnemu terminalu, rezultat plačila pa se vrne v POS-programsko opremo. POS-sistem in plačilni terminal zato nista enaka sistema. POS je namenjen predvsem upravljanju in evidentiranju prodajne transakcije, plačilni terminal pa izvedbi elektronskega plačila. == POS-sistemi v različnih dejavnostih == Funkcionalnosti POS-sistema so pogosto prilagojene dejavnosti, v kateri se uporablja. === Trgovina === V [[maloprodaja|maloprodaji]] se POS-sistemi pogosto uporabljajo skupaj z upravljanjem artiklov in zalog. Pri prodaji se lahko uporablja [[črtna koda]], s katero se izdelek identificira in vnese v prodajno transakcijo. Sistemi lahko omogočajo upravljanje cenikov, promocij, skladišč in več poslovnih enot ter izdelavo poročil o prodaji. === Gostinstvo === V [[gostinstvo|gostinstvu]] lahko POS-sistem poleg izdaje računov vključuje upravljanje miz, naročil in cenikov. Nekateri sistemi omogočajo povezovanje POS-sistema s kuhinjskimi tiskalniki ali drugimi sistemi za obdelavo naročil. POS-sistem lahko omogoča tudi razdeljevanje računov in spremljanje prodaje po uporabnikih, mizah ali drugih kriterijih. === Storitvene dejavnosti === V storitvenih dejavnostih se POS-sistemi uporabljajo za evidentiranje opravljenih storitev, izdajo računov in spremljanje prodaje. Glede na dejavnost lahko vključujejo dodatne funkcije, kot so naročanje strank, rezervacije ali upravljanje terminov. == Mobilni POS == '''Mobilni POS''' je različica POS-sistema, ki omogoča izvajanje prodajnih transakcij na prenosni napravi. Uporablja se lahko na terenu, dogodkih, sejmih, stojnicah, pri dostavi in v drugih primerih, kjer stacionarna blagajna ni praktična. Mobilni POS lahko uporablja pametni telefon, tablični računalnik ali namensko mobilno POS-napravo. Glede na uporabljeno rešitev je mogoče napravo povezati s tiskalnikom računov in plačilnim terminalom. Nekateri mobilni POS-sistemi omogočajo tudi delovanje brez stalne internetne povezave. V takem primeru se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo s centralnim sistemom. == POS in davčno potrjevanje računov == V državah, kjer zakonodaja določa elektronsko evidentiranje oziroma davčno potrjevanje računov, morajo POS-sistemi, ki se uporabljajo za takšno poslovanje, izpolnjevati predpisane zahteve. V Sloveniji je [[davčno potrjevanje računov]] povezano s sistemom [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS). Pri računih, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, se podatki v postopku izdaje računa posredujejo FURS, ki jih prejme in obdela v okviru sistema davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ |title=Davčne blagajne in vezane knjige računov |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=4. september 2026 }}</ref> POS-sistem lahko zato vključuje funkcionalnosti [[davčna blagajna|davčne blagajne]] in davčnega potrjevanja računov. == Povezovanje z drugimi sistemi == POS-sistemi se lahko povezujejo z drugimi informacijskimi sistemi. Namen povezovanja je predvsem avtomatizacija prenosa podatkov med prodajo in drugimi poslovnimi procesi. Pogoste so povezave z: * računovodskimi sistemi, * sistemi za upravljanje zalog, * plačilnimi sistemi, * spletnimi trgovinami, * sistemi za naročanje, * sistemi za dostavo, * programi za analizo poslovanja. Povezovanje lahko poteka prek programskih vmesnikov oziroma [[API|API-jev]] ali drugih oblik izmenjave podatkov. == POS-sistemi v Sloveniji == V Sloveniji je na voljo več različnih POS in blagajniških rešitev. Med ponudniki in razvijalci takšnih rešitev so med drugim [[Imprion]], POS Elektronček, Microgramm in Birokrat. === Imprion Blagajna === [https://imprion.io/davcne-blagajne '''Imprion Blagajna'''] je POS in davčna blagajna, namenjena izdajanju računov in izvajanju prodajnih transakcij. Sistem je namenjen različnim vrstam poslovanja, med drugim gostinstvu, storitvenim dejavnostim in maloprodaji, ter omogoča uporabo na stacionarnih in mobilnih napravah.<ref name="Imprion">{{Cite web |url=https://imprion.io/davcne-blagajne |title=Davčna blagajna (POS) – stacionarna ali mobilna |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion Blagajna podpira uporabo na napravah z operacijskim sistemom Android in na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Sistem omogoča tudi delo brez internetne povezave, pri čemer se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo.<ref name="Imprion"/> Sistem omogoča povezovanje s plačilnimi terminali, računovodskimi sistemi in drugimi zunanjimi sistemi. Med podprtimi povezavami so tudi integracije z računovodskim sistemom Minimax in dostavno platformo Wolt.<ref name="Imprion-integracije">{{Cite web |url=https://imprion.io/pogosta-vprasanja |title=Pogosta vprašanja – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion razvija in vzdržuje lastna razvojna ekipa, ki sistem sproti nadgrajuje. Podjetje zagotavlja tudi lokalno podporo uporabnikom v slovenskem jeziku ter pomoč pri nastavitvah, vnosu podatkov, izobraževanju uporabnikov in uvedbi sistema.<ref name="Imprion-o-nas">{{Cite web |url=https://imprion.io/o-nas |title=O nas – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS Elektronček === '''POS Elektronček''' je slovenski ponudnik programske in strojne opreme za POS-sisteme. Njegove rešitve so namenjene med drugim gostinstvu, hotelirstvu, trgovini, wellnessu in drugim storitvenim dejavnostim. Med njihovimi rešitvami je sistem '''Prestige''', ki je sestavljen iz različnih programskih rešitev glede na področje uporabe. === Microgramm === '''Microgramm''' je slovenski ponudnik POS in blagajniških rešitev. Njegova ponudba vključuje rešitve za gostinstvo, trgovino, storitvene dejavnosti in druga področja poslovanja.<ref name="Microgramm">{{Cite web |url=https://microgramm.si/davcne-blagajne-izdelki/ |title=Davčne blagajne – izdelki |publisher=Microgramm |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Med njegovimi rešitvami so sistemi SimPOS in Advantik ter različne strojne in programske rešitve za uporabo na prodajnih mestih. === Birokrat === '''Birokrat''' je slovenska poslovna programska rešitev, ki vključuje tudi funkcionalnosti za izdajo računov in delo z davčnimi blagajnami. POS-rešitve Birokrat vključujejo različne različice za uporabo v trgovini, gostinstvu in drugih dejavnostih. Programska oprema omogoča povezovanje blagajniškega dela z drugimi poslovnimi funkcijami, kot so fakturiranje, evidence in računovodska obdelava. == POS in računovodstvo == POS-sistem in računovodski sistem imata različni osnovni funkciji, vendar se lahko medsebojno povezujeta. POS-sistem pri prodaji ustvari podatke o prodanem blagu oziroma opravljenih storitvah, računovodski sistem pa te podatke uporabi pri nadaljnji obdelavi poslovnih dogodkov. Povezava med sistemoma omogoča avtomatiziran prenos podatkov in zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem vnosu. Način povezovanja je odvisen od posameznih programov in njihovih funkcionalnosti. == Varnost in varovanje podatkov == POS-sistemi obdelujejo podatke o prodajnih transakcijah in lahko vsebujejo podatke o artiklih, zaposlenih, zalogah in poslovanju. Zato vključujejo različne mehanizme za nadzor dostopa in zaščito podatkov. Pri POS-sistemih, ki uporabljajo [[računalništvo v oblaku|računalništvo v oblaku]], se lahko podatki shranjujejo in sinhronizirajo na oddaljeni strežniški infrastrukturi. Pri tem so pomembni zaščita komunikacije, nadzor uporabniških pravic in varnostne kopije podatkov. == Glej tudi == * [[Blagajna]] * [[Davčna blagajna]] * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Elektronski račun]] * [[Računovodstvo]] * [[Računalništvo v oblaku]] == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://imprion.io/davcne-blagajne Imprion Blagajna – davčna blagajna in POS] * [https://imprion.io/ Imprion – uradna spletna stran] * [https://pos-elektroncek.si/ POS Elektronček] * [https://microgramm.si/ Microgramm] * [https://www.birokrat.si/ Birokrat] * [https://www.minimax.si/ Minimax] * [https://www.vasco.si/ Vasco] * [https://www.saop.si/ SAOP] * [https://www.e-racuni.com/ e-racuni.com] * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije p044068buumufmg9q9cdbbe60ffqewd 6746654 6746652 2026-09-04T11:00:11Z Marko3 1829 6746654 wikitext text/x-wiki '''POS-sistem''' (iz angleškega izraza ''point of sale'', »prodajno mesto«) je [[informacijski sistem]], namenjen izvajanju, evidentiranju in upravljanju prodajnih transakcij. Uporablja se pri prodaji blaga in storitev ter lahko vključuje [[Programska oprema|programsko]] in [[Strojna oprema računalnika|strojno opremo]] za izdajo [[Račun (računovodstvo)|računov]], obdelavo plačil, upravljanje artiklov, spremljanje zalog in analizo prodaje. POS-sistem je lahko sestavljen iz [[Računalnik|računalnika]], [[Tablični računalnik|tabličnega računalnika]] ali druge naprave s POS-programsko opremo ter dodatne opreme, kot so [[zaslon na dotik]], [[tiskalnik]] računov, [[čitalnik črtne kode]], predal za gotovino in [[plačilni terminal]]. Pri mobilnih rešitvah so lahko posamezne funkcije združene v eni napravi. == Funkcije == Osnovna funkcija POS-sistema je evidentiranje prodajne transakcije in izdaja računa. Glede na vrsto sistema lahko POS vključuje tudi druge funkcionalnosti: * upravljanje artiklov in storitev, * upravljanje cenikov, * spremljanje zalog, * spremljanje prodaje, * izdelavo poročil in analiz, * upravljanje uporabnikov in njihovih pravic, * upravljanje več poslovnih enot, * evidentiranje različnih načinov plačila, * povezovanje s plačilnimi terminali, * povezovanje z računovodskimi sistemi, * povezovanje z drugimi zunanjimi informacijskimi sistemi. Obseg funkcionalnosti se med posameznimi POS-sistemi razlikuje glede na dejavnost in namen uporabe. == Strojna oprema == POS-sistem lahko uporablja različne vrste strojne opreme. Pri klasični izvedbi je programska oprema nameščena na računalniku ali namenski POS-napravi, ki je povezana z zunanjimi napravami. Pogosta oprema vključuje: * [[računalnik]] ali namenski POS-terminal, * [[zaslon na dotik]], * [[tiskalnik]] računov, * [[čitalnik črtne kode]], * predal za gotovino, * [[plačilni terminal]], * tehtnico, * drugo periferno opremo. Pri mobilnih POS-sistemih se lahko kot osnovna naprava uporablja [[pametni telefon]] ali tablični računalnik. == Plačila == POS-sistem je lahko povezan s plačilnim terminalom, prek katerega se izvede plačilo s [[plačilna kartica|plačilno kartico]] ali drugim elektronskim načinom plačila. V primeru integracije lahko POS-sistem znesek transakcije posreduje plačilnemu terminalu, rezultat plačila pa se vrne v POS-programsko opremo. POS-sistem in plačilni terminal zato nista enaka sistema. POS je namenjen predvsem upravljanju in evidentiranju prodajne transakcije, plačilni terminal pa izvedbi elektronskega plačila. == POS-sistemi v različnih dejavnostih == Funkcionalnosti POS-sistema so pogosto prilagojene dejavnosti, v kateri se uporablja. === Trgovina === V [[maloprodaja|maloprodaji]] se POS-sistemi pogosto uporabljajo skupaj z upravljanjem artiklov in zalog. Pri prodaji se lahko uporablja [[črtna koda]], s katero se izdelek identificira in vnese v prodajno transakcijo. Sistemi lahko omogočajo upravljanje cenikov, promocij, skladišč in več poslovnih enot ter izdelavo poročil o prodaji. === Gostinstvo === V [[gostinstvo|gostinstvu]] lahko POS-sistem poleg izdaje računov vključuje upravljanje miz, naročil in cenikov. Nekateri sistemi omogočajo povezovanje POS-sistema s kuhinjskimi tiskalniki ali drugimi sistemi za obdelavo naročil. POS-sistem lahko omogoča tudi razdeljevanje računov in spremljanje prodaje po uporabnikih, mizah ali drugih kriterijih. === Storitvene dejavnosti === V storitvenih dejavnostih se POS-sistemi uporabljajo za evidentiranje opravljenih storitev, izdajo računov in spremljanje prodaje. Glede na dejavnost lahko vključujejo dodatne funkcije, kot so naročanje strank, rezervacije ali upravljanje terminov. == Mobilni POS == '''Mobilni POS''' je različica POS-sistema, ki omogoča izvajanje prodajnih transakcij na prenosni napravi. Uporablja se lahko na terenu, dogodkih, sejmih, stojnicah, pri dostavi in v drugih primerih, kjer stacionarna blagajna ni praktična. Mobilni POS lahko uporablja pametni telefon, tablični računalnik ali namensko mobilno POS-napravo. Glede na uporabljeno rešitev je mogoče napravo povezati s tiskalnikom računov in plačilnim terminalom. Nekateri mobilni POS-sistemi omogočajo tudi delovanje brez stalne internetne povezave. V takem primeru se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo s centralnim sistemom. == POS in davčno potrjevanje računov == V državah, kjer zakonodaja določa elektronsko evidentiranje oziroma davčno potrjevanje računov, morajo POS-sistemi, ki se uporabljajo za takšno poslovanje, izpolnjevati predpisane zahteve. V Sloveniji je [[davčno potrjevanje računov]] povezano s sistemom [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS). Pri računih, za katere velja obveznost davčnega potrjevanja, se podatki v postopku izdaje računa posredujejo FURS, ki jih prejme in obdela v okviru sistema davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">{{Cite web |url=https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ |title=Davčne blagajne in vezane knjige računov |publisher=Finančna uprava Republike Slovenije |accessdate=4. september 2026 }}</ref> POS-sistem lahko zato vključuje funkcionalnosti [[davčna blagajna|davčne blagajne]] in davčnega potrjevanja računov. == Povezovanje z drugimi sistemi == POS-sistemi se lahko povezujejo z drugimi informacijskimi sistemi. Namen povezovanja je predvsem avtomatizacija prenosa podatkov med prodajo in drugimi poslovnimi procesi. Pogoste so povezave z: * računovodskimi sistemi, * sistemi za upravljanje zalog, * plačilnimi sistemi, * spletnimi trgovinami, * sistemi za naročanje, * sistemi za dostavo, * programi za analizo poslovanja. Povezovanje lahko poteka prek programskih vmesnikov oziroma [[API|API-jev]] ali drugih oblik izmenjave podatkov. == POS-sistemi v Sloveniji == V Sloveniji je na voljo več različnih POS in blagajniških rešitev. Med ponudniki in razvijalci takšnih rešitev so med drugim [[Imprion]], POS Elektronček, Microgramm in Birokrat. === Imprion Blagajna === [https://imprion.io/davcne-blagajne '''Imprion Blagajna'''] je POS in davčna blagajna, namenjena izdajanju računov in izvajanju prodajnih transakcij. Sistem je namenjen različnim vrstam poslovanja, med drugim gostinstvu, storitvenim dejavnostim in maloprodaji, ter omogoča uporabo na stacionarnih in mobilnih napravah.<ref name="Imprion">{{Cite web |url=https://imprion.io/davcne-blagajne |title=Davčna blagajna (POS) – stacionarna ali mobilna |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion Blagajna podpira uporabo na napravah z operacijskim sistemom Android in na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Sistem omogoča tudi delo brez internetne povezave, pri čemer se podatki po ponovni vzpostavitvi povezave sinhronizirajo.<ref name="Imprion"/> Sistem omogoča povezovanje s plačilnimi terminali, računovodskimi sistemi in drugimi zunanjimi sistemi. Med podprtimi povezavami so tudi integracije z računovodskim sistemom Minimax in dostavno platformo Wolt.<ref name="Imprion-integracije">{{Cite web |url=https://imprion.io/pogosta-vprasanja |title=Pogosta vprašanja – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Imprion razvija in vzdržuje lastna razvojna ekipa, ki sistem sproti nadgrajuje. Podjetje zagotavlja tudi lokalno podporo uporabnikom v slovenskem jeziku ter pomoč pri nastavitvah, vnosu podatkov, izobraževanju uporabnikov in uvedbi sistema.<ref name="Imprion-o-nas">{{Cite web |url=https://imprion.io/o-nas |title=O nas – Imprion POS |publisher=Imprion |accessdate=4. september 2026 }}</ref> === POS Elektronček === '''POS Elektronček''' je slovenski ponudnik programske in strojne opreme za POS-sisteme. Njegove rešitve so namenjene med drugim gostinstvu, hotelirstvu, trgovini, wellnessu in drugim storitvenim dejavnostim. Med njihovimi rešitvami je sistem '''Prestige''', ki je sestavljen iz različnih programskih rešitev glede na področje uporabe. === Microgramm === '''Microgramm''' je slovenski ponudnik POS in blagajniških rešitev. Njegova ponudba vključuje rešitve za gostinstvo, trgovino, storitvene dejavnosti in druga področja poslovanja.<ref name="Microgramm">{{Cite web |url=https://microgramm.si/davcne-blagajne-izdelki/ |title=Davčne blagajne – izdelki |publisher=Microgramm |accessdate=4. september 2026 }}</ref> Med njegovimi rešitvami so sistemi SimPOS in Advantik ter različne strojne in programske rešitve za uporabo na prodajnih mestih. === Birokrat === '''Birokrat''' je slovenska poslovna programska rešitev, ki vključuje tudi funkcionalnosti za izdajo računov in delo z davčnimi blagajnami. POS-rešitve Birokrat vključujejo različne različice za uporabo v trgovini, gostinstvu in drugih dejavnostih. Programska oprema omogoča povezovanje blagajniškega dela z drugimi poslovnimi funkcijami, kot so fakturiranje, evidence in računovodska obdelava. == POS in računovodstvo == POS-sistem in računovodski sistem imata različni osnovni funkciji, vendar se lahko medsebojno povezujeta. POS-sistem pri prodaji ustvari podatke o prodanem blagu oziroma opravljenih storitvah, računovodski sistem pa te podatke uporabi pri nadaljnji obdelavi poslovnih dogodkov. Povezava med sistemoma omogoča avtomatiziran prenos podatkov in zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem vnosu. Način povezovanja je odvisen od posameznih programov in njihovih funkcionalnosti. == Varnost in varovanje podatkov == POS-sistemi obdelujejo podatke o prodajnih transakcijah in lahko vsebujejo podatke o artiklih, zaposlenih, zalogah in poslovanju. Zato vključujejo različne mehanizme za nadzor dostopa in zaščito podatkov. Pri POS-sistemih, ki uporabljajo [[računalništvo v oblaku|računalništvo v oblaku]], se lahko podatki shranjujejo in sinhronizirajo na oddaljeni strežniški infrastrukturi. Pri tem so pomembni zaščita komunikacije, nadzor uporabniških pravic in varnostne kopije podatkov. == Glej tudi == * [[Blagajna]] * [[Davčna blagajna]] * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Elektronski račun]] * [[Računovodstvo]] * [[Računalništvo v oblaku]] == Viri == <references /> == Zunanje povezave == * [https://imprion.io/davcne-blagajne Imprion Blagajna – davčna blagajna in POS] * [https://imprion.io/ Imprion – uradna spletna stran] * [https://pos-elektroncek.si/ POS Elektronček] * [https://microgramm.si/ Microgramm] * [https://www.birokrat.si/ Birokrat] * [https://www.minimax.si/ Minimax] * [https://www.vasco.si/ Vasco] * [https://www.saop.si/ SAOP] * [https://www.e-racuni.com/ e-racuni.com] * [https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/ Davčne blagajne in vezane knjige računov] – Finančna uprava Republike Slovenije 8ge6oop064dtz9475vu3cy9l1syzb0z 0 608274 6746540 2026-09-04T07:40:42Z Octopus 13285 vladar 6746540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sui Jangdi<br />{{nobold|隋煬帝}} | image = Sui Yangdi Tang.jpg | image_size = | birth_date = 569 | birth_place = | death_date = 11. april 618 (star 49 let) | death_place = [[Nandžing]], [[Dinastija Sui]] | burial_place = Džjangdu | full_name = Jang Guang 楊廣 | posthumous_name = Cesar Jang (煬皇帝; "lenoben") (podeljen med dinastijo Tang)<br />Cesar Ming (明皇帝; "razumevajoč") (podelil Jang Tong)<br />Cesar Min (閔皇帝; "skrben") (podelil Dov Džjande) | temple_name = Šidzu(世祖) | caption = Yan Liben: ''Cesar Sui Jangdi'' | succession = Cesar dinastije Sui | reign = 21. avgust 604<ref>''Zizhi Tongjian''</ref> – 11. april 618 | predecessor = [[Sui Ven]] | successor = [[Jang Jou]] | father = [[Sui Ven]] | mother = Cesarica Venšjan | spouse = Cesarica Min | spouse_type = Soproge | issue = Jang Džao<br /> Jang Džjen<br />Jang Gao<br />princesa Nanjang | era_dates = Daje (大業; 605–618) | house = Jang | dynasty = [[Dinastija Sui|Sui]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 569]] [[Kategorija:Umrli leta 618]] [[Kategorija:Dinastija Sui]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] ipi9kflfhdur52hcdm0v8gn2whkj776 6746553 6746540 2026-09-04T08:29:59Z Octopus 13285 uvod 6746553 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sui Jangdi<br />{{nobold|隋煬帝}} | image = Sui Yangdi Tang.jpg | image_size = | birth_date = 569 | birth_place = | death_date = 11. april 618 (star 49 let) | death_place = [[Nandžing]], [[Dinastija Sui]] | burial_place = Džjangdu | full_name = Jang Guang 楊廣 | posthumous_name = Cesar Jang (煬皇帝; "lenoben") (podeljen med dinastijo Tang)<br />Cesar Ming (明皇帝; "razumevajoč") (podelil Jang Tong)<br />Cesar Min (閔皇帝; "skrben") (podelil Dov Džjande) | temple_name = Šidzu(世祖) | caption = Yan Liben: ''Cesar Sui Jangdi'' | succession = Cesar dinastije Sui | reign = 21. avgust 604<ref>''Zizhi Tongjian''</ref> – 11. april 618 | predecessor = [[Sui Ven]] | successor = [[Jang Jou]] | father = [[Sui Ven]] | mother = Cesarica Venšjan | spouse = Cesarica Min | spouse_type = Soproge | issue = Jang Džao<br /> Jang Džjen<br />Jang Gao<br />princesa Nanjang | era_dates = Daje (大業; 605–618) | house = Jang | dynasty = [[Dinastija Sui|Sui]] }} '''Sui Jangdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 隋煬帝, [[pinjin]]: Suí Yángdì, džutping: Ceoi⁴ Joeng⁶dai⁶), rojen kot '''Jang Guang''' (kitajsko: 楊廣, pinjin: Yáng Guǎng), je bil drugi cesar dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], * [[569]], † [[11. april]] [[618]]. Vladal je od leta 604 do atentata leta 618. Njegovo ime je v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju obravnavano precej negativno. == Življenje in delo== Sui Jangdi je bil sin cesarja [[Sui Ven]]a (vladal 581–604). Precej časa je preživel na jugu Kitajske in domnevno zasedel prestol z umorom očeta in brata, kar je zgodovinsko sporno. Po prihodu na prestol je energično nadaljeval očetovo reformno politiko in si hkrati prizadeval doseči lastno slavo in vpliv. Cesarsko dvor je preselil v [[Luojang]] in dajal prednost konfucijanskim učenjakom in literarnim osebnostim pred pretežno turško aristokracijo na severozahodu. Hkrati je močno podpiral Jangdžou na jugu, kar je privedlo do zanemarjanja severnih oblastnih elit in posledično izgube njihove podpore. Njegovo vladavino so zaznamovali monumentalni infrastrukturni projekti, predvsem gradnja [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]]. Ti projekti so skupaj z dragimi vojaškimi pohodi, zlasti proti korejskemu cesarstvu [[Korjo]] (612–614), obremenili državne vire. Lakota zaradi poplav je stanje še poslabšala. Ocenjuje se, da je bilo v dela prisiljeno do osem milijonov ljudi, kar je izjemno obremenilo prebivalstvo. ==Padec in smrt== Od leta 610 naprej so drug za drugim izbruhnili obsežni kmečki upori, ki so kmalu pridobili podporo delov severozahodne aristokracije. Soočen s to negotovo situacijo se je Sui Jangdi odpravil proti jugu in se na sever ni vračal. Julija 617 se mu je uprl general Li Juan, ki je prej veljal za zvestega. S podporo vzhodnoturškega kagana [[Šibi kagan|Šibija]] je Li Juan 9. novembra istega leta zavzel prestolnico Čangan in za marionetnega cesarja postavil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja. Regijo okoli Luojanga je v tem času nadzoroval Li Mi, še en upornik iz severozahodne elite. Nadaljnji regionalni upori so še bolj oslabili centralno oblast. Cesar Sui Jangdi je poslal generala Vang Šičonga, da bi branil Luojang. Cesarja je spomladi 618 v Džjangduju umorila skupina njegovih svetovalcev pod vodstvom častnika Juven Huadžija. Uradna izjava glede incidenta se je glasila: ''"Nebesa so zavrnila Sui, poskrbimo zase."'' == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 569]] [[Kategorija:Umrli leta 618]] [[Kategorija:Dinastija Sui]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] p8ib1zf3dsbjxuelxvv4ung8l5nz39q 6746559 6746553 2026-09-04T08:44:38Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6746559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sui Jangdi<br />{{nobold|隋煬帝}} | image = Sui Yangdi Tang.jpg | image_size = | birth_date = 569 | birth_place = | death_date = 11. april 618 (star 49 let) | death_place = [[Nandžing]], [[Dinastija Sui]] | burial_place = Džjangdu | full_name = Jang Guang 楊廣 | posthumous_name = Cesar Jang (煬皇帝; "lenoben") (podeljen med dinastijo Tang)<br />Cesar Ming (明皇帝; "razumevajoč") (podelil Jang Tong)<br />Cesar Min (閔皇帝; "skrben") (podelil Dov Džjande) | temple_name = Šidzu(世祖) | caption = Yan Liben: ''Cesar Sui Jangdi'' | succession = Cesar dinastije Sui | reign = 21. avgust 604<ref>''Zizhi Tongjian''</ref> – 11. april 618 | predecessor = [[Sui Ven]] | successor = [[Jang Jou]] | father = [[Sui Ven]] | mother = Cesarica Venšjan | spouse = Cesarica Min | spouse_type = Soproge | issue = Jang Džao<br /> Jang Džjen<br />Jang Gao<br />princesa Nanjang | era_dates = Daje (大業; 605–618) | house = Jang | dynasty = [[Dinastija Sui|Sui]] }} '''Sui Jangdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 隋煬帝, [[pinjin]]: Suí Yángdì, džutping: Ceoi⁴ Joeng⁶dai⁶), rojen kot '''Jang Guang''' (kitajsko: 楊廣, pinjin: Yáng Guǎng), je bil drugi cesar dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], * [[569]], † [[11. april]] [[618]]. Vladal je od leta 604 do atentata leta 618. Njegovo ime je v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju obravnavano precej negativno. == Življenje in delo== Sui Jangdi je bil sin cesarja [[Sui Ven]]a (vladal 581–604). Precej časa je preživel na jugu Kitajske in domnevno zasedel prestol z umorom očeta in brata, kar je zgodovinsko sporno. Po prihodu na prestol je energično nadaljeval očetovo reformno politiko in si hkrati prizadeval doseči lastno slavo in vpliv. Cesarsko dvor je preselil v [[Luojang]] in dajal prednost konfucijanskim učenjakom in literarnim osebnostim pred pretežno turško aristokracijo na severozahodu. Hkrati je močno podpiral Jangdžou na jugu, kar je privedlo do zanemarjanja severnih oblastnih elit in posledično izgube njihove podpore. Njegovo vladavino so zaznamovali monumentalni infrastrukturni projekti, predvsem gradnja [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]]. Ti projekti so skupaj z dragimi vojaškimi pohodi, zlasti proti korejskemu cesarstvu [[Korjo]] (612–614), obremenili državne vire. Lakota zaradi poplav je stanje še poslabšala. Ocenjuje se, da je bilo v dela prisiljeno do osem milijonov ljudi, kar je izjemno obremenilo prebivalstvo. ==Padec in smrt== Od leta 610 naprej so drug za drugim izbruhnili obsežni kmečki upori, ki so kmalu pridobili podporo delov severozahodne aristokracije. Soočen s to negotovo situacijo se je Sui Jangdi odpravil proti jugu in se na sever ni vračal. Julija 617 se mu je uprl general Li Juan, ki je prej veljal za zvestega. S podporo vzhodnoturškega kagana [[Šibi kagan|Šibija]] je Li Juan 9. novembra istega leta zavzel prestolnico Čangan in za marionetnega cesarja postavil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja. Regijo okoli Luojanga je v tem času nadzoroval Li Mi, še en upornik iz severozahodne elite. Nadaljnji regionalni upori so še bolj oslabili centralno oblast. Cesar Sui Jangdi je poslal generala Vang Šičonga, da bi branil Luojang. Cesarja je spomladi 618 v Džjangduju umorila skupina njegovih svetovalcev pod vodstvom častnika Juven Huadžija. Uradna izjava glede incidenta se je glasila: ''"Nebesa so zavrnila Sui, poskrbimo zase."'' == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * Victor Cunrui Xiong. ''Emperor Yang of the Sui Dynasty. His Life, Times, and Legacy''. University Press, Albany, N.Y. 2006, ISBN 978-0-7914-6587-5. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Sui||569|11. april |618 }} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Sui Ven]]}} {{s-ttl|title=[[Cesar]] [[Dinastija Sui|dinastije Sui]]|years=604–618}} {{s-aft|after=[[Sui Gong]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 569]] [[Kategorija:Umrli leta 618]] [[Kategorija:Dinastija Sui]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] szap0mnq69nx4an7d0n4h6z9q1al84g 6746560 6746559 2026-09-04T08:46:51Z Octopus 13285 /* Vir */ popravek 6746560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sui Jangdi<br />{{nobold|隋煬帝}} | image = Sui Yangdi Tang.jpg | image_size = | birth_date = 569 | birth_place = | death_date = 11. april 618 (star 49 let) | death_place = [[Nandžing]], [[Dinastija Sui]] | burial_place = Džjangdu | full_name = Jang Guang 楊廣 | posthumous_name = Cesar Jang (煬皇帝; "lenoben") (podeljen med dinastijo Tang)<br />Cesar Ming (明皇帝; "razumevajoč") (podelil Jang Tong)<br />Cesar Min (閔皇帝; "skrben") (podelil Dov Džjande) | temple_name = Šidzu(世祖) | caption = Yan Liben: ''Cesar Sui Jangdi'' | succession = Cesar dinastije Sui | reign = 21. avgust 604<ref>''Zizhi Tongjian''</ref> – 11. april 618 | predecessor = [[Sui Ven]] | successor = [[Jang Jou]] | father = [[Sui Ven]] | mother = Cesarica Venšjan | spouse = Cesarica Min | spouse_type = Soproge | issue = Jang Džao<br /> Jang Džjen<br />Jang Gao<br />princesa Nanjang | era_dates = Daje (大業; 605–618) | house = Jang | dynasty = [[Dinastija Sui|Sui]] }} '''Sui Jangdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 隋煬帝, [[pinjin]]: Suí Yángdì, džutping: Ceoi⁴ Joeng⁶dai⁶), rojen kot '''Jang Guang''' (kitajsko: 楊廣, pinjin: Yáng Guǎng), je bil drugi cesar dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], * [[569]], † [[11. april]] [[618]]. Vladal je od leta 604 do atentata leta 618. Njegovo ime je v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju obravnavano precej negativno. == Življenje in delo== Sui Jangdi je bil sin cesarja [[Sui Ven]]a (vladal 581–604). Precej časa je preživel na jugu Kitajske in domnevno zasedel prestol z umorom očeta in brata, kar je zgodovinsko sporno. Po prihodu na prestol je energično nadaljeval očetovo reformno politiko in si hkrati prizadeval doseči lastno slavo in vpliv. Cesarsko dvor je preselil v [[Luojang]] in dajal prednost konfucijanskim učenjakom in literarnim osebnostim pred pretežno turško aristokracijo na severozahodu. Hkrati je močno podpiral Jangdžou na jugu, kar je privedlo do zanemarjanja severnih oblastnih elit in posledično izgube njihove podpore. Njegovo vladavino so zaznamovali monumentalni infrastrukturni projekti, predvsem gradnja [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]]. Ti projekti so skupaj z dragimi vojaškimi pohodi, zlasti proti korejskemu cesarstvu [[Korjo]] (612–614), obremenili državne vire. Lakota zaradi poplav je stanje še poslabšala. Ocenjuje se, da je bilo v dela prisiljeno do osem milijonov ljudi, kar je izjemno obremenilo prebivalstvo. ==Padec in smrt== Od leta 610 naprej so drug za drugim izbruhnili obsežni kmečki upori, ki so kmalu pridobili podporo delov severozahodne aristokracije. Soočen s to negotovo situacijo se je Sui Jangdi odpravil proti jugu in se na sever ni vračal. Julija 617 se mu je uprl general Li Juan, ki je prej veljal za zvestega. S podporo vzhodnoturškega kagana [[Šibi kagan|Šibija]] je Li Juan 9. novembra istega leta zavzel prestolnico Čangan in za marionetnega cesarja postavil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja. Regijo okoli Luojanga je v tem času nadzoroval Li Mi, še en upornik iz severozahodne elite. Nadaljnji regionalni upori so še bolj oslabili centralno oblast. Cesar Sui Jangdi je poslal generala Vang Šičonga, da bi branil Luojang. Cesarja je spomladi 618 v Džjangduju umorila skupina njegovih svetovalcev pod vodstvom častnika Juven Huadžija. Uradna izjava glede incidenta se je glasila: ''"Nebesa so zavrnila Sui, poskrbimo zase."'' == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * Victor Cunrui Xiong. ''Emperor Yang of the Sui Dynasty. His Life, Times, and Legacy''. University Press, Albany, N.Y. 2006, ISBN 978-0-7914-6587-5. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija Sui||569|11. april |618 }} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Sui Ven]]}} {{s-ttl|title=[[Cesar]] [[Dinastija Sui|dinastije Sui]]|years=604–618}} {{s-aft|after=[[Jang Jou]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 569]] [[Kategorija:Umrli leta 618]] [[Kategorija:Dinastija Sui]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] db2asp9cd8l34s3g2iu5c4b1107fkrg 0 608275 6746558 2026-09-04T08:43:12Z Miggie H 199313 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1371337656|Big Ben (Heard Island)]]« 6746558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Australija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[Nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|levo|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|sredina|sličica|500x500_pik| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] olnnc6twut79kdui6gvl9m6l0rpbqd1 6746562 6746558 2026-09-04T08:51:51Z Miggie H 199313 pp 6746562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Australija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] prjg17kqh19k6l77sa6bslq2qz7h7qe 6746564 6746562 2026-09-04T08:55:09Z Miggie H 199313 dp 6746564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Australija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]], [[Avstralija|avstralskega]] čezmorskega ozemlja v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] b3w31x48iwsn4e7juqwnpi8oderuz5k 6746566 6746564 2026-09-04T09:08:58Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Geografija Avstralije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Australija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]], [[Avstralija|avstralskega]] čezmorskega ozemlja v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Geografija Avstralije]] d9rhn3n7eg1e344l5b07vzfp2zkfiv3 6746567 6746566 2026-09-04T09:09:59Z Miggie H 199313 pp 6746567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Australija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]], [[Avstralija|avstralskega]] čezmorskega ozemlja v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Geografija Avstralije]] c2361ggwfyostb9rxzih1j2hb22a6we 6746650 6746567 2026-09-04T10:56:51Z Miggie H 199313 pp 6746650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Avstralija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]], [[Avstralija|avstralskega]] čezmorskega ozemlja v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Geografija Avstralije]] a2ry6jxy45yymkp6ecxxqhkru7knt2e 6746656 6746650 2026-09-04T11:09:39Z Miggie H 199313 slika 6746656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = | photo = ISS018-E-038182 lrg.jpg | photo_caption = Satelitski posnetek južne konice Heardovega otoka. Na levi strani je viden rt Arkona, ledenik Lied je tik nad njim, ledenik Gotley pa tik pod njim. Big Ben in Mawsonov vrh sta vidna na spodnji desni strani. | elevation_m = 2745 | elevation_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis | type = antarid | id = 1351 | name = Big Ben | accessdate = 2019-08-10}}</ref> | prominence_m = 2745 | prominence_ref = <ref name="gnis"/> | listing = | location = [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardov otok]], [[Avstralija]] | map_caption = Location of Big Ben | map_size = 350 | coordinates = {{coord|53|06|00|S|73|31|00|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name="gnis"/> | topo = | type = [[stratovulkan]] | age = | last_eruption = 2012 – danes <small>(leta 2021)</small><ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=234010&vtab=Eruptions|title=Heard|work=[[Global Volcanism Program]]|publisher=[[Smithsonian Institution]]|accessdate=2019-08-10}}</ref> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Big Ben''' je [[Ognjenik|vulkanski]] [[masiv]], ki je ena glavnih značilnosti geografije [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]], [[Avstralija|avstralskega]] čezmorskega ozemlja v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Gre za [[stratovulkan]] s premerom približno 25 kilometrov. Njegova najvišja točka je Mawson Peak (Mawsonov vrh), ki ima [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 2745 metrov. Velik del masiva je prekrit z ledom, vključno s 14 večjimi [[Ledenik|ledeniki]], ki se spuščajo od Big Bena do morja. Big Ben je najvišja gora v avstralskih zveznih državah in ozemljih, z izjemo Avstralskega antarktičnega ozemlja.<ref>{{Navedi splet |last=Division |first=c=AU;o=Commonwealth of Australia;ou=Department of the Environment;ou=Australian Antarctic |title=Frequently asked questions |url=http://heardisland.antarctica.gov.au/about/frequently-asked-questions |access-date=2016-05-23 |website=heardisland.antarctica.gov.au |language=en-AU}}</ref> Avstralsko antarktično ozemlje je ozemeljska zahteva, ki je večina drugih držav ne priznava.<ref>{{Navedi splet |title=Antarctic Region |url=https://www.state.gov/key-topics-office-of-ocean-and-polar-affairs/antarctic/#:~:text=Seven%20countries%20(Argentina%2C%20Australia%2C,has%20not%20made%20a%20claim. |access-date=2024-06-14 |website=U.S. Department of State |language=en-AU}}</ref> To pomeni, da je Big Ben najvišja gora, nad katero ima Avstralija dejansko suverenost. Manjši vulkanski rt, Laurensov polotok, se razteza približno 10 kilometrov proti severozahodu. Ustvaril ga je ločen ognjenik, imenovan Mount Dixon. Njegova najvišja točka je Anzac Peak (Anzacov vrh), ki ima nadmorsko višino 715 metrov. Vrh Big Bena je 25. januarja 1965 prvič osvojilo pet članov ekspedicije v južni Indijski ocean, ki je priplula do Heardovega otoka (včasih imenovane tudi ekspedicija Patanela).<ref>{{Navedi knjigo |last=Temple |first=Phillip |title=The Sea and the Snow |publisher=Cassell Australia |year=1966}}</ref> == Vulkanska aktivnost == [[Slika:Heard_Island.jpg|desno|sličica| Big Ben je velik masiv spodaj desno (jugovzhodno). To sliko [[Heardov otok in McDonaldovi otoki|Heardovega otoka]] je posnel [[NASA]] [[NASA World Wind|WorldWind.]]]] [[Slika:2023-05-10-00_00_2023-05-10-23_59_Sentinel-2_L1C_Custom_script(1).jpg|desno|sličica| Slika, ki jo je posnel satelit Sentinel-2, prikazuje vulkansko aktivnost na Heardovem otoku. Ta slika ni v pravih barvah. Toplotna aktivnost je bila poudarjena z uporabo [[Infrardeče valovanje|kratkovalovnih infrardečih]] kanalov.]] Big Ben je nastal pred približno milijonom let.<ref name="ahi">{{Navedi novice |last=McCarthy |first=Marty |date=25 January 2019 |title=Australia's Heard Island: A mysterious land of fire and ice |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-25/heard-island-australias-mysterious-land-of-fire-and-ice/10713860 |access-date=5 July 2024 |work=ABC News}}</ref> Vulkanska aktivnost na stožcu je znana že od leta 1881. Eden od [[Tipi vulkanskih izbruhov|izbruhov]] se je zgodil leta 1993.<ref>[http://www.ga.gov.au/hazards/cyclone/gallery.jsp?id=GA9902 Big Ben] {{Mrtva povezava|date=July 2024}}</ref> Nadaljnji izbruhi so bili vidni na satelitskih posnetkih iz leta 2000. Med opazovanji iz zaliva Atlas (Atlas Cove) 2. februarja 2016 so bili vidni oblaki na višini do približno enega kilometra nad ognjenikom, 15 kilometrov severozahodno od Mawsonovega vrha. Vroče točke so bile vidne na satelitskih posnetkih v različnih obdobjih med letoma 2003 in 2008, nato pa septembra 2012. Izbruh, ki je bil zabeležen 2. februarja 2016, so zabeležili znanstveniki, ki so se med odpravo slučajno znašli na tem območju. Big Ben ne ogroža ljudi, saj je Heardov otok nenaseljen.<ref>{{Navedi splet |title=Scientists film Big Ben sub-Antarctic volcano eruption |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-35468579 |access-date=2016-02-02 |website=BBC News}}</ref> Posnetki satelita Sentinel-2 kažejo, da se je maja 2023 zgodil še en izbruh. Big Ben je na oddaljeni lokaciji in glede na to, da ni rednega opazovanja, je možno, da so se izbruhi zgodili tudi kdaj drugič. == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Kliknite [http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf tukaj.] za ogled zemljevida Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, vključno z vsemi glavnimi topografskimi značilnostmi. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211194507/http://www.heardisland.aq/__data/assets/pdf_file/0018/639/HIMI_general.pdf|date=2014-02-11}} * [https://web.archive.org/web/20060317165141/http://www.btinternet.com/~sa_sa/heard_island/heard.html Lega in zgodovina Heardovega otoka] * [http://www.heardisland.aq/ Spletna stran avstralske vlade (Oddelek za trajnostni razvoj, okolje, vodo, prebivalstvo in skupnosti) za Heardov otok in McDonaldove otoke (HIMI)] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Geografija Avstralije]] ssq5nu51306m1qco3602yc3mitnclpi 1 608276 6746575 2026-09-04T09:14:35Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6746575 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 608277 6746576 2026-09-04T09:14:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6746576 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 608278 6746577 2026-09-04T09:14:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6746577 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 608279 6746578 2026-09-04T09:14:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6746578 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 608280 6746579 2026-09-04T09:14:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6746579 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 608281 6746590 2026-09-04T09:46:22Z VidicK01 193275 novo v okviru LV26 6746590 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ptuj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat of arms of Ptuj.svg|45px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Nuška Gajšek]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Ptuj|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ptuj|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualna županja [[Nuška Gajšek]] iz vrst [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je že leta 2025 napovedala, da se namerava na lokalnih volitvah leta 2026 potegovati za tretji mandat.<ref name=":gajsek">{{Navedi splet |title=Županja Nuška Gajšek napovedala vnovično kandidaturo za mesto županje |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-politika/zupanja-nuska-gajsek-napovedala-vnovicno-kandidaturo-za-mesto-zupanje/285275 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gajšek je bila za županjo prvič izvoljena leta 2018, ko je v drugem krogu premagala dotedanjega župana [[Miran Senčar|Mirana Senčarja]], leta 2022 pa je bila ponovno izvoljena že v prvem krogu s 64,29 odstotka glasov.<ref name=":rez2022">{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 2022 |url=https://www.ptuj.si/objava/704140 |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ptuj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ptuj/rezultati |access-date=2026-09-04}}</ref> Pred začetkom kampanje leta 2026 je poudarila, da želi kampanjo graditi na rezultatih prvih dveh mandatov in nadaljevanju že začetih projektov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Gajšek o Šircu kot protikandidatu: »Edina anketa, ki zares šteje, so volitve« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/gajsek-o-sircu-kot-protikandidatu-edina-anketa-ki-zares-steje-so-volitve/443706 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možni protikandidat se je v prvi polovici leta 2026 vse pogosteje omenjal direktor [[Komunalno podjetje Ptuj|Komunalnega podjetja Ptuj]] Janko Širec. Širec je pred tem opravljal več vodstvenih funkcij v lokalni upravi in gospodarstvu, med drugim je vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, novembra 2011 je prevzel vodenje občinske uprave. Po izobrazbi je sicer diplomirani inženir strojništva in ekonomist ter magister ekonomskih znanosti.<ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj mag. Jankom Šircem |url=https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313381/Leto%20XXVI%20stevilka%2012%2023.%20DECEMBER%202011.pdf |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=O zbornici |url=https://www.komunalna-zbornica.si/o-zbornici/ |access-date=2026-09-03 |website=Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije |language=sl}}</ref> Svojo kandidaturo je Širec uradno napovedal 25. avgusta, dan pozneje pa jo je predstavil na novinarski konferenci na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]] in kot razlog zanjo navedel nezadovoljstvo s hitrostjo razvoja mesta ter prepričanje, da Ptuj ne izkorišča svojih razvojnih potencialov.<ref name=":sirec">{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec uradno v boj za ptujskega župana: »Ptuj potrebuje novo razvojno strategijo« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/janko-sirec-uradno-v-boj-za-ptujskega-zupana-ptuj-potrebuje-novo-razvojno-strategijo/442711 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Med prednostnimi nalogami je izpostavil gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest, stanovanjsko politiko, izboljšanje prometne infrastrukture ter močnejšo vlogo Ptuja kot regionalnega središča.<ref name=":sirec" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec v župansko tekmo na Ptuju: "Mesto potrebuje novo razvojno strategijo" |url=https://vecer.com/podravje/janko-sirec-v-zupansko-tekmo-na-ptuju-mesto-potrebuje-novo-razvojno-strategijo-10425149 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Pred začetkom volilnih opravil je Širec stalno prebivališče iz občine [[Občina Videm|Videm]] prenesel v Mestno občino Ptuj.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Pred kandidaturo Janka Širca sprememba, ki ni ostala neopažena |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/pred-kandidaturo-janka-sirca-sprememba-ki-ni-ostala-neopazena/443685 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> 2. septembra je svojo že tretjo kandidaturo napovedal tudi mestni svetnik in nekdanji poslanec [[Andrej Čuš]], sicer predsednik zunajparlamentarnih [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]].<ref name=":cus">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=VIDEO: Andrej Čuš napovedal kandidaturo za župana Ptuja: »Čas je za nekaj drugačnega« |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/video-andrej-cus-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ptuja-cas-je-za-nekaj-drugacnega/443917 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Čuš je za župana Ptuja pred tem kandidiral že leta 2018 in 2022, tokrat bo nastopil s podporo volivcev in z nestrankarsko Listo dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj.<ref>{{Navedi splet |last=Zemljarič |first=Mojca |date=2026-09-03 |title=Čuš tretjič v tekmo za župana: „Sem drugačen, bolj izkušen“ |url=https://tednik.svet24.si/novice/politika/andrej-cus-zupanski-kandidatt-ptuj-1923709 |access-date=2026-09-03 |website=Štajerski tednik |language=sl}}</ref> Njegova lista je v trenutnem mandatu s petimi svetniki sicer druga največja svetniška skupina. Ob napovedi kandidature je kot prednostne naloge izpostavil izboljšanje sodelovanja občine z državo, ureditev prometne infrastrukture, prihodnost ptujske žitnice, obnovo cest in pločnikov, nadgradnjo urgentnega centra in zdravstvenega doma, stanovanjsko politiko ter razvoj poslovnih con in ustvarjanje novih delovnih mest.<ref name=":cus" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Andrej Čuš tretji kandidat za župana Ptuja |url=https://vecer.com/podravje/andrej-cus-tretji-kandidat-za-zupana-ptuja-10425973 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Slovenska demokratska stranka]] je 26. avgusta sprejela odločitev, da na volitvah ne bo nastopila z lastnim kandidatom in bo podprla Širca. V mestnem odboru so odločitev utemeljili s podobnimi pogledi na prihodnji razvoj Ptuja ter Širčevimi vodstvenimi izkušnjami.<ref name=":sds">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=SDS brez svojega kandidata na Ptuju, podprli bodo Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/sds-brez-svojega-kandidata-na-ptuju-podprli-bodo-janka-sirca/442870 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Junija sta [[Gibanje Svoboda]] in lokalna Lista Ptuj je naš napovedala skupni nastop na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Ptuj je naš in Svoboda združujeta moči za lokalne volitve, kdo bo njihov kandidat za župana? |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/ptuj-je-nas-svoboda-zdruzujeta-moci-za-lokalne-volitve-kdo-bo-njihov-kandidat-za-zupana/412869 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možna kandidatka Svobode se je v prvi polovici leta omenjala mestna svetnica in nekdanja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Stranka je opravila pogovore s štirimi možnimi kandidati, vendar so ti postopoma odpadli. Konec avgusta je Svoboda sporočila, da svojega kandidata ne bo imela in da bo skupaj z Listo Ptuj je naš podprla Janka Širca.<ref name=":svoboda">{{Navedi splet |date=2026-08-28 |title=Presenečenje pred lokalnimi volitvami, po SDS tudi Svoboda stopila za Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/presenecenje-pred-lokalnimi-volitvami-po-sds-tudi-svoboda-stopila-za-janka-sirca/442995 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> S tem je Širec prejel podporo dveh na državni ravni največjih političnih strank z nasprotujočih si političnih polov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Nenavadno politično zavezništvo na Ptuju? »Ko se nalepijo plakati, bomo videli, kdo koga podpira« {{!}} Ptujinfo.com |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/nenavadno-politicno-zaveznistvo-na-ptuju-ko-se-nalepijo-plakati-bomo-videli-kdo-koga-podpira/443843 |access-date=2026-09-04 |website=ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gibanje Svoboda Ptuj, Ptuj je naš in Lista Janka Širca so ob podpori Šircu sklenili tudi dogovor o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=Bo. |first=V. |date=2026-08-28 |title=Širec s podporo Svobode in SDS v boj za ptujskega župana |url=https://vecer.com/podravje/sirec-s-podporo-svobode-in-sds-v-boj-za-ptujskega-zupana-10425372 |access-date=2026-09-03 |website=Večer |language=sl}}</ref> [[Nova Slovenija]] je že julija sporočila, da svojega kandidata za župana ne bo imela. Predsednik lokalnega odbora Dejan Rožmarin je takrat napovedal, da bo stranka na volitvah v mestni svet nastopila samostojno, pri županskih volitvah pa je pustil odprto možnost podpore enemu od drugih kandidatov.<ref name=":stranke">{{Navedi splet |date=2026-07-17 |title=Županska tekma na Ptuju: Svetniške skupine razkrivajo prve načrte za volitve |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zupanska-tekma-na-ptuju-svetniske-skupine-razkrivajo-prve-nacrte-za-volitve/434950 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> V [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki]] julija odločitve o županskih volitvah še niso sprejeli. Predsednik lokalnega odbora in mestni svetnik Uroš Vek je navedel tri možnosti: lastnega kandidata, podporo kandidatu druge liste ali odločitev, da stranka v prvem krogu ne podpre nobenega kandidata.<ref name=":stranke" /> [[Resni.ca]] je že decembra 2025 napovedala, da pripravlja samostojno listo za lokalne volitve in da namerava svojega kandidata za župana predstaviti v drugi polovici leta 2026. Kot glavne programske usmeritve je mestni svetnik Sergej Ivanuša navedel stanovanjsko politiko, industrijski razvoj in cestno infrastrukturo.<ref name=":resnica">{{Navedi splet |date=2025-12-08 |title=Državljansko gibanje Resni.ca o lokalnih volitvah in prihodnjih projektih: »Gradnja luksuznih stanovanj ne bo rešila stanovanjske problematike« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/drzavljansko-gibanje-resnica-o-lokalnih-volitvah-prihodnjih-projektih-gradnja-luksuznih-stanovanj-ne-bo-resila-stanovanjske-problematike/322414 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Do začetka septembra kandidat še ni bil javno predstavljen. == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Nuška Gajšek]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |28. november 1981 [[Ptuj]] | * županja Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |24. april 2025 |TBA |<ref name=":gajsek" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Janko Širec'''</center> | style="background:#999999; " | |''neznano'' | * direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj (2011–''danes'') * direktor Komunalnega podjetja Ptuj * predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janka Širca<br><small>podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Ptuj je naš</small> |25. avgust 2026 |TBA |<ref name=":sirec" /><ref name=":sds" /><ref name=":svoboda" /> |- |<center>[[Slika:Andrej Čuš 2012 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Čuš]]'''</center> | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; " | |27. julij 1990 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2013–2018) * državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (2021–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj |2. september 2026 |TBA |<ref name=":cus" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Ptuj]] * [[Mestni svet Mestne občine Ptuj]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj]] 3ogydmy09hu1wwaw0vwnlzpsigor0xp 6746631 6746590 2026-09-04T09:58:36Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026]] 6746590 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ptuj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat of arms of Ptuj.svg|45px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Nuška Gajšek]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Ptuj|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ptuj|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualna županja [[Nuška Gajšek]] iz vrst [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je že leta 2025 napovedala, da se namerava na lokalnih volitvah leta 2026 potegovati za tretji mandat.<ref name=":gajsek">{{Navedi splet |title=Županja Nuška Gajšek napovedala vnovično kandidaturo za mesto županje |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-politika/zupanja-nuska-gajsek-napovedala-vnovicno-kandidaturo-za-mesto-zupanje/285275 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gajšek je bila za županjo prvič izvoljena leta 2018, ko je v drugem krogu premagala dotedanjega župana [[Miran Senčar|Mirana Senčarja]], leta 2022 pa je bila ponovno izvoljena že v prvem krogu s 64,29 odstotka glasov.<ref name=":rez2022">{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 2022 |url=https://www.ptuj.si/objava/704140 |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ptuj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ptuj/rezultati |access-date=2026-09-04}}</ref> Pred začetkom kampanje leta 2026 je poudarila, da želi kampanjo graditi na rezultatih prvih dveh mandatov in nadaljevanju že začetih projektov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Gajšek o Šircu kot protikandidatu: »Edina anketa, ki zares šteje, so volitve« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/gajsek-o-sircu-kot-protikandidatu-edina-anketa-ki-zares-steje-so-volitve/443706 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možni protikandidat se je v prvi polovici leta 2026 vse pogosteje omenjal direktor [[Komunalno podjetje Ptuj|Komunalnega podjetja Ptuj]] Janko Širec. Širec je pred tem opravljal več vodstvenih funkcij v lokalni upravi in gospodarstvu, med drugim je vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, novembra 2011 je prevzel vodenje občinske uprave. Po izobrazbi je sicer diplomirani inženir strojništva in ekonomist ter magister ekonomskih znanosti.<ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj mag. Jankom Šircem |url=https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313381/Leto%20XXVI%20stevilka%2012%2023.%20DECEMBER%202011.pdf |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=O zbornici |url=https://www.komunalna-zbornica.si/o-zbornici/ |access-date=2026-09-03 |website=Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije |language=sl}}</ref> Svojo kandidaturo je Širec uradno napovedal 25. avgusta, dan pozneje pa jo je predstavil na novinarski konferenci na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]] in kot razlog zanjo navedel nezadovoljstvo s hitrostjo razvoja mesta ter prepričanje, da Ptuj ne izkorišča svojih razvojnih potencialov.<ref name=":sirec">{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec uradno v boj za ptujskega župana: »Ptuj potrebuje novo razvojno strategijo« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/janko-sirec-uradno-v-boj-za-ptujskega-zupana-ptuj-potrebuje-novo-razvojno-strategijo/442711 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Med prednostnimi nalogami je izpostavil gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest, stanovanjsko politiko, izboljšanje prometne infrastrukture ter močnejšo vlogo Ptuja kot regionalnega središča.<ref name=":sirec" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec v župansko tekmo na Ptuju: "Mesto potrebuje novo razvojno strategijo" |url=https://vecer.com/podravje/janko-sirec-v-zupansko-tekmo-na-ptuju-mesto-potrebuje-novo-razvojno-strategijo-10425149 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Pred začetkom volilnih opravil je Širec stalno prebivališče iz občine [[Občina Videm|Videm]] prenesel v Mestno občino Ptuj.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Pred kandidaturo Janka Širca sprememba, ki ni ostala neopažena |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/pred-kandidaturo-janka-sirca-sprememba-ki-ni-ostala-neopazena/443685 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> 2. septembra je svojo že tretjo kandidaturo napovedal tudi mestni svetnik in nekdanji poslanec [[Andrej Čuš]], sicer predsednik zunajparlamentarnih [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]].<ref name=":cus">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=VIDEO: Andrej Čuš napovedal kandidaturo za župana Ptuja: »Čas je za nekaj drugačnega« |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/video-andrej-cus-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ptuja-cas-je-za-nekaj-drugacnega/443917 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Čuš je za župana Ptuja pred tem kandidiral že leta 2018 in 2022, tokrat bo nastopil s podporo volivcev in z nestrankarsko Listo dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj.<ref>{{Navedi splet |last=Zemljarič |first=Mojca |date=2026-09-03 |title=Čuš tretjič v tekmo za župana: „Sem drugačen, bolj izkušen“ |url=https://tednik.svet24.si/novice/politika/andrej-cus-zupanski-kandidatt-ptuj-1923709 |access-date=2026-09-03 |website=Štajerski tednik |language=sl}}</ref> Njegova lista je v trenutnem mandatu s petimi svetniki sicer druga največja svetniška skupina. Ob napovedi kandidature je kot prednostne naloge izpostavil izboljšanje sodelovanja občine z državo, ureditev prometne infrastrukture, prihodnost ptujske žitnice, obnovo cest in pločnikov, nadgradnjo urgentnega centra in zdravstvenega doma, stanovanjsko politiko ter razvoj poslovnih con in ustvarjanje novih delovnih mest.<ref name=":cus" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Andrej Čuš tretji kandidat za župana Ptuja |url=https://vecer.com/podravje/andrej-cus-tretji-kandidat-za-zupana-ptuja-10425973 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Slovenska demokratska stranka]] je 26. avgusta sprejela odločitev, da na volitvah ne bo nastopila z lastnim kandidatom in bo podprla Širca. V mestnem odboru so odločitev utemeljili s podobnimi pogledi na prihodnji razvoj Ptuja ter Širčevimi vodstvenimi izkušnjami.<ref name=":sds">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=SDS brez svojega kandidata na Ptuju, podprli bodo Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/sds-brez-svojega-kandidata-na-ptuju-podprli-bodo-janka-sirca/442870 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Junija sta [[Gibanje Svoboda]] in lokalna Lista Ptuj je naš napovedala skupni nastop na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Ptuj je naš in Svoboda združujeta moči za lokalne volitve, kdo bo njihov kandidat za župana? |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/ptuj-je-nas-svoboda-zdruzujeta-moci-za-lokalne-volitve-kdo-bo-njihov-kandidat-za-zupana/412869 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možna kandidatka Svobode se je v prvi polovici leta omenjala mestna svetnica in nekdanja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Stranka je opravila pogovore s štirimi možnimi kandidati, vendar so ti postopoma odpadli. Konec avgusta je Svoboda sporočila, da svojega kandidata ne bo imela in da bo skupaj z Listo Ptuj je naš podprla Janka Širca.<ref name=":svoboda">{{Navedi splet |date=2026-08-28 |title=Presenečenje pred lokalnimi volitvami, po SDS tudi Svoboda stopila za Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/presenecenje-pred-lokalnimi-volitvami-po-sds-tudi-svoboda-stopila-za-janka-sirca/442995 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> S tem je Širec prejel podporo dveh na državni ravni največjih političnih strank z nasprotujočih si političnih polov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Nenavadno politično zavezništvo na Ptuju? »Ko se nalepijo plakati, bomo videli, kdo koga podpira« {{!}} Ptujinfo.com |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/nenavadno-politicno-zaveznistvo-na-ptuju-ko-se-nalepijo-plakati-bomo-videli-kdo-koga-podpira/443843 |access-date=2026-09-04 |website=ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gibanje Svoboda Ptuj, Ptuj je naš in Lista Janka Širca so ob podpori Šircu sklenili tudi dogovor o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=Bo. |first=V. |date=2026-08-28 |title=Širec s podporo Svobode in SDS v boj za ptujskega župana |url=https://vecer.com/podravje/sirec-s-podporo-svobode-in-sds-v-boj-za-ptujskega-zupana-10425372 |access-date=2026-09-03 |website=Večer |language=sl}}</ref> [[Nova Slovenija]] je že julija sporočila, da svojega kandidata za župana ne bo imela. Predsednik lokalnega odbora Dejan Rožmarin je takrat napovedal, da bo stranka na volitvah v mestni svet nastopila samostojno, pri županskih volitvah pa je pustil odprto možnost podpore enemu od drugih kandidatov.<ref name=":stranke">{{Navedi splet |date=2026-07-17 |title=Županska tekma na Ptuju: Svetniške skupine razkrivajo prve načrte za volitve |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zupanska-tekma-na-ptuju-svetniske-skupine-razkrivajo-prve-nacrte-za-volitve/434950 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> V [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki]] julija odločitve o županskih volitvah še niso sprejeli. Predsednik lokalnega odbora in mestni svetnik Uroš Vek je navedel tri možnosti: lastnega kandidata, podporo kandidatu druge liste ali odločitev, da stranka v prvem krogu ne podpre nobenega kandidata.<ref name=":stranke" /> [[Resni.ca]] je že decembra 2025 napovedala, da pripravlja samostojno listo za lokalne volitve in da namerava svojega kandidata za župana predstaviti v drugi polovici leta 2026. Kot glavne programske usmeritve je mestni svetnik Sergej Ivanuša navedel stanovanjsko politiko, industrijski razvoj in cestno infrastrukturo.<ref name=":resnica">{{Navedi splet |date=2025-12-08 |title=Državljansko gibanje Resni.ca o lokalnih volitvah in prihodnjih projektih: »Gradnja luksuznih stanovanj ne bo rešila stanovanjske problematike« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/drzavljansko-gibanje-resnica-o-lokalnih-volitvah-prihodnjih-projektih-gradnja-luksuznih-stanovanj-ne-bo-resila-stanovanjske-problematike/322414 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Do začetka septembra kandidat še ni bil javno predstavljen. == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Nuška Gajšek]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |28. november 1981 [[Ptuj]] | * županja Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |24. april 2025 |TBA |<ref name=":gajsek" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Janko Širec'''</center> | style="background:#999999; " | |''neznano'' | * direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj (2011–''danes'') * direktor Komunalnega podjetja Ptuj * predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janka Širca<br><small>podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Ptuj je naš</small> |25. avgust 2026 |TBA |<ref name=":sirec" /><ref name=":sds" /><ref name=":svoboda" /> |- |<center>[[Slika:Andrej Čuš 2012 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Čuš]]'''</center> | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; " | |27. julij 1990 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2013–2018) * državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (2021–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj |2. september 2026 |TBA |<ref name=":cus" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Ptuj]] * [[Mestni svet Mestne občine Ptuj]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj]] 3ogydmy09hu1wwaw0vwnlzpsigor0xp 6746636 6746631 2026-09-04T10:03:43Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:2026 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6746636 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ptuj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat of arms of Ptuj.svg|45px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Nuška Gajšek]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Ptuj|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ptuj|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualna županja [[Nuška Gajšek]] iz vrst [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je že leta 2025 napovedala, da se namerava na lokalnih volitvah leta 2026 potegovati za tretji mandat.<ref name=":gajsek">{{Navedi splet |title=Županja Nuška Gajšek napovedala vnovično kandidaturo za mesto županje |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-politika/zupanja-nuska-gajsek-napovedala-vnovicno-kandidaturo-za-mesto-zupanje/285275 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gajšek je bila za županjo prvič izvoljena leta 2018, ko je v drugem krogu premagala dotedanjega župana [[Miran Senčar|Mirana Senčarja]], leta 2022 pa je bila ponovno izvoljena že v prvem krogu s 64,29 odstotka glasov.<ref name=":rez2022">{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 2022 |url=https://www.ptuj.si/objava/704140 |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ptuj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ptuj/rezultati |access-date=2026-09-04}}</ref> Pred začetkom kampanje leta 2026 je poudarila, da želi kampanjo graditi na rezultatih prvih dveh mandatov in nadaljevanju že začetih projektov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Gajšek o Šircu kot protikandidatu: »Edina anketa, ki zares šteje, so volitve« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/gajsek-o-sircu-kot-protikandidatu-edina-anketa-ki-zares-steje-so-volitve/443706 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možni protikandidat se je v prvi polovici leta 2026 vse pogosteje omenjal direktor [[Komunalno podjetje Ptuj|Komunalnega podjetja Ptuj]] Janko Širec. Širec je pred tem opravljal več vodstvenih funkcij v lokalni upravi in gospodarstvu, med drugim je vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, novembra 2011 je prevzel vodenje občinske uprave. Po izobrazbi je sicer diplomirani inženir strojništva in ekonomist ter magister ekonomskih znanosti.<ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim direktorjem Občinske uprave MO Ptuj mag. Jankom Šircem |url=https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313381/Leto%20XXVI%20stevilka%2012%2023.%20DECEMBER%202011.pdf |access-date=2026-09-03 |website=Mestna občina Ptuj |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=O zbornici |url=https://www.komunalna-zbornica.si/o-zbornici/ |access-date=2026-09-03 |website=Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije |language=sl}}</ref> Svojo kandidaturo je Širec uradno napovedal 25. avgusta, dan pozneje pa jo je predstavil na novinarski konferenci na [[Ptujski grad|Ptujskem gradu]] in kot razlog zanjo navedel nezadovoljstvo s hitrostjo razvoja mesta ter prepričanje, da Ptuj ne izkorišča svojih razvojnih potencialov.<ref name=":sirec">{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec uradno v boj za ptujskega župana: »Ptuj potrebuje novo razvojno strategijo« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/janko-sirec-uradno-v-boj-za-ptujskega-zupana-ptuj-potrebuje-novo-razvojno-strategijo/442711 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Med prednostnimi nalogami je izpostavil gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest, stanovanjsko politiko, izboljšanje prometne infrastrukture ter močnejšo vlogo Ptuja kot regionalnega središča.<ref name=":sirec" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-26 |title=Janko Širec v župansko tekmo na Ptuju: "Mesto potrebuje novo razvojno strategijo" |url=https://vecer.com/podravje/janko-sirec-v-zupansko-tekmo-na-ptuju-mesto-potrebuje-novo-razvojno-strategijo-10425149 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Pred začetkom volilnih opravil je Širec stalno prebivališče iz občine [[Občina Videm|Videm]] prenesel v Mestno občino Ptuj.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Pred kandidaturo Janka Širca sprememba, ki ni ostala neopažena |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/pred-kandidaturo-janka-sirca-sprememba-ki-ni-ostala-neopazena/443685 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> 2. septembra je svojo že tretjo kandidaturo napovedal tudi mestni svetnik in nekdanji poslanec [[Andrej Čuš]], sicer predsednik zunajparlamentarnih [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]].<ref name=":cus">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=VIDEO: Andrej Čuš napovedal kandidaturo za župana Ptuja: »Čas je za nekaj drugačnega« |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/video-andrej-cus-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ptuja-cas-je-za-nekaj-drugacnega/443917 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Čuš je za župana Ptuja pred tem kandidiral že leta 2018 in 2022, tokrat bo nastopil s podporo volivcev in z nestrankarsko Listo dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj.<ref>{{Navedi splet |last=Zemljarič |first=Mojca |date=2026-09-03 |title=Čuš tretjič v tekmo za župana: „Sem drugačen, bolj izkušen“ |url=https://tednik.svet24.si/novice/politika/andrej-cus-zupanski-kandidatt-ptuj-1923709 |access-date=2026-09-03 |website=Štajerski tednik |language=sl}}</ref> Njegova lista je v trenutnem mandatu s petimi svetniki sicer druga največja svetniška skupina. Ob napovedi kandidature je kot prednostne naloge izpostavil izboljšanje sodelovanja občine z državo, ureditev prometne infrastrukture, prihodnost ptujske žitnice, obnovo cest in pločnikov, nadgradnjo urgentnega centra in zdravstvenega doma, stanovanjsko politiko ter razvoj poslovnih con in ustvarjanje novih delovnih mest.<ref name=":cus" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Andrej Čuš tretji kandidat za župana Ptuja |url=https://vecer.com/podravje/andrej-cus-tretji-kandidat-za-zupana-ptuja-10425973 |access-date=2026-09-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === [[Slovenska demokratska stranka]] je 26. avgusta sprejela odločitev, da na volitvah ne bo nastopila z lastnim kandidatom in bo podprla Širca. V mestnem odboru so odločitev utemeljili s podobnimi pogledi na prihodnji razvoj Ptuja ter Širčevimi vodstvenimi izkušnjami.<ref name=":sds">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=SDS brez svojega kandidata na Ptuju, podprli bodo Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/sds-brez-svojega-kandidata-na-ptuju-podprli-bodo-janka-sirca/442870 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Junija sta [[Gibanje Svoboda]] in lokalna Lista Ptuj je naš napovedala skupni nastop na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Ptuj je naš in Svoboda združujeta moči za lokalne volitve, kdo bo njihov kandidat za župana? |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/ptuj-je-nas-svoboda-zdruzujeta-moci-za-lokalne-volitve-kdo-bo-njihov-kandidat-za-zupana/412869 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Kot možna kandidatka Svobode se je v prvi polovici leta omenjala mestna svetnica in nekdanja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Stranka je opravila pogovore s štirimi možnimi kandidati, vendar so ti postopoma odpadli. Konec avgusta je Svoboda sporočila, da svojega kandidata ne bo imela in da bo skupaj z Listo Ptuj je naš podprla Janka Širca.<ref name=":svoboda">{{Navedi splet |date=2026-08-28 |title=Presenečenje pred lokalnimi volitvami, po SDS tudi Svoboda stopila za Janka Širca |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/presenecenje-pred-lokalnimi-volitvami-po-sds-tudi-svoboda-stopila-za-janka-sirca/442995 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> S tem je Širec prejel podporo dveh na državni ravni največjih političnih strank z nasprotujočih si političnih polov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Nenavadno politično zavezništvo na Ptuju? »Ko se nalepijo plakati, bomo videli, kdo koga podpira« {{!}} Ptujinfo.com |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/nenavadno-politicno-zaveznistvo-na-ptuju-ko-se-nalepijo-plakati-bomo-videli-kdo-koga-podpira/443843 |access-date=2026-09-04 |website=ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Gibanje Svoboda Ptuj, Ptuj je naš in Lista Janka Širca so ob podpori Šircu sklenili tudi dogovor o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=Bo. |first=V. |date=2026-08-28 |title=Širec s podporo Svobode in SDS v boj za ptujskega župana |url=https://vecer.com/podravje/sirec-s-podporo-svobode-in-sds-v-boj-za-ptujskega-zupana-10425372 |access-date=2026-09-03 |website=Večer |language=sl}}</ref> [[Nova Slovenija]] je že julija sporočila, da svojega kandidata za župana ne bo imela. Predsednik lokalnega odbora Dejan Rožmarin je takrat napovedal, da bo stranka na volitvah v mestni svet nastopila samostojno, pri županskih volitvah pa je pustil odprto možnost podpore enemu od drugih kandidatov.<ref name=":stranke">{{Navedi splet |date=2026-07-17 |title=Županska tekma na Ptuju: Svetniške skupine razkrivajo prve načrte za volitve |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zupanska-tekma-na-ptuju-svetniske-skupine-razkrivajo-prve-nacrte-za-volitve/434950 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> V [[Slovenska ljudska stranka|Slovenski ljudski stranki]] julija odločitve o županskih volitvah še niso sprejeli. Predsednik lokalnega odbora in mestni svetnik Uroš Vek je navedel tri možnosti: lastnega kandidata, podporo kandidatu druge liste ali odločitev, da stranka v prvem krogu ne podpre nobenega kandidata.<ref name=":stranke" /> [[Resni.ca]] je že decembra 2025 napovedala, da pripravlja samostojno listo za lokalne volitve in da namerava svojega kandidata za župana predstaviti v drugi polovici leta 2026. Kot glavne programske usmeritve je mestni svetnik Sergej Ivanuša navedel stanovanjsko politiko, industrijski razvoj in cestno infrastrukturo.<ref name=":resnica">{{Navedi splet |date=2025-12-08 |title=Državljansko gibanje Resni.ca o lokalnih volitvah in prihodnjih projektih: »Gradnja luksuznih stanovanj ne bo rešila stanovanjske problematike« |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/drzavljansko-gibanje-resnica-o-lokalnih-volitvah-prihodnjih-projektih-gradnja-luksuznih-stanovanj-ne-bo-resila-stanovanjske-problematike/322414 |access-date=2026-09-03 |website=Ptujinfo.com |language=sl}}</ref> Do začetka septembra kandidat še ni bil javno predstavljen. == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Nuška Gajšek]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |28. november 1981 [[Ptuj]] | * županja Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |24. april 2025 |TBA |<ref name=":gajsek" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Janko Širec'''</center> | style="background:#999999; " | |''neznano'' | * direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj (2011–''danes'') * direktor Komunalnega podjetja Ptuj * predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janka Širca<br><small>podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Ptuj je naš</small> |25. avgust 2026 |TBA |<ref name=":sirec" /><ref name=":sds" /><ref name=":svoboda" /> |- |<center>[[Slika:Andrej Čuš 2012 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Čuš]]'''</center> | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; " | |27. julij 1990 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2013–2018) * državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (2021–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ptuj (2018–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj |2. september 2026 |TBA |<ref name=":cus" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Ptuj]] * [[Mestni svet Mestne občine Ptuj]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj]] qcakk8mlpmauxpzcgh8x2lny71xftl3 14 608282 6746597 2026-09-04T09:50:36Z Sporti 5955 n 6746597 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[lokalne volitve|lokalnih volitvah]] v [[Slovenija|Sloveniji]] v letu [[2026]]}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|2026]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] ekjrg01ww0wz8yfongkws7zmfxp3skc 14 608283 6746608 2026-09-04T09:55:23Z Sporti 5955 n 6746608 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Lokalne volitve|lokalnih volitvah]] v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji|Nova Gorica]] [[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica]] om231vm653h2y8suqibr53w49w5ldhb 0 608284 6746611 2026-09-04T09:56:22Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Ljubljani 2014]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 6746611 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 07wj00bf3w7uh8l4kp195ex4rzkrg0s 1 608285 6746613 2026-09-04T09:56:22Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Ljubljani 2014]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 6746613 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2014]] 3hwz9jx21idk0sdx5pc3lm6e07mz85e 0 608286 6746616 2026-09-04T09:57:24Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026]] 6746616 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026]] 3dlyl5vlkmvk8rpjf6o6iiu9d7taq38 0 608287 6746620 2026-09-04T09:58:04Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] 6746620 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] 3tb9hiur030zbyuozlo6gk2tm31dako 1 608288 6746622 2026-09-04T09:58:04Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018)]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] 6746622 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2018]] cvqkgf65m728j17h6dyq7jqieos6q9l 0 608289 6746624 2026-09-04T09:58:10Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] prek preusmeritve 6746624 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] cc0va4d0rblzcifvhafzra1e8edepmu 1 608290 6746626 2026-09-04T09:58:10Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)]] na [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] prek preusmeritve 6746626 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2022]] 25lc8tbz7dor6jpf10j3af800etk8x0 0 608291 6746628 2026-09-04T09:58:25Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026]] 6746628 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026]] 8hns59q0uvivtak5o8ebenkl8lty2dk 0 608292 6746630 2026-09-04T09:58:30Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026]] 6746630 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026]] q4b6gjjnednu8cio6zzwivr6eanxfmd 0 608293 6746632 2026-09-04T09:58:36Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj (2026)]] na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026]] 6746632 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026]] iirepnqwad8181m4hrrjb39yv8pxhmt 0 608294 6746653 2026-09-04T10:57:48Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Pos sistem]] na [[POS-sistem]] 6746653 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[POS-sistem]] 6vpw5n15ypwa8iw28lg8rgg6g2034a6 0 608295 6746658 2026-09-04T11:17:30Z Ihana Aneta 242446 nova stran z vsebino: »{{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} Marie Černe Prisland, slovenska časnikarka, pisateljica, in borka za pravice žensk, * 21. junij 1890, Rečica ob Savinji, † 13. september 1979, Sheboygan, Wisconsin. <ref>{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |ac...« 6746658 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} Marie Černe Prisland, slovenska časnikarka, pisateljica, in borka za pravice žensk, * 21. junij 1890, Rečica ob Savinji, † 13. september 1979, Sheboygan, Wisconsin. <ref>{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref> == Nagrade == * Red svetega Save IV. stopnje (Jugoslavija, 1939) == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 74erd7e4pui9zuyrmzaof0z92auukfx 6746661 6746658 2026-09-04T11:19:37Z Ihana Aneta 242446 6746661 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''', [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. <ref>{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref> == Nagrade == * Red svetega Save IV. stopnje (Jugoslavija, 1939) == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} alv86zs2dt9hssghdkmtu6jhobf71f2 6746671 6746661 2026-09-04T11:39:23Z Ihana Aneta 242446 6746671 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''', [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. <ref>{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia to America'' (''Iz Slovenije v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968) == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} mzdh3a7ugmlnq2ir1b3ekrfxn1oucof